Odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede podpore Republike Slovenije pri vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo

Datum odgovora: 12. januar 2007

Republika Slovenija podpira vključevanje Republike Hrvaške v EU. S širitvijo EU na območje Zahodnega Balkana se bosta utrjevala tudi stabilnost in varnost na tem zgodovinsko nemirnem območju, na katerega meji Slovenija. Z utrjevanjem stabilnosti in varnosti se bodo krepili pogoji za gospodarski razvoj in splošni napredek regije, kar je vsekakor v interesu naše države, ki ima na zavedenem območju svoje tradicionalne trge.

Republika Slovenija zato tudi pomaga Republiki Hrvaški v procesu vključevanja v EU. S prevzemanjem načel in pravil EU bo tudi lažje rešiti preostala odprta vprašanja med državama, od katerih mnoga izhajajo pav iz neskladja hrvaškega ravnanja in prakse z evropskimi normami in prakso.

Nikakor pa slovenska podpora Hrvaški ni brezpogojna. Republika Slovenija in Ministrstvo za zunanje zadeve redno poudarjata, da je hitrost vključevanja Republike Hrvaške v EU prvenstveno pogojena z njenimi lastnimi napori pri odpravljanju neusklajenosti med hrvaškim in evropskim pravnim redom in prakso. Skladno s tem Ministrstvo za zunanje zadeve pristopna pogajanja Hrvaške vseskozi intenzivno spremlja in pri njih sodeluje ter opozarja na te neskladnosti in na potrebo, da Hrvaška le-te čim prej in v celoti odpravi.

Med pomembnejšimi interesi, ki jih želi Slovenija zaščititi v procesu pristopnih pogajanj, je vprašanje nediskriminatornega dostopa vseh slovenskih bank na hrvaški finančni trg, nediskriminatoren nakup nepremičnin s strani slovenskih oseb na Hrvaškem in uresničevanju ribolovnega dela Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Na prva dva problema je Slovenija opozorila pri obravnavi screening poročila za področje prostega pretoka kapitala, na potrebo po izvajanju SOPS v celoti pa v okviru screening poročila za poglavje ribištva. Poleg navedenih poglavij pa Slovenija izpostavlja vprašanja in Komisijo opozarja na probleme tudi v drugih relevantnih poglavjih.

Vseskozi pa Slovenija posebej izpostavlja potrebo, da Hrvaška začne v celoti spoštovati in izvajati sprejete mednarodne obveznosti ter da mora kot bodoča članica EU bolj konstruktivno pristopiti k iskanju trajnih rešitev odprtih vprašanj s sosednjimi državami. Slednje izrecno izpostavljajo ključni dokumenti med EU in Hrvaško, med drugimi tudi poročilo o napredku za leto 2006, zaključki Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter zaključki Evropskega sveta decembra lani.

Dr. Dimitrij Rupel
MINISTER