Zapisnik 11. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, dne 15. 10. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99), obravnaval vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z pošiljanjem računov za plačevanje RTV naročnine ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za informacijsko družbo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca se glasi:

RTV Slovenija pošilja račune za RTV prispevek vsem, ki so priključeni na električno omrežje. Zanima me, s kakšno pravico pošiljajo računa na gospodarske objekte, kot so hlevi, vinogradniške zidanice in kleti? Kljub opozorilom, da v gospodarskih objektih ni radijskih in ne televizijskih naprav, RTV Slovenija vseeno pošilja račune za plačilo prispevka in se ne ozira na opozorila in prošnje.

O b r a z l o ž i t e v:

Čisto vsak objekt, priključen na električno omrežje ni obvezan plačevati RTV prispevka, zato bi bilo nujno potrebno, da RTV Slovenija preverja kdo mora in kdo ni obvezen za plačilo prispevka.

Zanima me, koliko časa bo RTV Slovenija še pošiljala račune za svoje programe, čeprav vemo, da je sedaj že mnogo drugih,boljših programov, kot so A-kanal, POP TV in mnoge lokalne postaje, katerim se ne plačuje gledanja njihovih programov.

Pravilno bi bilo, da se prispevek plačuje glede na gledanost programov.

* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za informacijsko družbo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, dne 15. 10. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državne svetnice Marije Perkovič v zvezi z razmerami v Domu starejših občanov v Medvodah ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državne svetnice Marije Perkovič in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državne svetnice Marije Perkovič se glasi:

Kakšne obveznosti je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve preneslo na novega koncesionarja in kako je le-ta zagotovil varnost in oskrbo že vključenih stanovalcev (tudi tistih v nadstandardni nastanitvi)?

O b r a z l o ž i t e v:

V Domu starejših občanov v Medvodah se je po objavi stečaja lastnika tega doma pojavilo veliko strahu in odprtih vprašanj tako med zaposlenimi kot varovanci. Novi koncesionar, ki se je edini prijavil na javni razpis, Deos, d.d., kateremu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tudi podelilo koncesijo, pa namerava spremeniti kvaliteto oskrbe, nekatere oskrbovance celo preseliti na druge lokacije v Sloveniji. Na podlagi informacij oskrbovancev in njihovih svojcev v varovanih stanovanjih novi koncesionar spreminja pogodbena razmerja, kar pa je v nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije.

Na osnovi Zakona o socialnem varstvu (Uradni listi RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00, 26/01, 6/02, 110/02, 5/03) po določbi 43. člena država zagotavlja mrežo javne službe za socialno preventivo, za prvo socialno pomoč, za pomoč družini za dom, za institucionalno varstvo iz 16. člena itd. ter na podlagi 44. člena tega zakona Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podeljuje koncesijo za opravljanje javne službe na podlagi mnenja socialne zbornice.

V zvezi s tem naj Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pojasni, ali bo novi koncesionar DEOS, d.d. zagotovil oskrbo in nego že nastanjenih varovancev v Domu starejših občanov v Medvodah tako po obsegu kot kvaliteti storitev posebej še tistih, ki so nastanjeni v nadstandardnih prostorih (okrog 70 oskrbovancev).

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in v sladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, dne 15. 10. 2003, ob obravnavi vprašanja in pobude, ki ju je državni svetnik Doro Hvalica naslovil na vodstvo državnega sveta, na podlagi prvega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99), sprejel naslednji

S K L E P

Oblikuje se delovna skupina državnega sveta, ki bi bila posebej zadolžena za stike z javnostjo, za dajanje izjav, vodenje polemik, tiskovnih konferenc in podobno. V njej naj poleg predsednika in sekretarja državnega sveta ter profesionalnega delavca za stike z javnostjo iz strokovne službe sodeluje vsaj po eden predstavnik iz vsake interesne skupine, ki ga skupina predlaga zato, ker je pisno, retorično in medijsko učinkovit.

I. V prvem odstavku naj se v drugi vrstici črta besedna zveza "v smislu velikega napredka".

II. V drugem odstavku naj se za besedno zvezo "investicije v osnovna sredstva" doda vejica in besedno zvezo "porazdelitev kapitala v slovenskem prostoru".

III. V četrtem odstavku naj se doda stavek, ki se glasi: "Neustrezen sistem financiranja občin povzroča med posameznimi območji še večje razvojne razlike, zato je zakon o financiranju občin potreben sprememb. "

IV. Sedanji predzadnji odstavek naj postane zadnji odstavek in sedanji zadnji odstavek naj postane predzadnji odstavek.

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, dne 15. 10. 2003, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) obravnaval Poročilo o regionalnem razvoju 2003, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije, in sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o regionalnem razvoju 2003

Državni svet Republike Slovenije se je seznanil s Poročilom o regionalnem razvoju 2003 in pozitivno ocenil njegovo pripravo v primerjavi s poročilom za leto 2001, saj vsebuje bistveno več kazalcev, preko katerih se lažje ocenjuje področje regionalnega razvoja.

Državni svet ugotavlja, da stanje na področju regionalnega razvoja ni zadovoljivo. Ker poročilo ne vsebuje nekaterih ključnih pokazateljev dejanskega stanja na področju regionalnega razvoja (število zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, podatki o številu izobraževalnih organizacij in koncentraciji znanja, investicije v osnovna sredstva, porazdelitev kapitala v slovenskem prostoru), ima relativno vrednost. Omenjeni razvojni kazalci so potrebni za oceno razvojnih potencialov po posameznih regijah, na njihovi osnovi pa bi bila ocena obstoječega stanja na področju regionalnega razvoja bistveno bolj realna.

Državni svet izraža zaskrbljenost nad indeksom razvojne ogroženosti, ki je podlaga za razvrščanje regij glede na njihovo stopnjo razvitosti, saj je najmanj razvito Pomurje 30 krat razvojno bolj ogroženo od najbolj razvite Osrednjeslovenske regije.

Državni svet izpostavlja razmerje med najbolj razvito Osrednjeslovensko regijo in najmanj razvitim Pomurjem glede bruto osnove za dohodnino na prebivalca, ki znaša 1,5:1. Ta podatek nam kaže velike razlike, saj imajo v najbolj razviti regiji s 50% večjo bruto osnovo za dohodnino večjo kupno moč. Če ta podatek ekstrapoliramo na obdobje desetih let in če se to razmerje ohrani, lahko govorimo o katastrofalnem stanju. Poleg tega so že v osnovi pomurske občine v primerjavi z razvitimi območji v slabšem položaju, saj prve glede na določbe zakona o financiranju občin, da 35% prihodkov iz dohodnine pripada občini, dobijo iz tega naslova bistveno manj sredstev. Neustrezen sistem financiranja občin povzroča med posameznimi območji še večje razvojne razlike, zato je zakon o financiranju občin potreben sprememb.

Državni svet opozarja, da je sredstev neposrednih razvojnih spodbud v primerjavi s posrednimi spodbudami premalo. Z ukinitvijo demografskega sklada in neposrednih spodbud lokalnim skupnostim je bil ukinjen eden izmed rednih virov financiranja lokalne infrastrukture, s tem pa se je investicijska moč lokalnih skupnosti posredno zmanjšala tudi za financiranje regionalnih projektov. To povzroča slabitev absorpcijske sposobnosti lokalne samouprave kot partnerja v regionalnem razvoju, saj se sredstva, ki so sicer namenjena regionalnim projektom, preusmerjajo v lokalne projekte. Šibkejša in manj razvita območja so kadrovsko šibkejša in s tem manj učinkovita pri pripravi kvalitetnih razvojnih projektov, kar predstavlja enega izmed poglavitnih problemov za možnost koriščenja evropskih strukturnih skladov. Razvojno zaostala območja se soočajo z izgubo intelektualnega potenciala oziroma človeškega kapitala, to pa povzroča probleme pri ustanavljanju institucij, ki potrebujejo kvalitetne kadre. Dokler bodo regije, ki nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev za življenje (oskrba s pitno vodo, kanalizacija), v slabšem položaju, ne moremo govoriti o skladnem regionalnem razvoju oziroma zmanjševanju regionalnih razlik.

Državni svet poudarja, da resorna ministrstva pri vodenju politike razdeljevanja posrednih spodbud premalo upoštevajo sprejeto Strategijo regionalnega razvoja Slovenije in njene cilje, zlasti regionalne kriterije, kar je tudi eden izmed razlogov, da se razvojne razlike med regijami ne zmanjšujejo v zadostni meri.

Državni svet tudi poudarja, da mora Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj voditi bolj aktivno politiko koordiniranja in usmerjanja ter nadzora posrednih regionalnih spodbud.

Državni svet ugotavlja, da je postavljen cilj glede (najmanj) ohranjanja BDP na prebivalca po kupni moči v vseh statističnih regijah neustrezen in premalo ambiciozen, saj ne zagotavlja skladnega regionalnega razvoja oziroma zmanjševanja razvojnih razlik med regijami. Glede stopnje brezposelnosti, ki predstavlja ključen problem regionalnega razvoja, državni svet izraža pomislek glede dejanskih premikov v smeri izboljšanja stanja v gospodarskem sektorju, saj je rezultat verjetno posledica spremenjene metode merjenja tega kazalca in sprememb kriterijev za določanje statusa brezposelnosti.

Državni svet opozarja, da je treba pri pripravi regionalnih razvojnih programov upoštevati tudi druge vrednote razvoja kot so znanje in kvaliteta življenja in ne samo ekonomsko učinkovitost, saj samo ekonomski kriterij ni zadosten pogoj za uspešno izvedbo regionalnih razvojnih programov.

Pri strokovni analizi glede možnih modelov regionalizacije oziroma ustanavljanja pokrajin bo treba upoštevati podatke Poročila o regionalnem razvoju ??? 2003, kajti z izbiro modela lahko vplivamo na povečevanje ali pa zmanjševanje razlik med pokrajinami. Če bomo dobili jasno sliko o nalogah in odgovornosti pokrajin ter o sistemu njihovega financiranja, bo odločanje o številu pokrajin v manjši meri sledilo interesom posameznih političnih strank ter parcialnim težnjam slovenskega prostora. V zvezi s tem vprašanjem državni svet opozarja na podatek o neto medregijskem selitvenem saldu, ki kaže na velik pritisk na Ljubljano, kar bi kazalo upoštevati pri analizi o številu pokrajin oziroma pripravi zakona o pokrajinah, kajti če bomo dobili pokrajino na območju Ljubljane s širšo okolico ter ostale pokrajine, bodo razlike še večje, predvsem pa ostale pokrajine v primerjavi s širšim ljubljanskim območjem kot pokrajino ne bodo v enakopravnem položaju.

Skladnejšega regionalnega razvoja in s tem zmanjšanja razvojnih razlik v slovenskih regijah ne bomo dosegli brez ustrezne institucionalne nadgradnje razvoja oziroma vzpostavitvijo pokrajin kot nosilke regionalnega razvoja. Brez decentralizacije oblasti v upravno administrativnem smislu in javnih financ ter prenosa pristojnosti nekaterih instrumentov makrofiskalne politike na regionalni nivo ne bo pravih učinkov regionalnega razvoja. Državni svet ob tem poudarja, da zaradi specifičnih problemov v posameznih regijah enotno uvajanje instrumentov regionalne politike na območju cele države ni primerno. Instrumente je treba diferencirati na različnih območji, kar je možno le z izgradnjo institucionalne strukture na regionalnem nivoju in prenosom pooblastil na ta nivo, kjer se bodo ukrepi in politike regionalnega razvoja lažje prilagajali specifičnim problemom posameznih območij. Poleg decentralizacije pa ne smemo pozabiti na pomen procesa dekoncentracije javne uprave in javnih financ.

* * *

Za poročevalca je bil določen predsednik Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras.

I. Na koncu prvega odstavka se doda naslednje besedilo:

"Ob upočasnitvi uresničevanja programa izgradnje avtocestnih povezav v Sloveniji, se državnemu svetu postavlja vprašanje ali je utemeljena izgradnja nekaterih objektov, ki so zahtevali velika finančna sredstva in po naši oceni niso nujno potrebni kot npr. cestninska postaja Razdrto."

II. Za zadnjim odstavkom se doda besedilo, ki se glasi:

"Državni svet pričakuje, da bo predlagatelj ponovno preučil uporabo kriterijev in meril za določitev prioritet v zvezi s konkretnimi pripombami, ki jih je prejel iz zainteresiranih okolij, in se do njih opredelil.

Državni svet predlaga, da se resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji spremeni tako, da se beseda "predvidoma" nadomesti z besedama "najkasneje do". Izhajajoč iz prvega programa izgradnje avtocest, kjer so bili določeni roki za izgradnjo posameznih avtocestnih odsekov na podoben način in kasnejše visoke nerealizacije načrtovanih gradenj, smo soočeni ob takih opredelitvah z "predvidoma do", ne pa "najkasneje do", da bo po poteku roka izdelan ponovno naslednji program oziroma resolucija, izgradnje pa ne bodo realizirane. Če je namera vlade in državnega zbora resna, ni nobenega razloga, da se po principih, ki veljajo za vsako planiranje, pa tudi za tak program, določijo skrajni roki. Za njih morajo tako ministrstvo kot druge institucije prevzeti odgovornost za realizacijo. "

III. Predlog sklepa se dopolni z naslednjim besedilom:

1. Resolucija se mora dopolniti tako, da bo nesporno določeno, da bo Dolenjski krak avtoceste od Ljubljane do Bregane zgrajen v celoti najkasneje do leta 2008. V tem smislu predlagamo, da se tudi za odseke na ostalih območjih beseda "predvidoma" črta in navede "najkasneje do".

Obrazložitev:

Izhajajoč iz prvega programa izgradnje avtocest, kjer so bili določeni roki za izgradnjo posameznih avtocestnih odsekov na podoben način in kasnejše visoke nerealizacije načrtovanih gradenj, smo soočeni ob takih opredelitvah z "predvidoma do", ne pa "najkasneje do", da bo po poteku roka izdelan ponovno naslednji program oziroma resolucija, izgradnje pa ne bodo realizirane. Če je namera vlade in državnega zbora resna, ni nobenega razloga, da se po principih, ki veljajo za vsako planiranje, pa tudi za tak program, določijo skrajni roki. Za njih morajo tako ministrstvo kot druge institucije prevzeti odgovornost za realizacijo.

2. Enako kot proti Primorski, Štajerski in Gorenjski se mora v program vgraditi obveznost izgradnje kakovostne oziroma ustrezne vzporedne necestninske ceste. Dokler ta ne bo zgrajena, naj se prebivalcem iz tega območja omogoči uporaba AC brez plačevanja cestnine.

Obrazložitev:

Že sedanja izgradnja avtoceste je na več delih povozila sedanjo tako imenovano cesto bratstva in enotnosti. V določenem delu ima tudi vzpone, ki presegajo najvišje še strokovno sprejemljive za ta nivo cest. Zaradi enakovrednega oziroma enakopravnega obravnavanja prebivalcev tudi tega dela Slovenije (ki je v primerjavi z drugimi izgubil zaradi spremenjene zakonodaje na področju obračuna nadomestil kmetijskih zemljišč več sto milijonov tolarjev, ki bi bili zelo potrebni za razvoj kmetijstva na tem območju), je potrebno tudi prebivalcem tega območja omogočiti vožnjo po vsaj približno enakovredni cesti od Bregane do Ljubljane, kot je to proti Štajerski, Primorski in Gorenjski. Upoštevajoč, da ni možno v praksi realizirati te upravičene zahteve istočasno z izgradnjo avtoceste, naj se tem prebivalcem za obdobje do izgradnje take ceste omogoči avtoceste uporaba avtoceste brez plačila cestnine.

3. Omogočiti se mora kakovostno priključevanje za prebivalce Bele Krajine v Novem mestu in za Sevnico na območju Trebnjega.

Obrazložitev:

Prebivalci teh območij ocenjujejo, da nimajo kakovostnega priključevanja na avtocesto, zato je treba sevniškemu območju omogočiti priključevanje v Trebnjem in za Belo Krajino v Novem mestu. Slednje utemeljujem tudi s tem, da samo na mejnem prehodu v Metliki iz te relacije letno prihaja okrog 600.000 vozil.

IV. Predlog sklepa se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:

Državni svet predlaga, da se v razpredelnici 10a, ki opredeljuje predvidene letnice sprejemov Uredb o lokacijskih načrtih, v točki C. Primorski krak AC Postojna/Divača-Ilirska Bistrica-Jelšane letnica december 2010 nadomesti z letnico december 2007.

Utemeljitev:

Kriteriji: Šengenski mejni prehod Jelšane, dokončana avtocesta s hrvaške strani v letu 2004 (Jadransko - jonska avtocesta), gospodarski razvoj lokalnih skupnosti.

V. Predlog sklepa k predlogu resolucije naj se dopolni z naslednjim
besedilom:

"V zvezi s prometno problematiko na cesti G2-106 državni svet podpira zahtevo županov občin Dobrepolje, Ig, Kočevje, Kostel, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Grosuplje, Ivančna gorica in Škofljica, da se z dopolnitvijo resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republike Sloveniji zagotovi izgradnja nove obvozne ceste od Pijave Gorice do priključka na AC pri industrijski coni Ljublajna - Rudnik, izvoz Ig, v skupni dolžini 7 km. Gradnja tega odseka se mora pričeti v najkrajšem možnem času in ne šele po letu 2009, kot je predvideno za začetek gradnje odsekov, ki niso bili sestavni del Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (dodatni program), so pa sestavni del sedanjega predloga resolucije.

Obrazložitev:

Izgradnja nove navezovalne ceste je nujna, ker predstavlja odsek obstoječe ceste Škofljica - Lavrica - priključek na AC ozko grlo, saj prometna G2-106 prevzema promet od izvoza Ljubljana-Jug proti Škofljici, Velikim Laščam, Ribnici, Kočevju, Kostelu in Osilnici, obenem pa navezuje nase promet občin Ig, Dobrepolje, Sodražica, Loški potok, pa tudi Grosuplje in Ivančna Gorica, predvsem kadar se pojavljajo nesreče ali zapore na južni avtocesti. V petnajstih letih po odprtju avtoceste v smeri Ljubljana - Novo mesto se je zaradi neugodnih gospodarskih razmer na južnem delu države, dnevni promet v smeri glavnega mesta in nazaj povečal za štirikrat, trend pa kaže nadaljnje zgostitve prometa na tem območju. Najbolj kritično je vsakodnevno prometno stanje v naseljih Škofljica in Lavrica, kjer so največje in nepremostljive ovire:

- nivojsko križanje G2-106 in dolenjske železnice na Škofljici, kjer se v prometnih konicah pojavlja tudi najgostejši železniški promet,
- semaforji za šolarje na Lavrici pred šolo in na Škofljici, ki omogočajo prehod G2-106,
- številni cestni priključki, ki navezujejo naselja na G2-106,
- številni individualni prometni priključki stanovanjskih hiš neposredno na G2-106,
- trgovine, bifeji in druge poslovne dejavnosti, ki s parkiranjem neposredno na odstavnem pasu G2-106 povečujejo zastoje,
- ob prometnih nesrečah na južni AC se usmeri večina prometa skozi Škofljico, kar povzroči popolno blokado prometa v vseh smereh.

Vse našteto povzroča večkilometrske stoječe kolone vozil v jutranjem času od Lavrice pa vse do Pijave Gorice. V popoldanskem času se slika ponovi v obratni smeri. Sedanja sanacija križišča na Škofljici, kjer bo postala prednostna kočevska cesta, zaradi številnih prej navedenih dejstev ne bo prinesla bistvenega izboljšanja prometnega pretoka. Protesti voznikov na tej trasi so vse pogostejši, na cestah pa so pogoste tudi različne nesreče. Prometno stanje bo v bližnji prihodnosti še slabše oziroma se pričakuje še dodatna obremenitev zaradi naslednjih razlogov:

- aktiviranje skladišča blagovnih rezerv v Ortniku,
- v soseski VS 4/4 na Lavrici je v teku gradnja večje stanovanjske soseske (končanih je 140 stanovanj), zazidalni načrt predvideva še pribl. 400 stanovanjskih enot z izvozom na G2-106,
- v soseski VS 9/10 na Škofljici so v pripravi zemljišča za gradnjo pribl. 250 stanovanjskih enot in 50 stanovanjskih hiš z izvozom na G2-106 pri osnovni šoli,
- sprejet je zazidalni načrt in v izgradnji je poslovno obrtna cona na Škofljici, glavni izvoz na staro kočevsko in nato na G2-106,
- gradnja prizidka k Osnovni šoli Škofljica bo podvojila zmogljivost šolskega poslopja, v isti zgradbi je načrtovanih tudi več oddelkov za varstvo otrok (jutranji in popoldanski promet),
- zgostitve individualnih gradenj ob vsej trasi G2-106,
- povečevanje dnevne migracije v Ljubljano iz vseh navedenih občin."

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, dne 15. 10. 2003, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) obravnaval predlog resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije, in sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Slovenije

1. Državni svet Republike Slovenije načelno podpira predlog resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in poudarja, da je predvidena dinamika izgradnje avtocestnega križa glede na razvojne potrebe prepočasna. Predlagana počasnejša dinamika izgradnje avtocestnih povezav v Sloveniji ima lahko negativen učinek na skladen in enakomeren regionalni in gospodarski razvoj slovenskih regij, zato je treba za pravočasno dokončanje avtocestnega omrežja in glede na finančne zmožnosti države oziroma usmerjenost sredstev državnega proračuna zagotoviti dodatne finančne vire za pospešitev dinamike uresničitve NPIA (kohezijski skladi, ISPA).
   
   Ob upočasnitvi uresničevanja programa izgradnje avtocestnih povezav v Sloveniji se državnemu svetu postavlja vprašanje, ali je utemeljena izgradnja nekaterih objektov, ki so zahtevali velika finančna sredstva in po naši oceni niso nujno potrebni kot npr. cestninska postaja Razdrto.
   
2. Državni svet opozarja, da je z vidika skladnega regionalnega razvoja predlagano odmikanje začetka gradenj pomurskega kraka nesprejemljiv, saj severovzhodni del Slovenije že sedaj najbolj zaostaja v razvoju, s kasnejšo izgradnjo tega avtocestnega kraka pa se bodo razlike samo še povečevale. Odsek Lenart ??? Vučja vas predstavlja ozko grlo V. evropskega prometnega koridorja, zato državni svet pričakuje, da bo ta odsek dobil v srednjeročnem planu večjo prioriteto.
   
3. Državni svet nadalje opozarja na razpredelnico 7, ki ponazarja prometno obremenitev, faktorje prepustnosti in oceno razmer na odsekih obstoječih glavnih in regionalnih cest, kjer avtoceste in hitre ceste še niso zgrajene. Po njegovem mnenju bi morala razpredelnica vsebovati tudi ostale navezovalne ceste in na podlagi ocene razmer za te odseke določiti prioritete. Poleg tega ni razumljivo, na kakšni osnovi so ocenjene razmere na odseku Slovenska Bistrica ??? Hajdina kot normalne, saj praksa kaže, da so razmere v Pragerskem vse prej kot normalne.
4. Državni svet ugotavlja, da je predvidena izgradnja dodatnih cestninskih postaj Vogrsko in Ivančna Gorica, čeprav tako lokalne skupnosti kot prebivalci, ki jih bo predvidena izgradnja najbolj prizadela, temu odločno nasprotujejo.
   
5. Državni svet pričakuje, da bo predlagatelj ponovno preučil uporabo kriterijev in meril za določitev prioritet v zvezi s konkretnimi pripombami, ki jih je prejel iz zainteresiranih okolij, in se do njih opredelil.
   
6. Državni svet predlaga, da se resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji spremeni tako, da se beseda "predvidoma" nadomesti z besedama "najkasneje do". Izhajajoč iz prvega programa izgradnje avtocest, kjer so bili določeni roki za izgradnjo posameznih avtocestnih odsekov na podoben način in kasnejše visoke nerealizacije načrtovanih gradenj, smo soočeni ob takih opredelitvah z "predvidoma do", ne pa "najkasneje do", da bo po poteku roka izdelan ponovno naslednji program oziroma resolucija, izgradnje pa ne bodo realizirane. Če je namera vlade in državnega zbora resna, ni nobenega razloga, da se po principih, ki veljajo za vsako planiranje, pa tudi za tak program, določijo skrajni roki. Za njih morajo tako ministrstvo kot druge institucije prevzeti odgovornost za realizacijo.
   
7. Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji se mora dopolniti tako, da bo nesporno določeno, da bo dolenjski avtocestni krak od Ljubljane do Bregane zgrajen v celoti najkasneje do leta 2008.
   Enako kot proti Primorski, Štajerski in Gorenjski se mora tudi za Dolenjsko v program vključiti obveznost izgradnje kakovostne oziroma ustrezne vzporedne necestninske ceste. Že sedanja izgradnja avtoceste je na več delih povozila sedanjo tako imenovano cesto bratstva in enotnosti. V določenem delu ima tudi vzpone, ki presegajo najvišje še strokovno sprejemljive za ta nivo cest. Zaradi enakovrednega oziroma enakopravnega obravnavanja prebivalcev tudi tega dela Slovenije (ki je v primerjavi z drugimi območji izgubil zaradi spremenjene zakonodaje na področju obračuna nadomestil kmetijskih zemljišč več sto milijonov tolarjev, ki bi bili zelo potrebni za razvoj kmetijstva na tem območju), je treba tudi prebivalcem tega območja omogočiti vožnjo po vsaj približno enakovredni cesti od Bregane do Ljubljane, kot je to proti Štajerski, Primorski in Gorenjski. Upoštevajoč, da ni možno v praksi realizirati te upravičene zahteve istočasno z izgradnjo avtoceste, naj se tem prebivalcem za obdobje do izgradnje take ceste omogoči uporaba avtoceste brez plačila cestnine.
   Omogočiti se mora tudi kakovostno priključevanje na avtocesto za prebivalce Bele Krajine in Sevnice. Prebivalci teh območij ocenjujejo, da nimajo kakovostnega priključevanja na avtocesto, zato jim je treba na sevniškem območju omogočiti priključevanje v Trebnjem in za Belo Krajino v Novem mestu. Slednje utemeljujemo tudi s tem, da samo na mejnem prehodu v Metliki iz te relacije letno prihaja okrog 600.000 vozil.
   
8. Državni svet predlaga, da se v razpredelnici 10a, ki opredeljuje predvidene letnice sprejemov Uredb o lokacijskih načrtih, v točki C. Primorski krak AC Postojna/Divača-Ilirska Bistrica-Jelšane letnica december 2010 nadomesti z letnico december 2007. Z vidika kriterijev, na podlagi katerih se določajo prioritete gradnje avtocestnih odsekov (ekonomska upravičenost, prometna politika, razvojna politika in okoljevarstvena politika), bi moral biti ta odsek terminsko opredeljen v letu 2007 in ne šele v letu 2010. V skladu z dogovorom in obvezami, ki jih ima naša država do Evropske unije, bo mejni prehod Jelšane eden od treh enakovrednih schengenskih mejnih prehodov. Poleg tega bodo Hrvatje v letu 2004 dokončali avtocesto (jadransko-jonska avtocesta) do slovensko - hrvaške meje, kasnejša realizacija tega odseka pa bi imela tudi negativen vpliv na gospodarski razvoj lokalnih skupnosti.
   
9. V zvezi s prometno problematiko na cesti G2-106 državni svet podpira zahtevo županov občin Dobrepolje, Ig, Kočevje, Kostel, Loški potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Grosuplje, Ivančna gorica in Škofljica, da se z dopolnitvijo resolucije o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji zagotovi izgradnja nove obvozne ceste od Pijave Gorice do priključka na AC pri industrijski coni Ljublajna - Rudnik, izvoz Ig, v skupni dolžini 7 km. Gradnja tega odseka se mora pričeti v najkrajšem možnem času in ne šele po letu 2009, kot je predvideno za začetek gradnje odsekov, ki niso bili sestavni del Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (dodatni program), so pa sestavni del sedanjega predloga resolucije.
   
   Izgradnja nove navezovalne ceste je nujna, ker predstavlja odsek obstoječe ceste Škofljica - Lavrica - priključek na AC ozko grlo, saj prevzema promet od AC izvoza Ljubljana-Jug proti Škofljici, Velikim Laščam, Ribnici, Kočevju, Kostelu in Osilnici, obenem pa navezuje nase promet občin Ig, Dobrepolje, Sodražica, Loški potok, pa tudi Grosuplje in Ivančna Gorica, predvsem kadar se pojavljajo nesreče ali zapore na južni avtocesti. V petnajstih letih po odprtju avtoceste v smeri Ljubljana - Novo mesto se je zaradi neugodnih gospodarskih razmer na južnem delu države, dnevni promet v smeri glavnega mesta in nazaj povečal za štirikrat, trend pa kaže nadaljnje zgostitve prometa na tem območju. Najbolj kritično je vsakodnevno prometno stanje v naseljih Škofljica in Lavrica, kjer so največje in nepremostljive ovire:
   • nivojsko križanje G2-106 in dolenjske železnice na Škofljici, kjer se v prometnih konicah pojavlja tudi najgostejši železniški promet
   • semaforji za šolarje na Lavrici pred šolo in na Škofljici, ki omogočajo prehod G2-106
   • številni cestni priključki, ki navezujejo naselja na G2-106
   • številni individualni prometni priključki stanovanjskih hiš neposredno na G2-106
   • trgovine, bifeji in druge poslovne dejavnosti, ki s parkiranjem neposredno na odstavnem pasu G2-106 povečujejo zastoje
   • ob prometnih nesrečah na južni AC se usmeri večina prometa skozi Škofljico, kar povzroči popolno blokado prometa v vseh smereh.

   Vse našteto povzroča večkilometrske stoječe kolone vozil v jutranjem času od Lavrice pa vse do Pijave Gorice. V popoldanskem času se slika ponovi v obratni smeri. Sedanja sanacija križišča na Škofljici, kjer bo postala prednostna kočevska cesta, zaradi številnih prej navedenih dejstev ne bo prinesla bistvenega izboljšanja prometnega pretoka. Protesti voznikov na tej trasi so vse pogostejši, na cestah pa so pogoste tudi različne nesreče. Prometno stanje bo v bližnji prihodnosti še slabše oziroma se pričakuje še dodatna obremenitev zaradi naslednjih razlogov:

   • aktiviranje skladišča blagovnih rezerv v Ortniku
   • v soseski VS 4/4 na Lavrici je v teku gradnja večje stanovanjske soseske (končanih je 140 stanovanj), zazidalni načrt predvideva še pribl. 400 stanovanjskih enot z izvozom na G2-106
   • v soseski VS 9/10 na Škofljici so v pripravi zemljišča za gradnjo pribl. 250 stanovanjskih enot in 50 stanovanjskih hiš z izvozom na G2-106 pri osnovni šoli
   • sprejet je zazidalni načrt in v izgradnji je poslovno obrtna cona na Škofljici, glavni izvoz na staro kočevsko in nato na G2-106
   • gradnja prizidka k Osnovni šoli Škofljica bo podvojila zmogljivost šolskega poslopja, v isti zgradbi je načrtovanih tudi več oddelkov za varstvo otrok (jutranji in popoldanski promet)
   • zgostitve individualnih gradenj ob vsej trasi G2-106
   • povečevanje dnevne migracije v Ljubljano iz vseh navedenih občin.

* * *

Za poročevalca je bil določen podpredsednik državnega sveta Jože Stanič.

Državni svet Republike Slovenije je na 11. seji, dne 15. 10. 2003, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) obravnaval zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije, in sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije podpira predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Državni svet sprejema oceno predlagatelja, da je iz strateškega vidika predlagana rešitev sprejemljiva za dokončanje izgradnje avtocestnega omrežja, ki je eden temeljnih pogojev za policentrični razvoj in s tem skladnega regionalnega razvoja. Če želimo nadaljevati z izgradnjo avtocestnega križa s primerno dinamiko, ki sicer odstopa od želja na posameznih območjih, je treba iskati določene rešitve v smeri iskanja dodatnih virov ali pa dodatnega zadolževanja, kjer pa smo že dosegli maksimum in zato vsako nadaljnje zadolževanje povzroča povečevanje javnega dolga države. Dokler bo država imela nadzor nad delovanjem DARS-a in kot večinska lastnica vpliv na poslovno politiko podjetja, je predlagana rešitev sprejemljiva.

V zvezi z vprašanjem dokapitalizacije novega DARS-a oziroma njegove prave ocene kapitalske vrednosti in s tem povezano potrebo po večjem kapitalskem vložku države, državni svet meni, da predviden znesek (pribl. 9 mrd SIT) ne predstavlja velike vsote glede na moč podjetja, vendar se zaveda, da država glede na finančno situacijo ni sposobna večjega kapitalskega vložka.

* * *

Za poročevalca je bil določen predsednik Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Darko Fras.