Mnenje k Predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004 in 68/06) in drugega odstavka 154.g. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002 in 60/2004) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008 (U70)

Državni svet je obravnaval Predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ga podprl.

V predlogu deklaracije so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje v institucijah EU v prihodnjem obdobju. Predlog deklaracije izpostavlja kot strateška in za Slovenijo ključna vprašanja: priprave na učinkovito predsedovanje Uniji, razpravo o prihodnosti Unije, zagotavljanje celovitega izvajanja Lizbonske strategije v njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnostih, krepitev območja svobode, varnosti in pravice ter povečanje zunanje vloge EU na področju varnosti, razvoja in gospodarskih odnosov. Prednostne naloge za delo v Svetu EU na podlagi temeljnih okvirnih usmeritev deklaracije nadalje izpeljujejo poglede Slovenije do posameznih predlogov, ki bodo v skladu z delovnim programom Komisije za prihodnje leto ter 18-mesečnim programom predsedujočih držav Unije predmet obravnave znotraj Sveta EU. Prednostne naloge za delo v Svetu EU zato predstavljajo spremni dokument k deklaraciji, kjer so ključne politične usmeritve Slovenije prevedene na bolj operativni nivo. Prednostne naloge za delo v Svetu EU v obdobju januar 2007 - junij 2008 izpostavljajo naslednja področja: razvoj Unije, splošen gospodarski okvir in koordinacija politik, rast in delovna mesta, trajnostni razvoj, raziskave, znanje in inovacije, konkurenčnost, energetika, promet, zaposlovanje, socialna politika, zdravje in potrošniki, enakost spolov, strukturna in kohezijska politika, skupna kmetijska politika/ribištvo, okolje, področje svobode, varnosti in pravice ter zunanji odnosi.

Državni svet poudarja, da je predlog deklaracije dobro strukturiran. Potek priprav na predsedovanje poteka nemoteno. Člani državnega sveta so prepričani, da bo Slovenija svojo vlogo predsedujoče države opravila zelo dobro.

Državni svet je izpostavil poglavje "Zunanji odnosi", v okviru katerega bi moral biti poudarjen tudi okoljski vidik, saj je vključevanje okoljskih vprašanj v zunanjo politiko bistvenega pomena za njihovo reševanje v širši mednarodni skupnosti. Dokler področje okolja ne bo sestavni del zunanje politike, bo to le stvar okoljskega resorja. Okoljski dokumenti in ukrepi, ki jih izvaja le Evropska unija, niso dovolj za doseganje zadovoljivih rezultatov na področju varstva okolja oziroma globalno reševanje okoljskih problemov. Opozorjeno je tudi bilo, da iz vsebine podpoglavja "Transatlantski  odnosi" ni jasno, ali bo Slovenija sodelovala v pokonfliktni obnovi Afganistana in Iraka ter ali bo s predlagano rešitvijo Sloveniji dan mandat za sodelovanje pri pokonfliktni obnovi tudi drugih držav.   

Za Slovenijo je velikega pomena Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih, na podlagi katere se pričakuje, da bo integriran urbani razvoj pripomogel k skladnejšemu razvoju urbanih območij in učinkovitejši rabi finančnih sredstev. V zvezi s aktivnostmi Slovenije na področju urbanega razvoja državni svet pričakuje, da bodo v aktivnosti Slovenije vključene tudi lokalne oblasti.

V zvezi z aktualno problematiko dolgotrajnih postopkov izdajanja vizumov državljanom držav Zahodnega Balkana na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije je državni svet pozitivno ocenil vključitev tega problema v predlog deklaracije.

Državni svet je pozitivno ocenil tudi odločitev Vlade Republike Slovenije, da se zavzame za čimprejšnjo določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj Makedonije z EU ter pomoč Makedoniji pri izpeljavi reform. Slovenija mora predvsem zaradi gospodarskih interesov podpirati države Zahodnega Balkana na njihovi poti v Evropsko unijo.

Izpostavljen je bil Evropski inštitut za tehnologijo, ki naj bi služil kot model povezav med visokim izobraževanjem, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Pozitivno je bil sprejet predlog ustanovitve te institucije, vendar se postavlja vprašanje, kakšne ambicije ima Slovenije pri tem projektu, ali bo naša država imela aktivno vlogo pri njegovem delovanju.

V zvezi s sprejetim dogovorom o odločnejšem ukrepanju na evropski ravni za spodbujanje posodobitve univerz, kar mora biti v okviru partnerstva za rast in zaposlovanje uresničeno do konce leta 2007, se je pojavil dvom o uresničitvi tega dogovora v Sloveniji v tem roku. Če hočemo posodobiti slovenske univerze, bi morali vedeti, koliko sredstev bodo prejele.

Državni svet meni, da je potrebno tudi na področjih, ki so ključna za razvoj Slovenije preiti od besed k dejanjem ter zagotoviti hitrejši pretok političnih usmeritev v realizacijo konkretnih programov na področjih kot so trajnostni razvoj, demografska politika, energetika in podobno.

Člani državnega sveta so opozorili na nujnost poenostavitev administrativnih postopkov v zvezi z zbiranjem ter pripravo kvalitetnih projektov, kar bi moralo predstavljati ustrezno podlago za čim uspešnejše črpanje dodeljenih sredstev iz evropskih skladov.

Člani državnega sveta so posebej opozorili na skrb zaradi demografskih gibanj v Sloveniji, ki so skrajno negativna. Demografska gibanja namreč kažejo, da se delež aktivnega prebivalstva zmanjšuje, prebivalstvo starejše od 60 let pa povečuje. Da bi preprečili negativne učinke tega trenda, bi bilo potrebno doseči višji odstotek zaposlenost celotnega prebivalstva torej tudi starejše generacije.  Poudarili so, da je potrebno izvajati programe usposabljanja odraslih, ki bodo omogočali večje možnosti zaposlovanja odraslih.

Člani državnega sveta so se soglasno zavzeli, da si Vlada Republike Slovenije prizadeva, da postane sedež vsaj ene evropske institucije v Sloveniji.

Državni svet meni, da bi se v času vodenja EU morali osredotočiti na določena področja in opredeliti svoje potenciale po posameznih področjih. Slovenija ima namreč edinstveno priložnost, da na posameznih področjih pokaže svojo prožnost in inovativnost ter se tako vidno utrdi v krogu evropskih držav, kar bi posledično imelo pozitivne učinke tudi na ostale države.

Državni svet ugotavlja, da Slovenija na eni strani vlaga velika finančna sredstva v izobraževalni sistem in da številni dobro izučeni kvalificirani kadri kot tudi vrhunski strokovnjaki zapuščajo slovenski trg dela, ter da na drugi strani Slovenija izdaja (približno 17.500) delovna dovoljenja tujcem, kar nas lahko pripelje v situacijo, ko naš ekonomski in socialni sistem te mobilnosti ne bosta več prenesla. Poleg tega je na področju gibanja aktivne delovne sile potrebno raziskati in v statistiko zajeti tudi segment zaposlovanja na črno. Državni svet opozarja, da bi bilo potrebno izračunati mejo sposobnosti absorpcije našega ekonomskega sistema v povezavi z mobilnostjo delovne sile.

Državni svet poudarja nujnost vzpostavitve tesne povezave med akademsko sfero in gospodarstvom ter nujnost zagotovitve delovnih mest za vrhunske strokovnjake, ker bo v nasprotnem Slovenija zaostala v gospodarskem razvoju. Slovenija bi morala na tem področju postaviti svojo vizijo v posameznih gospodarskih panogah ter določiti nosilce razvoja določenih produktov.

Z ozirom na to, da v Evropski uniji nastopamo kot malo-številčen narod, je vloga slovenskega jezika, slovenske kulture in športa zelo pomembna, zato bi ta področja ob vodenju EU morali bolj poudariti. Kar je skladno tudi s Pogodbo o Ustavi za Evropo, ki temelji na kulturni, verski in jezikovni raznolikosti. Ocenjuje se, da ima Republika Slovenija v času predsedovanja Evropski uniji edinstveno priložnost promovirati svoj jezik in kulturo. Slovenija naj bo zgled in naj v obdobju predsedovanja upošteva multikulturnost, ki naj sloni na civilizacijskem dialogu s težnjo, da se ohrani besedno umetnost malih narodov.

Državni svet se zavzema za večjo promocijo in pretok besedne umetnosti (dela pesnikov in pisateljev) iz manjših držav v večje (Nemčija ima npr. Goethejev inštitut). Na področju varstva avtorskih pravic bi Slovenija lahko v povezavi z uresničevanjem Ženevske in Bazelske konvencije predlagala novosti glede zaščite avtorskih izdelkov iz majhnih držav. Pojavlja se namreč težnja, da se avtorske pravice zamenja s "copyright" pravicami, kar pa lahko privede do dezintegracije in izgube identitete malih narodov. Kultura bi morala predstavljati vezni člen med narodi znotraj Evropske unije, saj gre za področje, ki ustvarja veliko dodano vrednost. Slovenija bi lahko postavila model analitičnih kazalnikov, ki bi omogočili primerljivost na področjih umetnosti, kulturne dediščine in medijev tako na državni ravni kot med posameznimi državami.

Državni svet meni, da bi bil na področju kulture potreben širši pogled na kulturno in naravno dediščino, pri čemer bi morali zaščititi tako evropsko kot ostale kulture. Ne glede na to, da Nacionalni program za kulturo šele nastaja, bi bilo potrebno njegove vsebine uskladiti z Deklaracijo. Ob tem državni svet opozarja tudi na pomanjkanje medijske pismenosti in v zvezi s tem na velike razlike v družbi ter opozarja Ministrstvo za kulturo, da mora na tem področju ukrepati, da ne bi prišlo do izločenosti določenih skupin prebivalstva.

Državni svet je opozoril tudi na področje manjšinskega šolstva, ker meni, da se na tem področju prevečkrat uporabljajo standardi večine, ki pa so postavljeni prenizko. Po mnenju državnega sveta bi morala Slovenija vztrajati, da podobni standardi veljajo tako za večinski kot manjšinski narod.

Predlaga se, da se tudi problematiki boja proti drogam in zasvojenostim mladih da večji poudarek in da jo interdisciplinarno v svoje programe dela vključijo vsa ministrstva ter jo obravnavajo kot svojo prioritetno nalogo.

Slovenija bi se v Deklaraciji morala zavzeti za večjo transparentnost in mobilnost na trgu zdravstvenih storitev in s tem spodbuditi širitev tega trga (možnost izbire zdravljenja v tujini, v primeru dolgih čakalnih vrst). Državni svet je opozoril tudi na veliko število poskusov zdravil, ki se izvajajo v Sloveniji in priporoča zavzemanje za večjo transparentnost rezultatov takšnih testiranj in prenos ugotovitev iz ene države v drugo, brez podvajanja testiranj. Državni svet opaža, da iz Deklaracije izhaja premalo možnosti za normativno urejanje, ki bi sledilo zapisanim ciljem (npr. osnova za nov zakon o zdravstvenem varstvu).

Državni svet opozarja, da bi kot malo-številčen narod morali dati pobudo tudi za zaščito nacionalnega športa. Pri nas se je na visokem nivoju razvila t.i. "telesna kultura", ki predstavlja tesno povezavo med zdravstvenimi programi in splošno kulturno ravnijo. Slovenija bi zato lahko svoj prispevek k širjenju zdravega življenjskega sloga prenesla tudi na nivo Evropske unije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Jožko Čuk.