|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 39. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo 7.12.2005. Predsednik je pričel 39. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičil se je: * * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 24.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko: - Seznanitev s predlogi za ustanovitev občin, za določitev njihovih območij, za spremembo območij občin ter spremembo statusa občin. Predlog za razširitev je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Na predlog Interesne skupine lokalnih interesov je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko: - Predlog za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini (ZDoh-1). Pripombo sta podala državna svetnika Jože Ilc in Peter Vrisk. Kratko obrazložitev je podal vodja Interesne skupine lokalnih interesov, Marjan Maučec. Predlog za razširitev je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).
Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko: - Pobudo za zahtevo za oceno ustavnosti zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 76/05). Predlog za razširitev je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
Zapisnik 38. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 22.11.2005. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 38. seje glasujejo. Zapisnik 38. seje je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - - Odobritev zapisnika 9. izredne Državnega sveta Republike Slovenije Zapisnik 9. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 1.12.2005. Predsednik je ugotovil, da, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 9. izredne seje glasujejo. Zapisnik 9. izredne seje je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
S pošiljko 2.12.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede upravičenosti do dodatnih sredstev razvojne regije Gorenjske (NUTS 3). Predlog sklepa so prejeli na klop. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, Janez Sušnik. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede razvojne regije Gorenjska in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi: Ali bo razvojna regija Gorenjska (NUTS 3) upravičena do dodatnih sredstev državnega proračuna, če bo v naslednji finančni perspektivi kot del razvitejše kohezijske regije (NUTS 2) izgubila dostop do sredstev strukturnih skladov (cilj 1 - konvergenca) in v kakšnem obsegu? Obrazložitev: Vlada je novembra meseca sprejela predlog teritorialne členitve ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2, na podlagi katerega je razvojna regija Gorenjska vključena v razvitejšo kohezijsko regijo "Zahodna Slovenija". V primeru, da pogajanja o naslednji finančni perspektivi ne bodo zaključena na podlagi gospodarske razvitosti držav članic EU v obdobju 2000-2002 in bo Evropska komisija potrdila predlagano delitev, bo imela ta delitev velike finančne posledice za Gorenjsko, saj zaradi vključenosti v razvitejšo Zahodno Slovenijo ne bo upravičena do financiranja iz Strukturnih skladov pod ciljem "konvergenca", kjer je usmerjenih kar dve tretjini vseh sredstev strukturnih skladov. Dejstvo je, da regije, ki ustrezajo ravni 2 po skupni statistični klasifikaciji regij, katerih bruto domači proizvod na prebivalca je višji od 75% povprečja EU 25, niso upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov po ciljem 1 (konvergenca). Ker je predlagano, da je Gorenjska del razvitejše kohezijske regije (NUTS 2), kjer je BDP na prebivalca višji od 75% povprečja EU 25, bi to pomenilo, da bi ob pričakovani alokaciji sredstev iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v višini 2,41 milijard EUR in predpostavki, da na Gorenjsko odpade okoli 10% vseh sredstev (na podlagi statističnih kazalcev o številu prebivalcev, deležu BDP, površini, številu delovnih mest, itd.) v obdobju 2007-2013 Gorenjska "izgubila" 241 milijonov EUR. Če Gorenjska ne bi bila deležna dodatnih domačih spodbud, bi praktično ostala povsem brez razvojnih pomoči. V skladu s 35. členom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je začel veljati 5. 11. 2005, se posebni ukrepi regionalne politike izvajajo kot posebne regionalne spodbude v prednostnih območjih, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo s strukturnimi problemi. V okviru obravnave v državnem zboru je bil navedeni člen dopolnjen tako, da se prednostna območja in ukrepi določijo tudi znotraj razvitejših razvojnih in kohezijskih regij. Po mnenju predstavnikov vlade naj bi 35. člen zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja zadoščal, da bi v zgoraj omenjenem primeru Gorenjska pridobila dodatna sredstva iz državnega proračuna. S tem se ne strinjamo, saj je določba preveč ohlapna in ni nujno, da bi bila celotna Gorenjska, kjer je BDP na prebivalca zgolj 66% povprečja EU 25 (v kohezijski regiji Zahodna Slovenija pa okoli 87%), opredeljena kot prednostno območje, kar je pogoj, da bi bila upravičena do dodatnih sredstev iz naslova posebnih ukrepov regionalne politike. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede priprave novega zakona o morskem ribištvu. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča glede priprave novega zakona o morskem ribištvu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča se glasi: Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pripravi novega zakona o morskem ribištvu ne upošteva predlogov in pripomb predstavnikov ribičev? Obrazložitev: V pripravi je novi zakon o morskem ribištvu in čeprav je ministrstvo marca letos imenovalo v delovno skupino za pripravo tudi predstavnike ribičev, v delovnem osnutku zakona, ki je v usklajevanju, ni zaslediti njihovih predlogov in pripomb. Največ pripomb imajo na predlagani status ribičev, saj jih zakon na področju plačevanja socialnih prispevkov izenačuje s samostojnimi podjetniki, čeprav so predlagali, da bi prispevke plačevali kot kmetje. Status ribičev ni ustrezno rešen, ribolovna dovoljenja so križanec med dovoljenji za plovila in ribiškimi dovoljenji, javno službo pa z zakonom neposredno podeljujejo Zavodu za ribištvo v Ljubljani, ki se je doslej ukvarjal le s sladkovodnim negospodarskim ribolovom in ki naj bi poslej vodil tudi izobraževanje ribičev. Čeprav je Republika Slovenija že v Evropski uniji, kjer velja prost pretok blaga, niso enakopravni z evropskimi ribiči, saj pri izvozu naših rib tujci zahtevajo pred odkupom ulova potrdilo veterinarske inšpekcije, kar povzroča dodatne stroške; podobne težave pri izvozu školjk klapavic so imeli tudi v preteklosti, a so jih letos vendarle odpravili. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal) - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Antona Kampuša Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v zvezi z ustanovitvijo občin. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Antona Kampuša v zvezi z uveljavljanjem referendumskih izidov glede ustanovitve nove občine oziroma spremembe območja občine in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Antona Kampuša in predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Antona Kampuša se glasita:
Obrazložitev: Zakon o lokalni samoupravi (Uradno prečiščeno besedilo Ur. list 100/2005) v 14., 14.a, 14.b, 15. in 15. a členu določa postopke za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine, vendar pa nikjer ne določa, da mora Državni zbor Republike Slovenije pri spremembah območij oziroma ustanovitvah novih občin spoštovati in uveljaviti na referendumu izraženo voljo volivcev. Prav tako v zakonu o lokalni samoupravi in v zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur.list 52/2002) niso opredeljeni postopki v zvezi z referendumskim izidom na določenem območju, kjer se volilci opredelijo proti priključitvi tega območja k predvideni novi občini. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal) - - - S pošiljko dne 2.12.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Jožeta Ilca za uskladitev zakona o prekrških z mednarodno konvencijo. Omenjeno pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za politični sistem. - - - S pošiljko dne 25.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede novega načina financiranja po Sklepu o cenah za plačilo storitev. - - - S pošiljko dne 25.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika mag. Dušana Semoliča glede sodelovanja predstavništev Republike Slovenije v tujini s sindikati držav, v katerih delujejo. - - - S pošiljko dne 25.11.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede nadzora dejavnosti kolektivnih organizacij. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
Seznam vseh vloženih predlogov so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 2.12.2005. Predloge je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so prejeli s pošiljko 2.12.2005. Predloge so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podal državni sekretar Franci Rokavec, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije, Darko Fras. Razpravljali so Branko Kodrič, Anton Kampuš, Jožef Jeraj, prof.dr. Jože Mencinger. Kratka pojasnila je podal državni sekretar Franci Rokavec, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Repliko je podal Anton Kampuš. Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer: V prvem odstavku predloga mnenja se črta besedilo: "podpira mnenje Vlade Republike Slovenije o predlogih za ustanovitev občin, za določitev njihovih območij, za spremembo območij občin ter za spremembo statusa občin, saj" in se nadomesti z besedilom "meni da,". Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje MNENJE k predlogom za ustanovitev občin, za določitev njihovih območij, za spremembo območij občin ter za spremembo statusa občin Državni svet meni, da je treba pri obravnavi predlogov upoštevati pogoje po zakonu o lokalni samoupravi, kar pomeni, da se lahko postopek za ustanovitev občine oziroma spremembo njenega območja ali za spremembo statusa občin nadaljuje le, če predlog izpolnjuje vse pogoje iz 13. in 13. a člena oziroma 16. člena zakona o lokalni samoupravi. Državni svet poudarja, da je treba pri ustanavljanju občin oziroma spremembi območja občin poleg izpolnjevanja zakonskih pogojev upoštevati na referendumu izraženo večinsko voljo prebivalcev za ustanovitev samostojne občine oziroma za spremembo območja občine. Državni svet ugotavlja, da kar v osmih primerih občinski sveti (ko niso bili predlagatelji) niso podali mnenja, čeprav so bili v skladu z 14. členom zakona o lokalni samoupravi pozvani, da ga podajo. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 91/05. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 18.11.2005. Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podala prvopodpisana predlagateljica, Cveta Zalokar Oražem. Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije, Darko Fras. Razpravljali so Boris Janez Bregant, prof. dr. Alojz Križman, Doro Hvalica, Anton Peršak. Repliko sta podala prof. dr. Alojz Križman in Boris Janez Bregant. Kratka pojasnila je podal državni sekretar Franci Rokavec, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje MNENJE k predlogu zakona o spremembah zakona o lokalni samoupravi
Državni svet poudarja, da predložitev sprememb navedenega zakona odpira potrebno razpravo o odprtih vprašanjih, povezanih s statusom mestne občine, vendar predlog zakona ne prinaša celovite rešitve v smislu jasne opredelitve funkcionalne vsebine in definiranja posameznih tipov občin (mestna občina, občina s sedežem upravnih enot, navadna občina) ter temu ustreznega oblikovanja pogojev za ustanovitev mestne občine in financiranja njihovih nalog. Ker je nujno sprejeti sistemske rešitve na področju lokalne samouprave, kar vključuje tudi oblikovanje pokrajin, državni svet pričakuje njihovo čimprejšnjo predložitev. V skladu z Ustavo Republike Slovenije lahko mesto pridobi po postopku in ob pogojih, ki jih določa zakon, status mestne občine. Po mnenju državnega sveta je oblikovanje pogojev za pridobitev statusa mestne občine bolj politične narave, to pa povzroča nekonsistentnost sistema lokalne samouprave, ki se kaže tudi v tem, da poznamo le dve kategoriji občin, čeprav se občine zelo razlikujejo po številu prebivalcev, od manj kot 1000 do 100.000 in več prebivalcev. Zadnja novela zakona o lokalni samoupravi je črtala 16. a člen, ki je določal dodatne pogoje, ki jih je mestna občina morala izpolnjevati na svojem območju. Ker imajo mestne občine drugačen položaj in druge probleme kot ostale občine, po mnenju državnega sveta zgolj določeno število prebivalcev in delovnih mest nista zadosten kriterij za pridobitev statusa mestne občine, ampak bi morala mestna občina na svojem območju izpolnjevati še dodatne pogoje, ki zagotavljajo ohranjanje mestotvornih dejavnosti (npr. srednja šola, bolnišnica, muzej, gledališča, itd.) in s tem razvoj mesta. Zato bi bilo treba zakon o lokalni samoupravi dopolniti s ponovno vključitvijo dodatnih pogojev za ustanovitev mestnih občin. Glede na to, da se z ustanovitvijo novih mestnih občin poveča obseg potrebnih sredstev za finančno izravnavo v državnem proračunu, bi bilo o njihovem ustanavljanju smiselno razpravljati v kontekstu predvidenih sprememb financiranja občin. Državni svet poudarja, da je koncept mestnih občin, ki so ustanovljene na območju mesta zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja, smiselno obravnavati tudi v povezavi s predvidenimi pokrajinami, saj imajo pristojnosti, ki bi jih lahko opravljala regijska središča. Ob tem državni svet še opozarja na Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki opredeljuje središča nacionalnega in regijskega pomena. Nekatere sedanje mestne občine že sedaj ne izpolnjujejo zakonsko določenih pogojev, pri čemer državni svet izpostavlja pogoj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Ker je ta pogoj povezan z izpolnjevanjem pogoja, da ima mesto 20.000 prebivalcev, to pomeni, da bi moralo biti v mestu, ki bi želelo pridobiti status mestne občine, kar okoli 75% prebivalcev zaposlenih, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Državni svet ugotavlja, da je predlog zakona z opredelitvijo nižjega števila prebivalcev in delovnih mest naravnan na sedanje predloge za ustanovitev mestnih občin, pri čemer se izpostavlja vprašanje, ali bi milejši pogoji za ustanovitev mestnih občin, glede na predviden plan ustanavljanja novih občin, sploh veljali za nove predloge mestnih občin. Državni svet še opozarja na pravno nekonsistentnost drugega odstavka 1. člena predloga zakona, saj predlagatelj na eni strani predvideva, da lahko občina ob določenih pogojih pridobi status mestne občine, na drugi strani pa lahko mesto v posebnih primerih pridobi ta status. To je v nasprotju z 141. členom Ustave Republike Slovenije, saj status mestne občine lahko dobi mesto in ne občina. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 6 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcih št. 85/05 in 85-I/05. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Komisije za gospodarstvo je podal podpredsednik komisije mag. Zlatko Jenko Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7.12.2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe: 1. K 54. členu: Obrazložitev: 2. K 253. členu: Za drugim odstavkom naj se doda nov tretji odstavek, ki naj se glasi: Obrazložitev: 3. K 288. členu: Drugi odstavek naj se črta. Obrazložitev: Tretji odstavek naj se črta. Obrazložitev: 5. K 290. členu: Obrazložitev: 6. K 431. členu: Tretja alinea drugega odstavka tega člena naj se dopolni in naj se v celoti glasi: Obrazložitev: 7. Za novi 8. oddelek v 6. poglavju in novi 666. a člen: ??8. oddelek 666. a člen Družba oziroma družbe, ki se preoblikujejo, so dolžne v vseh primerih preoblikovanja pred sprejemom odločitev pisno seznaniti in se posvetovati z delavskim predstavništvom, če to ni izvoljeno pa z delavci o statusnem preoblikovanju družbe oziroma družb, o posledicah preoblikovanja na socialno ekonomski položaj in zaposlitev ter kraj zaposlitve delavcev. Delavski predstavniki imajo pravico vpogleda v pisne predloge odločitev o preoblikovanju družbe oziroma družb. Za seznanitev in posvetovanje se uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju o obveščanju in skupnem posvetovanju.?¤ Obrazložitev: 8. K 699. členu V 6. odstavku 699. člena predloga zakona se del stavka, ki se glasi: ??do 31. decembra 2006?¤, nadomesti z besedami: ??v roku 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona?¤. Obrazložitev: Pojavlja se vprašanje ali bodo delniške družbe tako hitro opravile vse priprave za uskladitev sistema upravljanja, da bi lahko dokončne odločitve sprejele v okviru rednih zasedanj skupščin v letu 2006. V nasprotnem bodo morale zaradi uskladitve statutov sklicevati posebne seje skupščin pred koncem leta 2006. Primernejša rešitev, ki je bila že večkrat uveljevavljena ob spremembah ZGD, je prehodno obdobje 18 mesecev, ki zagotovo pokrije obdobje dveh rednih skupščin. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 91/05. Predlog zakona je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 2.12.2005. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik, Cvetko Zupančič. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7.12.2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah ZZad-B - druga obravnava Državni svet podpira predlog zakona saj meni, da ureja statusno preoblikovanje zadrug ter spremembe pravne organizacijske oblike zadrug. Sestava in sprejem letnega poročila se smiselno urejata, podobno kot to velja za gospodarske družbe. Uvaja se publiciteta letnih poročil zadrug. Spremenijo in dopolnijo se podatki o članih, ki se vodijo v članskem imeniku in določa obveznost vpisa sprememb v članstvu v register enkrat letno. Zakon se dopolnjuje z določbami o namenu, vsebini in načinu zadružne revizije; predlog se usklajuje tudi z zakonom, ki ureja prekrške. Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe: K 1. členu "Doda se nov, četrti odstavek, ki se glasi: Obrazložitev: Prevladuje mnenje, da je razlikovanje gospodarskih subjektov pri dodeljevanju državnih pomoči glede na pravno obliko neutemeljeno, saj predpisi Evropske skupnosti urejajo državne pomoči "podjetjem", torej nevtralno glede na pravno obliko. Sistem državnih pomoči po predpisih EU oziroma Republike Slovenije ne more biti vezan na organiziranost na podlagi predpisov o gospodarskih družbah (ZGD). Apriorna izključitev zadrug iz posameznih shem državnih pomoči je tudi v nasprotju s črko in z duhom ustrezne določbe ustanovne pogodbe Evropske skupnosti, ki se uporablja neposredno (87. člen PES). K 4. členu: Četrti odstavek predlaganega 13. člena se spremeni tako, da se glasi: "Po vpisu zadruge v register se sprejem novih članov in spremembe v članstvu ne vpisujejo v register, temveč v imenik članov." Obrazložitev: Zato je sprotno predlaganje in vpisovanje članskih sprememb v sodni register znatno administrativno in finančno breme za zadruge in registrske organe, zlasti če ima zadruga večje število članov. Novo predlagana določba iz 13. člena zakona o zadrugah spreminja sedanjo ureditev in na novo določa obveznost zadruge, da predloži seznam članov registrskemu organu enkrat letno in to za vse spremembe za prejšnje koledarsko leto. K 23. členu: Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: "Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona opravljata Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in Tržni inšpektorat Republike Slovenije." Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je pristojna za nadzor nad izvajanjem določbe iz prvega stavka tretjega odstavka 50. člena in 75. člena zakona. Sedanji tretji odstavek se črta. Sedanji četrti odstavek postane tretji odstavek. Obrazložitev: Po splošnih predpisih bilančnega prava je Agencija Republike Slovenije za javnopravne storitve in evidence pooblaščena organizacija, kateri gospodarski subjekti predložijo letna poročila skupaj z morebitnim poročilom revizorja. Glede na to je pristojnost te agencije za nadzor nad izvajanjem prvega stavka iz tretjega odstavka 50. člena ZZad, v katerem zakon določa redno revizijo najmanj enkrat na dve leti, smiseln. Zato ni potrebno posebej določati nadzora Agencije za javnopravne evidence in storitve za revizijo ob zamenjavi predsednika, upravnega odbora ali direktorja zadruge, saj omenjena agencija ne spremlja niti ne evidentira sprememb v sestavi organov zadrug. Poleg tega je določitev dolžine mandatne dobe teh organov v popolni avtonomiji vsake zadruge. K 24. členu: V prvem odstavku 69. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: "1. če ne opravi revizije najmanj vsako drugo leto (prvi stavek iz tretjega odstavka 50. člena);". Obrazložitev: K 25. členu: V drugi točki prvega odstavka 25. člena se besedilo "ne sestavi letnega poročila (prvi odstavek 41. a člena)" nadomesti z besedami "ne predloži letnega poročila zaradi javne objave organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov v predpisanem roku (41 a. člen)". Obrazložitev: Opustitev vodenja (nevodenje) poslovnih knjig je sankcionirano kot prekršek za gospodarske družbe (4. točka iz prvega odstavka 570. člena ZGD, podobno tudi 4. točka 685. člena predloga predloga ZGD-1). Nesestavitev letnega poročila za gospodarske družbe ni sankcionirana kot prekršek. ZGD sankcionira nesestavitev letnega poročila le posredno in to kot prekršek zaradi nepredložitve letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilo organizaciji, pooblaščeni za objavljanje podatkov (2. in 3. točka iz prvega odstavka 571. člena ZGD v povezavi s 55. členom ZGD oziroma 2. točka iz prvega odstavka 686. člena v povezavi z 58. členom predloga ZGD-1) in nepredložitev podatkov iz letnih poročil (4. točka iz prvega odstavka 571. člena ZGD v povezavi s 55. a členom ZGD oziroma 4. točka iz prvega odstavka 686. člena v povezavi z 59. členom predloga ZGD-1). Glede na to,da se te določbe o vodenju poslovnih knjig in javni objavi letnih poročil smiselno uporabljajo tudi za zadruge, je ob načeloma enaki bilančni zakonodaji gospodarskih subjektov, neprimerno dodatno opredeljevati nove prekrške poleg tistih, ki so že določeni z ZGD. K 26. členu: Za drugim odstavkom 26. člena se dodata nova, tretji in četrti odstavek, ki se glasita: "Uredba vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur. l. RS št. 18/2002) se uskladi z določbami tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona. V dveh letih po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka zadruge, ki izkazujejo v svoji bilanci premoženje iz četrtega odstavka 74. člena tega zakona, revizijske zadružne zveze in njihove članice, uskladijo svojo organiziranost in poslovanje z določbami 50. b člena." V tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo "prvega, drugega in četrtega odstavka" nadomesti z besedami: "prvega in drugega odstavka". Obrazložitev: Za sedanjim 26. členom se dodajo novi, 26. a, 26. b in 26. c člen, ki se glasijo: "26. a člen Če je zahtevo za vračilo premoženja iz 66. člena oziroma iz 67. člena tega zakona v predpisanem roku vložila katerakoli zadruga, organizacija kooperantov, zadružna zveza, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, Slovenska zadružna kmetijska banka, nekdanji član ali pravni naslednik katerega koli člana, se šteje, da je bil zahtevek pravočasno vložen. Obrazložitev: Kolikor takšne zadružne organizacije oziroma organizacije kooperantov ni, lahko uveljavlja vračilo zadruge oziroma organizacija kooperantov, ki je njen pravni naslednik. Če tudi zadružna organizacija oziroma organizacija kooperantov, ki bi bila pravni naslednik, ne obstaja, lahko uveljavlja vračilo zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Ta zadružna zveza dodeli vrnjeno premoženje prednostno drugi zadrugi, ki se ustanovi s podobnimi nalogami na območju zadruge, ki je prenehala. Po 68. členu ZZad se za vračilo zadružnega premoženja uporabljajo predpisi o denacionalizaciji, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno. 26. b člen Če zadruge in pravne osebe v večinski lasti zadrug, ki so delničarke Slovenske zadružne kmetijske banke, nimajo večinskega deleža v osnovnem kapitalu ali upravljanju te banke, pridobi premoženje iz 67. člena oziroma pridobi zahtevek za vračilo premoženja Zadružna zveza Slovenije, kolikor premoženje oziroma zahtevek ni bil prenesen na posamezne zadruge. Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za premoženje, ki je bilo vrnjeno Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije. Obrazložitev: Z denacionalizacijo, ki jo je zakonodajalec uzakonil s specialno določbo 67. člena ZZad v korist Zveze hranilno kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke je podržavljeno premoženje znova pridobilo prvotno namembnost in bo glede na obseg pomembno prispevalo k razvoju zadružništva (30. točka obrazložitve). Zakona o bančništvu iz leta 1999 in na njegovi podlagi izdani predpisi so določili zahteve, ki se jim morajo prilagajati banke kot kreditne institucije v smislu direktiv EU. Spremembe Zakona o gospodarskih družbah, ki ga morajo poleg posebnih bančnih predpisov upoštevati banke, ker se lahko organizirajo samo v pravni obliki delniške družbe, pa določajo pogoje za prenosljivost delnic. Omenjenim zahtevam na področju bančnih in splošnih korporacijskih predpisov se morata prilagajati tudi Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, ki sta ob sprejemu ZZad bili in sta tudi sedaj v večinski lasti in upravljanju zadružnih organizacij. 26. c člen Če zadruga ob prenehanju ni članica zadružne zveze oziroma je članica dveh ali več zadružnih zvez, se premoženje, ki ga v skladu s četrtim odstavkom 74. člena ob prenehanju zadruge ni dopustno razdeliti med člane, po prenehanju zadruge prenese na zadružno zvezo, od katere je zadruga prejela nedeljivo premoženje ali njegov del. Če je zadruga prejela takšno premoženje od dveh ali več zadružnih zvez, se prenos opravi sorazmerno vrednosti prejetega premoženja. Če na podlagi prejšnjega odstavka ni mogoče določiti zadružne zveze, na katero se prenese premoženje, se to premoženje prenese na zadružno zvezo, v kateri je bila zadruga, vštevši njene morebitne pravne prednike, nazadnje včlanjena. Na dve ali več zadružnih zvez se premoženje prenese po enakih delih, kolikor se ne sporazumejo drugače. Če tudi na podlagi iz prejšnjega odstavka ni mogoče določiti zadružne zveze, se nedeljivo premoženje iz četrtega odstavka 74. člena prenese na zadružno zvezo, ki združuje zadruge z enako ali podobno dejavnostjo. Zadružna zveza iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora uporabiti premoženje iz tega člena v skladu z drugim in tretjim stavkom iz petega odstavka 74. Prenos premoženja na zadružno zvezo v skladu s petim odstavkom 74. člena in prvimi tremi odstavki tega člena se ne opravi v primeru, ko zadruga preneha zaradi materialnega (prenosnega) statusnega preoblikovanja in se premoženje iz četrtega odstavka 74. člena po pravilih univerzalnega pravnega nasledstva, ki veljajo za takšno statusno preoblikovanje, prenese na eno ali več drugih zadrug. V tem primeru veljata obveznost, da se premoženje iz četrtega odstavka 74. člena ne sme deliti med zadružnike, in obveznost posebnega izkazovanja tega premoženja iz 75. člena za nove oziroma prevzemne zadruge, na katere preide to premoženje. Pogodba o združitvi ali delitvi oziroma delitveni načrt mora izrecno opredeljevati ti dve obveznosti." Obrazložitev: Za prenos nedeljivega premoženja se po predlogu predvideva tri merila. Po prvem merilu pripada nedeljivo premoženje zadružni zvezi, od katere je zadruga pridobila nedeljivo premoženje ali njegov del. Če je takšnih zadružnih zvez več, se prenos opravi sorazmerno vrednosti prejetega premoženja od dveh ali več zvez. V praksi bo prišlo do tega primera redko. Če merila ni mogoče uporabiti, je kot prvo nadomestno predlagano merilo, po katerem se nedeljivo premoženje dodeli zadružni zvezi, v kateri je bila zadruga nazadnje (pred prenehanjem, torej ne ob samem prenehanju) včlanjena. Če tudi tega merila ni mogoče uporabiti, se po naslednjem oziroma drugem nadomestnem merilu nedeljivo premoženje prenese na zadružno zvezo, ki združuje zadruge z enako ali podobno dejavnostjo. S predlaganimi rešitvami bi bila dosledno zagotovljena zadružna namembnost nedeljivega premoženja, ki ostane po prenehanju zadruge. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Predlog Interesne skupine lokalnih interesov za sprejem avtentične razlage in predlog za razširitev 39. seje so državne svetnice in svetniki prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, Peter Vrisk, Cvetko Zupančič, Ivan Bukovec, prof.dr. Jože Mencinger, Jože Ilc, Marjan Maučec, prof.dr. Alojz Križman. Repliko sta podala Marjan Maučec in Peter Vrisk. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, obravnaval predlog Interesne skupine lokalnih interesov za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05) in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) sprejel naslednji S K L E P : Na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) in na podlagi prvega odstavka 149. člena poslovnika državnega zbora Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05). Predlog za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05) se glasi: Za kmeta vinarja in kmeta oljarja se tudi proizvodnja vina oziroma oljčnega olja za prodajo šteje kot osnovna kmetijska dejavnost. Proizvodnja vina oziroma oljčnega olja za prodajo pa se ne šteje kot osnovna kmetijska dejavnost temveč kot dohodek iz dejavnosti vinarjem trgovcem in oljarjem trgovcem. Kmet vinar oziroma kmet oljar je oseba, ki vino oziroma oljčno olje pridela samo iz lastno pridelanega grozdja oziroma oliv. Vinar trgovec oz. oljar trgovec pa je oseba ali pravni subjekt, ki grozdje oz. olive prosto kupuje na trgu brez omejitve količin, kakovosti ter sortnega izbora in porekla. Obrazložitev: Besedilo 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05) se glasi: (1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, pripisani osebi, ki ima pravico uporabljati kmetijsko in gozdno zemljišče. Nadalje se z avtentično razlago preprečuje, da bi se problem sivega trga še okrepil (kar bi se z limiti letnega prometa za uveljavljanje normiranih stroškov zagotovo zgodilo). Slovenski kmetje vinogradniki in oljarji bodo lahko tekmovali v evropskem prostoru in tako širili sloves slovenskih vin širom po svetu. Republika Slovenija se bo izognila ogromnemu, vendar neučinkovitemu birokratskem delu, ki bi državni proračun zanesljivo praznil, ne pa polnil. Obenem je avtentično razlago potrebno sprejeti iz naslednjih razlogov: Obveščam vas, da bo skladno z drugim odstavkom 219. člena poslovnika državnega zbora kot predstavnik državnega sveta na sejah delovnih teles državnega zbora sodeloval državni svetnik Marjan Maučec. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 4 so se glasovanja ni vzdržali). K 8. točki dnevnega reda : Pobudo za zahtevo za oceno ustavnosti so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 30.11.2005. Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so prejeli na klop. Pobudo so obravnavale interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 in 64/01) sprejel Z A H T E V O za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu, Uradni list RS, št. 76/2005 (dalje: novela zakona) in P R E D L A G A da Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustavno sodišče): - do končne odločitve začasno zadrži izvršitev novele zakona, Z novelo zakona so kršene naslednje določbe Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) : 1. člen, 2. člen, 3. člen drugi odstavek, 96. člen, 97. člen.
I. 1. Začasno zadržanje utemeljujemo z dejstvom, da prepoved poklicnega opravljanja funkcije predsednika državnega sveta in z zakonom izvedeno prenehanje predsednikovega delovnega razmerja predsedniku onemogoča, da bi bil stalno na razpolago za opravljanje nalog, ki jih državnemu svetu nalaga ustava. S tem nastajajo nepopravljive posledice za državni svet in posledično za delovanje državne ureditve, določene z ustavo. Prednostno obravnavo utemeljujemo s potrebo, da se čimprej vzpostavi prejšnje stanje, saj državnemu svetu izteče mandatna doba konec leta 2007. Javno obravnavo predlagamo za primer, če bo ustavno sodišče presodilo, da je posamezne razloge potrebno dodatno utemeljiti oziroma pojasniti. Prepričani smo, da bi ustavno sodišče dobilo celovitejšo podlago za svoje odločanje, če bi državni svet na javni obravnavi lahko svoje argumente soočil z argumenti nasprotne strani. Predlagamo razveljavitev zakona v celoti, ker bi z razveljavitvijo spornih določb 1. in 3. člena ostala samo nepotrebna pojasnjevalna določba 2. člena in določba 4. člena o vakacijskem roku. II. 2. S tem, ko je v 1. členu prepovedala dosedanje poklicno opravljanje funkcije predsednika državnega sveta in v 3. členu določila, da predsedniku državnega sveta preneha delovno razmerje po sili zakona, je novela zakona povzročila organizacijsko destabilizacijo državnega sveta in ogrozila njegovo usposobljenost za opravljanje ustavnih nalog. 3. Državni svet meni, da so z novelo zakona kršena ustavna načela: načelo demokratične države (1. člen, 96. člen, 97. člen ustave), načelo pravne države (2. člen ustave) in načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena). 4. Po mnenju državnega sveta je bil kršen zakonodajni postopek pri sprejemanju novele zakona, ker novela ni bila sprejeta z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, s kakršno je bil leta 1992 na podlagi 98. člena ustave sprejet zakon o državnem svetu . Ustaljeno je pravilo, da se spremembe zakona sprejemajo po enakem postopku oz. z enako večino, kot je bil sprejet zakon. Potrebno bi bilo, da bi novela zakona imela dvotretjinsko stopnjo legitimnosti, kot jo je imel zakon leta 1992, ker je odstopila od ureditve državnega sveta, ki je bila uveljavljena z zakonom leta 1992, in je povzročila njegovo organizacijsko destabilizacijo. To svoje stališče utemeljujemo s prepričanjem, da je novela zakona neutemeljeno posegla v ustavni položaj državnega sveta in s tem ustavno ureditev parlamentarnega sistema. Ni opravičljivo, da je novela zakona bila sprejeta po skrajšanem postopku. Utemeljitev skrajšanega postopka, češ da gre ??za zelo enostavne spremembe veljavnega zakona?¤ , ne vzdrži kritike, saj prehod od pravne ureditve poklicnega predsednika državnega sveta do prepovedi poklicne funkcije predsednika ni ??zelo enostavna sprememba?¤, ampak je to bistvena sprememba, ki posega v ustavni položaj državnega sveta in bi morala imeti podlago v ustavi, oz. bi morala biti sprejeta z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev Državnega zbora Republike Slovenije ( v nadaljevanju: državni zbor) . V tem postopku ni bilo možnosti za resno obravnavo funkcij državnega sveta in potrebe po poklicnem predsedniku državnega sveta. V skrajšanem postopku Državni svet ni mogel vplivati na sprejem novele zakona. Kljub številnim ugovorom (tudi v elektronskih in tiskanih medijih) zoper predlog novele zakona že v fazi njegovega pripravljanja predlagatelj (minister in pozneje vlada) ni odgovoril na nobeno vprašanje in ni v ničemer spremenil utemeljitve zakona. Državni zbor ni upošteval ugovorov državnega sveta, odložilni veto pa je preglasoval . 5. Novela zakona ni sprejemljiva tudi s primerjalno-pravnega vidika, saj nikjer ni z zakonom prepovedano, da bi drugi dom imel poklicnega predsednika. V sistemih popolne dvodomnosti (npr. ZDA, Švica) so predsedniki drugih domov povsod poklicni. V sistemih nepopolne dvodomnosti (npr. Francija, Irska, Avstrija, Zvezna republika Nemčija, Poljska), kamor spada tudi Slovenija, so predsedniki bodisi poklicni poslanci drugega doma, bodisi so kot poklicni deželni funkcionarji polno na razpolago za opravljanje funkcije predsednika . Profesor Grad poudarja vlogo državnega sveta kot ustavnega organa, ki ima z ustavo določene pristojnosti, in vlogo predsednika, ki skrbi za izvrševanje teh pristojnosti. Ko je komentiral predlog za odpravo poklicnega predsednika državnega sveta, se je vprašal, ali ne bila to ??posebnost v celem svetu, da bi ustavni kolegijski organ ne imel svojega predsednika, ki je vsak trenutek na voljo in ki ves čas pazi, kako tak organ deluje?¤ . III. 6. S povzročitvijo organizacijske destabilizacije državnega sveta in posegom v njegovo poslovniško avtonomijo je kršeno ustavno načelo Republike Slovenije kot demokratične države, saj se z državnim svetom uveljavlja eden od vidikov parlamentarne demokracije, in sicer sistem nepopolne dvodomnosti. Vprašanje dvodomnosti in enodomnosti je v teoriji obravnavano kot ena od osrednjih točk v kompleksnem procesu izgradnje in vzdrževanja demokracije . Lijphartovo izhodišče v obravnavanju dvodomnosti je demokracija. Njegovo stališče je, da je večinsko načelo, uporabljeno v enodomnem sistemu, za pluralne družbe nedemokratično, ker se bodo manjšine, ki jim je pogosto preprečen dostop do oblasti, čutile izključene in diskriminirane. Čisti večinski model teži h koncentraciji zakonodajne oblasti v enem domu, medtem ko je konsenzualni model značilen za dvodomna zakonodajna telesa . Ne glede na to, da ustava ne določa, da imamo dvodomni parlament s spodnjim oz. prvim domom (državni zbor) in z zgornjim oz. drugim domom (državni svet), pa s stališča teorije ni sporno, da ima naša država nepopolni dvodomni sistem, v katerem ima državni svet položaj nepopolnega drugega doma . Da imamo v Sloveniji nepopolni dvodomni sistem, ni sporno tudi s primerjalno-pravnega vidika, saj je državni svet tudi član Združenja evropskih senatov in je leta 2002 tudi predsedoval temu združenju . Prakticiranje dvodomnosti ni odvisno od tega, ali ustava uporablja izraze ??dvodomen?¤, ??spodnji dom?¤, ??zgornji dom?¤ itd., ampak od tega, katere organe oblasti določi ustava, kakšne pristojnosti jim daje in kakšno je njihovo medsebojno sodelovanje v procesu izvrševanja funkcij države. To najbolj nazorno potrjuje primer Zvezne republike Nemčije, kjer v ustavi ni besede o dvodomnosti in o spodnjem ter zgornjem domu, vendar pa je v Zvezni republiki Nemčiji uveljavljen sistem nepopolne dvodomnosti, podoben, kot je pri nas. 7. S teoretičnega vidika je načelo dvodomnosti izvorno povezano z načelom delitve oblasti . Loewenstein obravnava dvodomni sistem kot podsistem horizontalne delitve oblasti, kjer je težišče na medsebojni kontroli in ravnotežju med obema domovoma parlamenta. Gre za dvodomnost kot obliko demokratične organiziranosti parlamenta. Pri tem sta za dvodomno organizacijo parlamenta bistvena predvsem dva vidika: prvič, različna institucionalna osnova in drugič, vključenost institucionalno organiziranih posebnih interesnih skupin, ki so življenjskega pomena v določeni družbi. Na potrebo po različni institucionalni osnovi oz. ureditvi drugega doma glede na prvi dom parlamenta je Leonid Pitamic opozarjal že pred kakšnimi osemdesetimi leti, ko je ugotavljal, da najdemo v večini ??edinstvenih?¤ (unitarnih) držav poleg ??ljudske zbornice še eno, po drugih načelih sestavljeno zbornico?¤ . Državni svet ima po eni strani svojo organizacijsko osnovo, to je interesno organiziranost, po drugi strani pa je tudi do političnih strank v drugačnem odnosu, ker volilne baze za državni svet ne predstavljajo politične stranke ampak interesne skupine, zaradi česar v državnem svetu niso organizirani klubi političnih strank. Z ustavo določen status državnega sveta in medsebojno razmerje med državnim zborom in državnim svetom pri izvrševanju državnih funkcij lahko po Lijphartu štejemo za podsistem horizontalne delitve oblasti, torej za sistem medsebojne kontrole in ravnovesja, ki je značilnost sodobnih demokratičnih parlamentarnih sistemov in se z njim uresničuje načelo Republike Slovenije kot demokratične države. IV. 8. Novela zakona ni skladna z ustavo, ker je z uveljavitvijo neprave retroaktivnosti posegla v načelo varstva zaupanja v pravo, ki je bistven element pravne države. S tem je prizadet državni svet kot institucija in njegov predsednik. Novela je namreč med tretjim mandatom državnega sveta (2002-2007) posegla v organizacijo državnega sveta, spremenila način opravljanja funkcije predsednika državnega sveta in zmanjšala proračunska sredstva državnega sveta, kar pomeni, da je spremenila pričakovane pogoje delovanja državnega sveta. Odločilna je sprememba načina izvrševanja funkcije predsednika državnega sveta, ker je novela prepovedala poklicno opravljanje te funkcije. S tem je novela prizadela sedanjega predsednika državnega sveta, ki je kandidiral za predsednika, upoštevaje veljavno poslovniško ureditev, torej poklicno opravljanje te funkcije (100. člen poslovnika). Po stališču ustavnega sodišča to pomeni nedopusten poseg v njegov mandat . Po izvolitvi za predsednika je sedanji predsednik državnega sveta prekinil delovno razmerje s prejšnjim delodajalcem in sklenil delovno razmerje v državnem svetu, ki pa mu je na podlagi novele prenehalo po sili zakona. Vendar pa novela zakona ni prizadela samo sedanjega predsednika državnega sveta, ker mu za naprej prepoveduje poklicno opravljanje funkcije, ampak je s to prepovedjo prizadet državni svet kot institucija oz. so prizadeti vsi člani državnega sveta. Gre za to, da je novela zakona bistveno posegla v organizacijo državnega sveta in je sredi mandata spremenila pričakovane pogoje delovanja državnega sveta. Člani državnega sveta so kandidirali v državni svet na podlagi pričakovanja, da bo v njihovem mandatu državni svet deloval pod vodstvom poklicnega predsednika, kar je predpostavka, da bo uspešno izvajal svoje ustavne naloge in da bodo člani, vsak v okviru svoje interesne skupine, uspešno uveljavljali interese svoje volilne baze. Ker pa je med mandatom z zakonom prepovedan poklicni predsednik državnega sveta, to pomeni nedopusten poseg v pričakovan status in delovanje državnega sveta. Možna je predpostavka, da posamezniki ne bi kandidirali v državni svet, če bi že ob kandidiranju vedeli, da državni svet ne bo imel poklicnega predsednika, ker v organu, katerega predsedniška funkcija je tako podcenjena, da ne more obetati uspešnega dela organa, ne bi bili pripravljeni kandidirati. Novela zakona je prekršila načelo zaupanja v pravo, ker je s prepovedjo poklicne funkcije predsednika državnega sveta ??arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu?¤ bistveno poslabšala pogoje za delo državnega sveta in s tem ogrozila funkcijo državnega sveta, da kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov izvršuje z ustavo določene pristojnosti (člen 97 ustave). V. 9. Prepoved poklicnega opravljanja funkcije predsednika državnega sveta se v dvojnem pogledu ne sklada z voljo ustavodajalca: prvič glede na ustavni status državnega sveta, drugič pa glede na to, da ga sestavlja 40 nepoklicnih članov iz petih interesnih skupin. Državni svet je samostojen ustavni organ v strukturi najvišjih državnih organov. Kot zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov (člen 96 ustave) je vključen v zakonodajni postopek državnega zbora in izvršuje druge pristojnosti (člen 97 ustave). Te pristojnosti niso samo njegova pravica, ampak tudi dolžnost. Kot ustavni organ on mora delovati in zato potrebuje poklicnega predsednika. Da bi lahko izvrševal svoje ustavne naloge, mora državni svet tekoče spremljati celotno delo državnega zbora, saj drugače ne bi mogel državnemu zboru dajati ??mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti?¤ (97. člen, prvi odstavek, druga alinea), drugače ne bi mogel v roku sedmih dni vložiti odložilni veto na zakon, ki ga sprejme državni zbor (97. člen, prvi odstavek, tretja alineja) itd. Brez poklicnega predsednika, ki (upoštevaje dejstvo, da ima ob sebi še 39 nepoklicnih članov iz petih interesnih skupin) lahko vse svoje delovne sposobnosti in svoj čas posveti izvrševanju nalog državnega sveta, je državni svet organizacijsko ogrožen za opravljanje svojih ustavnih nalog. Poklicni predsednik državnega sveta je nepogrešljiv povezovalni organ nepoklicnih članov in interesnih skupin. On mora tekoče spremljati delo državnega zbora, da lahko usmerja odzivanje državnega sveta na odločitve državnega zbora, on mora usklajevati aktivnosti petih interesnih skupin znotraj državnega sveta, on mora voditi delo, da lahko državni svet v izredno kratkih rokih (ko gre za skrajšane postopke, nujne postopke, za vložitev odložilnega veta v sedmih dneh) zavzame svoje stališče in ga sporoči državnemu zboru itd. Skratka, predsednik mora biti ves čas na razpolago za izvrševanje ustavnih nalog državnega sveta. Po zakonu predsednik ??predstavlja državni svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta ter usklajuje delo državnega sveta z delom državnega zbora?¤ . Določba 100. člena poslovnika, da se funkcija predsednika opravlja poklicno, pomeni samo izvedbo logike in pričakovanja, ki izhaja iz ustavno opredeljenega statusa državnega sveta v strukturi najvišjih državnih organov. Predsednik državnega sveta je eden izmed predsednikov štirih najvišjih državnih organov. Ustavna predpostavka je, da so predsedniki najvišjih državnih organov poklicni. Ni nobenega razumnega razloga, da po trinajstih letih uveljavljene poklicne funkcije predsednika državnega sveta zakonodajalec sedaj z zakonom prepove to poklicno funkcijo. Za takšno spremembo statusa predsednika državnega sveta bi bila potrebna sprememba ustave oz. bi novela zakona morala biti sprejeta z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. 10. Niti ustavodajalec, ko je sprejel ustavo, niti zakonodajalec, ko je sprejemal zakon o državnem svetu s kvalificirano dvotretjinsko večino, nista določila, da državni svet ne sme imeti poklicnega predsednika. Če bi bila volja ustavodajalca, da državni svet ne sme imeti poklicnega predsednika, bi to določilo vnesel v ustavo. Prav tako bi zakonodajalec, ko je po pooblastilu ustavodajalca z dvotretjinsko večino sprejel zakon o državnem svetu, takšno določilo zapisal v zakon, vendar ga ni zapisal, ker to ni bil namen zakonodajalca. Zaradi tega ni sprejemljiva utemeljitev prepovedi poklicnega predsednika državnega sveta z določbo 62. člena, da je funkcija člana državnega sveta ??častna?¤. Profesor Grad , ki je pripravljal strokovne podlage za zakon o državnem svetu, je pojasnil, da ta določba pomeni, da člani državnega sveta - za razliko od poslancev državnega zbora ??? niso poklicni člani, ampak nepoklicni, vendar ta določba ne pomeni, da je tudi funkcija predsednika državnega sveta ??častna?¤ (nepoklicna), ampak je samo po sebi razumljivo, da mora državni svet kot kolegijski ustavni organ imeti poklicnega predsednika. V zvezi s predlogom za odpravo poklicne funkcije predsednika profesor Grad poudarja, da se ne opredeljuje, da mora državni svet ostati, vendar pa, dokler je državni svet v ustavi, se mu zdi ??podcivilizirano, da bi na tak način, s takšnimi majhnimi rezi, zmanjševali njegov ugled in mu na nek način onemogočili njegovo delovanje?¤ . 11. Ker niti v ustavi niti v zakonu ni predpisan način opravljanja funkcije predsednika državnega sveta, je samo po sebi razumljivo, da je državni svet o tem odločil v svojem poslovniku. To je tudi v skladu s stališčem ustavnega sodišča, ki ga je sprejelo v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti občinskega statuta (U-I-44/97) : zavzelo je namreč stališče, da lahko občinski statut samostojno odloči, ali opravlja župan svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno, ker o tem zakon o lokalni samoupravi nima določb. 12. Prepoved poklicnega opravljanja funkcije predsednika državnega sveta ni sprejemljiva tudi zaradi tega, ker uvaja neenakopravnost pri kandidiranju in zožuje kadrovski izbor za predsednika državnega sveta. Ker funkcija predsednika državnega sveta ostaja enako obremenjena kot je bila doslej, jo tudi v situaciji, ko je prepovedano poklicno opravljanje te funkcije, mora zasedati, kdor se bo tej funkciji lahko v celoti posvečal, to pa so lahko upokojeni ali pa nezaposleni člani državnega sveta, ne pa člani, ki so zaposleni, npr. menedžerji, podjetniki itd. Nepoklicna funkcija predsednika torej po eni strani povzroča neenakopravnost pri kandidiranju za funkcijo predsednika, po drugi strani to na daljši rok povzroča negativno selekcijo na tej funkciji. VI. 13. Novela zakona ni skladna z ustavo zaradi poseganja v poslovniško avtonomijo državnega sveta. Predlagatelj novele zakona je povsem ignoriral poslovniško avtonomijo državnega sveta. Po naši ustavi uživata parlamentarno poslovniško avtonomijo tako državni zbor kot tudi državni svet, saj sta poslovnika obeh utemeljena v ustavi . Glede na to je vsebina poslovniške avtonomije in mesto poslovnikov v hierarhiji pravnih aktov enaka za poslovnik državnega zbora in za poslovnik državnega sveta. V teoriji je poudarjeno, da je parlamentarni poslovnik vir (materialnega) ustavnega prava . Prisotni so različni pogledi o pravni kvaliteti parlamentarnih poslovnikov, in sicer glede mesta, ki jim pripada v hierarhiji pravnih norm. Eno je stališče, da ima poslovnik nadzakonsko naravo, drugo je stališče, da ima naravo zakona, in tretje stališče, da ima naravo podzakonskega akta . 14. Ustavno sodišče je v ustavnem sporu, ki ga je državni svet sprožil glede pravne narave državnega proračuna, zavzelo stališče , da poslovnik državnega zbora sicer formalno ni zakon, temveč svojevrsten pravni akt, ki ima pri urejanju določenih vprašanj hierarhičen položaj zakona. Po mnenju ustavnega sodišča pa poslovnika v sistemu pravnih aktov ni mogoče enačiti s položajem podzakonskih predpisov. 15. V Avstriji je narava parlamentarnega poslovnika določena v ustavi: poslovnik Nationalrata (prvi dom) je sprejet v obliki zakona, poslovnik Bundesrata (drugi dom) pa sprejme Bundesrat samostojno v obliki sklepa in ima naravo zakona . V Zvezni republiki Nemčiji je v literaturi je poudarjena poslovniška avtonomija nemškega Bundestaga (prvi dom) in Bundesrata (drugi dom) . Vsak dom samostojno sprejme svoj poslovnik . Ne glede na to, da domova nista enakopravna, je pravna kvaliteta obeh poslovnikov enaka. V hierarhiji pravnih aktov sta poslovnika pod ustavo in do določene mere tudi pod zakonom, vendar je poseganje zakona omejeno, tako da mora biti urejanje notranjih vprašanj Bundestaga in Bundesrata prepuščeno poslovnikoma. 16. Smisel poslovniške avtonomije državnega sveta je, da v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu v pravšnji meri izkoristi svoj poslovnik kot z ustavo zagotovljen pravni prostor za ureditev svoje organizacije in vseh potrebnih pogojev za svoje delo. V skladu s poslovniško avtonomijo ima državni svet pravico in dolžnost, da v okviru ustave in zakona o državnem svetu samostojno ureja organizacijo in delovanje državnega sveta, vključno z načinom izvrševanja funkcije predsednika državnega sveta, skratka da uredi vse, kar je potrebno za izvrševanje ustavnih nalog iz 97. člena ustave. S svojim poslovnikom državni svet operacionalizira ustavne določbe o državnem svetu in omogoča, da se ustava materializira v praktičnih dejanjih organov državnega sveta. Da bi ugotovili, kakšen je domet poslovniške avtonomije državnega sveta, je potrebno z ustrezno razlago ugotoviti voljo ustavodajalca, ki jo je zasledoval pri ustanovitvi državnega sveta, ali, kot pravi Marjan Pavčnik, (re)konstruirati misel (pravno pravilo), ki jo sporoča ustavodajalec . Vrednost (domet) poslovniške avtonomije državnega sveta temelji na ustavnopravnem statusu, ki ga ima državni svet v strukturi najvišjih ustavnih organov, ki je določen z ustavo. 17. Državni svet je ob sprejemanju svojega poslovnika imel z ustavo in zakonom določen pravni okvir. Vse drugo, kar je bilo potrebno za delo državnega sveta in ni bilo določeno v ustavi in v zakonu, je domena poslovnika. S tem ko je poslovnik državnega sveta ob sprejemu upošteval v ustavi in zakonu o državnem svetu določene parametre, je izpolnil pogoj za celovito ureditev poslovanja državnega sveta in v tem okviru seveda tudi za določitev načina opravljanja funkcije predsednika državnega sveta. 18. Za razliko od državnega zbora, ki sam ureja svojo organizacijo s poslovnikom, ustava določa, da organizacijo državnega sveta ureja zakon (člen 96). Vendar pa ustava hkrati določa, da ima državni svet poslovnik, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov (člen 101). To daje poslovniku državnega sveta vlogo kreativnega akta za urejanje vseh vprašanj, ki so pomembna za izvajanje nalog državnega sveta kot samostojnega ustavnega organa, in sicer kot nepopolnega drugega doma parlamenta. Državni zbor ne sme z zakonom urejati organizacije državnega sveta tako podrobno, da bi izničil njegovo poslovniško avtonomijo in da bi njegova ustavna pravica, sprejemati svoj poslovnik, postala brezpredmetna. Namen zakona je bil, da uredi temeljna vprašanja organizacije in dela državnega sveta. V ta namen je bilo predlagano, da uredi izvolitev predsednika in podpredsednika, njuno mandatno dobo in pooblastila . Vendar pa je bila določba o mandatni dobi predsednika in podpredsednika državnega sveta črtana iz predloga zakona. Tako je, poleg načina opravljanja funkcije predsednika državnega sveta, poslovniku prepuščena tudi ureditev njegove mandatne dobe. 19. Če sledimo stališču Ustavnega sodišča, da poslovnik državnega zbora sicer formalno ni zakon, ampak je svojevrsten pravni akt, ki ima pri urejanju določenih vprašanj hierarhičen položaj zakona, potem bi za poslovnik državnega sveta lahko rekli, da mora imeti pri urejanju vitalnih vprašanj delovanja državnega sveta hierarhični položaj zakona, ne pa podzakonskega akta, ki lahko samo prepisuje zakonske določbe. 20. Državni zbor torej ne sme z zakonom, ki nima legitimnosti dvotretjinske večine državnega zbora, spremeniti organizacije državnega sveta tako, da poslabša pogoje za izvrševanje njegovih ustavnih pristojnosti, saj s tem poslabša njegov ustavni položaj. Slabšanje pogojev za delo državnega sveta pomeni poseg v ustavno določeno razmerje med državnim zborom in državnim svetom, ki izhaja iz 97. člena ustave, namreč da je državni svet vključen v zakonodajni postopek državnega zbora in da lahko daje mnenje o vseh zadevah iz pristojnosti državnega zbora. Državni zbor kot ustavodajalec lahko na novo določi ustavni koncept državnega sveta. Dokler pa tega ni, je potrebno spoštovati voljo ustavodajalca iz leta 1991. VII. 21. S tem ko je vlada državnemu zboru predlagala v sprejem novelo zakona z nosilnim (edinim) argumentom, da določba 100. člena poslovnika državnega sveta, ki določa, da predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno, ni skladna z ustavo in zakonom o državnem svetu , je prekoračila svoje pristojnosti. S tem postopkom je vlada ravnala v nasprotju s pravno domnevo, da je pravni akt skladen z ustavo in zakonom, dokler ustavno sodišče ne odloči drugače. Vlada bi morala pred ustavnim sodiščem izpodbijati ustavnost in zakonitost poslovnika državnega sveta, kar pomeni, da bi bilo dokazno breme za očitek protipravnosti na vladi. S sprejemom novele zakona pa je to načelo postavljeno na glavo: obdolženi (obtoženi) državni svet mora dokazovati svojo nedolžnost, namesto da bi morala vlada dokazovati njegovo protipravno ravnanje. VIII. 22. Ko se je Državni svet konstituiral (prva seja je bila 23. decembra 1992), je imel kot podlago za urejanje svojega delovanja dvoje: veljavni formalno-pravni okvir in precedenčno ureditev, ki jo je uveljavila Skupščina Republike Slovenije (v nadaljevanju: skupščina). Veljavni formalno-pravni okvir sta predstavljala ustava in Zakon o državnem svetu . Pri tem je potrebno upoštevati, da je bil državni svet po vzoru Bavarskega senata, sprejet v zadnji fazi postopka za sprejem ustave, in sicer namesto predlaganega zbora pokrajin (zbora regij), ki je v javni razpravi dobil podporo. Zaradi časovne stiske je ostala ureditev državnega sveta tako v ustavi kot tudi v zakonu pomanjkljivo urejena. Financiranje državnega sveta (sprejemanje proračuna) ni bilo urejeno niti v ustavi niti v zakonu. Državni svet je svoje poslovanje uredil najprej z začasnimi akti: z Začasnim poslovnikom in s Sklepom o začasnih kriterijih za izplačevanje nadomestila dela plače ter povračila stroškov za nepoklicno opravljanje funkcije v državnem svetu in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta . Sklep o začasnih kriterijih je v 10. členu določil, da se bodo ti kriteriji uskladili ??s sistemskimi rešitvami, ki jih bo za ustrezna vprašanja sprejel državni zbor?¤. Iz tega je razvidno, da je državni svet računal na to, da bo financiranje državnega sveta pozneje urejeno z zakonom, kar pa se ni zgodilo; tudi novela zakona ne ureja financiranja državnega sveta. Sklep, da se funkcija predsednika opravlja poklicno, je državni svet sprejel 15. januarja 1993 na podlagi Začasnega poslovnika in je objavljen v uradnem listu . Ta odločitev je bila potem prevzeta v 100. člen Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije . Poslovnik je bil temeljito pripravljen, ob sodelovanju tričlanske delegacije Sveta Evrope. 23. Državni svet je ob sprejemanju poslovnika upošteval precedenčno ureditev, ki jo je v svojem poslovniku uveljavila skupščina leta 1990. Navezava na to ureditev je bila logična, ker je v obeh primerih šlo za ??častno funkcijo?¤. Da je funkcija delegatov prejšnje skupščine bila ??častna družbena funkcija?¤, je bilo določeno v poslovniku Skupščine SRS iz leta 1985 , kar je izrecno povzel Začasni poslovnik Skupščine Republike Slovenije leta 1990 in je v njem naredil izjemo za ??delegate na stalnem delu v skupščini?¤ , torej za delegate, ki opravljajo svojo funkcijo v skupščini poklicno. Da je funkcija člana državnega sveta ??častna funkcija?¤, določa Zakon o državnem svetu v 62. členu . Skupščina je od načela, da delegati svoje funkcije ne opravljajo poklicno (to je ??častna družbena funkcija?¤), uveljavila izjemo zaradi zagotovitve delovanja skupščine, vendar tega ni storila samo za predsednika skupščine in predsednike zborov, ampak za vrsto drugih delegatov, tako da je bilo v zadnjem mandatu skupščine od 240 delegatov s ??častno družbeno funkcijo?¤ (nepoklicni delegati) kar 70 delegatov ??na stalnem delu v skupščini?¤ (poklicni delegati). Poklicni delegati so dobivali plačo, nepoklicni delegati pa eno tretjino te plače. Državni svet je povzel ta model prejšnje skupščine. Tudi državni svet je zaradi zagotovitve normalnega dela uveljavil izjemo, vendar je od 40 članov državnega sveta s ??častno funkcijo?¤ (nepoklicni člani) uveljavil izjemo samo za enega, in sicer za predsednika državnega sveta, ki opravlja to funkcijo poklicno, ki je torej ??na stalnem delu v državnem svetu?¤, kar je minimalni pogoj za zagotovitev normalnega dela državnega sveta. 24. Ob ustanovitvi državnega sveta poklicna funkcija predsednika ni bila sporna. Takratni predlog zakona je državni svet vložil z namenom, da bi zagotovili racionalnejši postopek odločanja o odložilnem vetu državnega sveta in da bi uredil financiranje državnega sveta, vendar pa zakon ni bil sprejet, predvsem zaradi ugovora, da postopek odločanja o odložilnem vetu ne spada v ta zakon, ampak v poslovnik državnega zbora. Tako se akti državnega sveta glede financiranja tudi poslej niso mogli opirati na zakon. *** Državni svet je za svojega predstavnika pred Ustavnim sodiščem določil državnega svetnika Jožeta Ilca. * * * Državni svet predlaga, da Ustavno sodišče to zahtevo obravnava kot prednostno. Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Zahtevo Okrožnega državnega tožilstva Koper so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 18.11.2005. Zahtevo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 2.12.2005. Predlog sklepa so prejeli na klop. Pojasnila je podal Branko Kodrič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije se je na 39. seji, dne 7.12.2005, seznanil z zahtevo Okrožnega državnega tožilstva Koper za dovoljenje za vložitev obtožbe zoper državnega svetnika Branka Kodriča in na podlagi 60. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) ter 24. in 28. členov poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 76/05) sprejel S K L E P : da državnemu svetniku Branku Kodriču v zvezi zahtevo Okrožnega državnega tožilstva Koper za dovoljenje za vložitev obtožbe zoper imenovanega državnega svetnika (opr. št. KT 320/03-BP) ne prizna imunitete in se postopek lahko nadaljuje. Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
39. seja Državnega sveta Republike Slovenije |