Sklepi, sprejeti ob oblikovanju zaključkov s posveta "Uresničevanje strategije slovenskega turizma"

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji, dne 20. 4. 2005, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ob oblikovanju zaključkov s posveta Uresničevanje strategije slovenskega turizma, ki sta ga pripravila Državni svet Republike Slovenije in Turistična zveza Slovenije, sprejel naslednje

S K L E P E :

1. Vlada Republike Slovenije je leta 2002 sprejela Strategijo slovenskega turizma za obdobje 2002-2006, ki je poudarjala trajnostni družbeno gospodarski razvoj in globalni prostorski razvoj, ki naj temelji na podjetniškem in projektnem pristopu ter timskem delu. Razvoj slovenskega turizma naj sloni na partnerskem odnosu med javnim, zasebnim in društvenim sektorjem pri oblikovanju turistične ponudbe in pospeševanju razvoja turizma na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.
2. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da pripravi analizo izvajanja sprejete strategije ter jo po potrebi dopolni in spremeni ter zagotovi medsebojno usklajevanje in sodelovanje vseh resornih ministrstev kot tudi vseh nosilcev javnega, zasebnega in društvenega sektorja pri njenem konkretnem izvajanju.
3. Pri izvajanju Strategije slovenskega turizma je potrebno slediti globalnemu in skladnemu regionalnemu razvoju, pri tem pa upoštevati našo pokrajinsko različnost in specifičnost ter spoštovati in vključevati naše posebnosti ter dejavnike, ki določajo našo identiteto. Pri trženju in oblikovanju naše turistične ponudbe je potrebno povezovanje, sodelovanje, skupno enotno nastopanje in enotno delovanje vseh gospodarskih turističnih subjektov.
4. Državni svet predlaga, da se v Strategiji razvoja slovenskega turizma da turistični društveni organizaciji še večjo vlogo kot predstavnici civilnega in nevladnega sektorja in ji zagotovi delovanje v enakih pogojih, kot ga imata javni in zasebni sektor, pri svojem delu pa naj vključuje tudi prostovoljno delo, kateremu pa je potrebno zagotoviti ustrezne materialne spodbude.
5. Državni svet ugotavlja, da bi lahko od turizma v naši državi zaradi geografskih in naravnih danosti ter vključevanja pomembnih holdingov (Istrabenz, Sava, AC, NFD) v turistično dejavnost imeli večje gospodarske učinke. Zaradi pravilnega zajetja učinkov od turistične dejavnosti bi moralo Ministrstvo za gospodarstvo razviti sistem kazalcev, standardov, definicij in drugih potrebnih sistemskih spremljav za vrednotenje turističnega gospodarstva glede na BDP, število delovnih mest, plačilne bilance, investicij, davkov in drugo.
6. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za gospodarstvo, da preverita sedanjo organiziranost slovenskega turizma oziroma strukturo programskih usmeritev in turističnih programov v strategiji, ki temelji na produktnem področju (zdraviliški turizem, igralniško-zabaviščni turizem, poslovni turizem), geografskem področju (Julijske Alpe, Pohorje-Maribor, Kras, Obala), programskem področju (3E, 3 A, 3 D) ter navtičnem turizmu in jo ustrezno preoblikujeta, da bo vsem turističnim subjektom omogočen dostop do finančnih vzpodbud.
7. Državni svet ugotavlja, da je Ministrstvu za gospodarstvo uspelo zagotoviti znatna finančna sredstva za razvoj turizma z uvrstitvijo možnosti sofinanciranja turistične infrastrukture iz evropskih strukturnih skladov, vendar pa za termalno-zdraviliški turizem meni, da jim le enkratna vzpodbuda ne izboljšuje konkurenčnih prednosti. Ta se namreč razvija pretežno iz lastne akumulacije, medtem ko sosednja Madžarska in Avstrija podpirata razvoj termalno-zdraviliškega turizma iz nepovratnih državnih sredstev.
8. Po oceni državnega sveta naj Ministrstvo za obrambo čim prej pristopi k spremembi zakona o varstvu pred utopitvami (Ur. l. RS, št. 44/00) in skupaj s pristojnimi ministrstvi popravi in spremeni izvedbene normativne akte (Pravilnik o reševalcih iz vode (Ur. l. RS, št. 44/01), Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih za reševalce (Ur. l. RS, št. 70/03, Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. RS, št. 73/03), Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur. l. RS, št. 88/03), Pravilnik o razvrstitvi kopališč in organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih (Ur. l. RS, št. 88/03), ki urejajo delovanje in obratovanje kopališč na podlagi stroškovne ocene vpliva sprememb podzakonskih aktov in pravilnikov na rentabilnost poslovanja kopališč, ki jo je izdelala Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč.
9. Državni svet predlaga Ministrstvu za promet, da spremeni Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/2000), ki določa tudi turistično in drugo obvestilno signalizacijo. Ker zdravilišča niso uvrščena v kategorijo kulturnih, zgodovinskih, naravnih znamenitosti ter spomenikov, v nasprotju s prakso sosednjih držav na javnih cestah niso označena, kar pa pomeni izpad označevanja enega najpomembnejših elementov turistične ponudbe Slovenije. To je tudi v nasprotju z obravnavano Strategijo slovenskega turizma, kjer je v poglavju 12.4. strateški ukrep - POSTAVITEV TURISTIČNE SIGNALIZACIJE ZA TURISTIČNE POTI, TURISTIČNA OBMOČJA IN TURISTIČNE ZNAMENITOSTI NA JAVNIH CESTAH.
10. Na posvetu je bil izpostavljen pojav sive ekonomije v turizmu, na kar je državni svet ob raznih priložnostih že večkrat opozarjal in dajal pobude za preprečevanje dela na črno. Vladi Republike Slovenije predlaga, da na področju turizma in gostinstva uvede ostrejši nadzor in sankcije pri delodajalcih, da bodo le-ti prisiljeni zaposlovati in nagrajevati zaposlene na podlagi veljavnih zakonov in kolektivnih pogodbah. Ugotavlja se namreč, da v tej dejavnosti plače zaostajajo za 26 % za slovenskim povprečjem, da ne poznajo zakonsko določenega delovnega časa (dela se ob praznikih, nedeljah, ponoči). Zaradi takih razmer se mladi neradi odločajo za gostinske in turistične poklice in za vso dejavnost je značilno pomanjkanje strokovne delovne sile.
11. V dopolnjeni Strategiji slovenskega turizma je potrebno opredeliti zimski turizem kot produkt in ga kot takega obravnavati na celotnem področju Slovenije ter zagotoviti podobne pogoje financiranja infrastrukturnih objektov kot jih pozna žičničarstvo v Alpah.
12. Igralniški turizem predstavlja pomemben del slovenske turistične ponudbe. Pri igralniški dejavnosti gre za državni monopol. Z odgovorno družbeno politiko je možno maksimirati ekonomske koristi, ob tem pa je potrebno zagotoviti, da bodo negativne socialne in ekonomske eskternalije čim manjše. Tako iz makroekonomskih kot iz družbenih vidikov je potrebno razvijati igralniški turizem, ki je usmerjen predvsem na goste iz drugih jurisdikcij. Pri igralništvu za domači trg pa naj gre politika v smeri ne-stimuliranja potrošnje. Zagotoviti pa je tudi potrebno, da se sredstva koncesijske dajatve resnično vlagajo v spodbujanje razvoja turizma, za vlaganja v turistične projekte, za vlaganja v raziskave kot tudi izobraževanje v zvezi z igralništvom.
13. Državni svet se zavzema za sprejem strategije razvoja mladinskega turizma ter za izdelavo programov in projektov na tem področju. Prav tako se zavzema za internacionalizacijo slovenskih turističnih podjetij ter za podporo in delno sofinanciranje delovanja turističnih podjetij in agencij na tujih trgih. Državni svet tudi predlaga, da se preuči možnost postavitve vseh potrebnih elementov za oskrbo avtodomov na vseh večjih cestnih postajališčih v Sloveniji.