Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B) - skrajšani postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji 11. 11. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih  zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B) - skrajšani postopek

Državni svet ne podpira navedenega predloga zakona.

Državni svet je bil uvodoma seznanjen, da je cilj predloga zakona njegova uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter zagotovitev učinkovitejšega delovanja in načina upravljanja sklada tako, da bo imel v prihodnje še posebej pomembno vlogo pri izvajanju aktivne zemljiške politike. Po novem bo lahko sklad namenil presežek prihodkov nad odhodki razvoju svoje dejavnosti in za pokrivanje obveznosti iz naslova odškodnin za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo. Predlog zakona predvideva dokončno ureditev evidence nepremičnin, ki so v lasti države, občinam v katerem ležijo gozdovi v lasti Republike Slovenije, pa namenja del sredstev pridobljenih iz donosa koncesijske dejavnosti s področja gozdarstva. Predlog ureja tudi dokončanje prenosov nezazidanih stavbnih zemljišč na občine in omogoča neodplačne prenose dodatnih nezazidanih stavbnih zemljišč na občine v primerih, ko se zasleduje javni interes oziroma v teh primerih omogoča tudi sklepanje neodplačnih pogodb o stavbni pravici, stvarni služnosti in soglasij.

Državni svet meni, da so predlagane spremembe zakona nesprejemljive, saj med drugim odpravljajo tudi nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlog novele ne izboljšuje problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije ter ne odpravlja določenih nepravilnosti. Ker je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v širšem javnem interesu slovenske države, delovanje omenjenega sklada pa skrb za izvajanje teh funkcij, je nesprejemljivo enostransko spreminjanje financiranja v korist občin, na območju katerih so državni gozdovi.

Državni svet opozarja, da je vprašanje ali je upravičeno, da bi občinam, v katerih so gozdovi, ki so v državni lasti in z njimi gospodari sklad, namenjali finančna sredstva, pridobljena s koncesijskimi dajatvami. Občine namreč s temi gozdovi nimajo nobenih stroškov; škoda, ki nastaja na infrastrukturi zaradi prevoza lesa pa ni omejena le na občine, kjer so gozdovi, temveč tudi na druge, skozi katere se prevaža les. Predlagatelj zakona tako zavestno jemlje prihodek skladu in ga finančno izčrpava.

Vprašljiv je tudi predlog predlagatelja zakona, da se nezazidana stavbna zemljišča, ki so zdaj v resnici kmetijska zemljišča, prenašajo na občine. Če se bo to realiziralo je potrebno nujno določiti, v katerem primeru bo sklad svoja zemljišča prenesel na občino neodplačno in v katerem primeru proti plačilu.

V skladu z določbo novega 16. b člena novele zakonu se predvideva neodplačen prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, s katerimi gospodari sklad, na občine, vendar le v primerih, ko se zasleduje javni interes. V primeru gradnje javnih športnih objektov (npr. smučišče, športno rekreacijski objekt) se postavlja vprašanje ugotavljanja prave namenske rabe zemljišča in posledično pridobivanja teh zemljišč po novem 16. b členu novele zakona, saj gre v teh primerih
večinoma za zelene površine, ki ne izgubijo statusa kmetijskega zemljišča.

Državni svet opozarja na že omenjeni nesprejemljiv predlog, da vlada s tem predlogom novele odpravlja nadzor Državnega zbora nad delom državnega sklada, saj bo z odpravo javnega nadzora namreč mogoče kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom. Predlog novele ne pripomore k učinkovitejšemu gospodarjenju z gozdovi, saj izrinja še zadnje vzvode države za nadzor nad gozdovi, katere lastnica je. Prav tako ne rešuje problematike varovanja kmetijskih zemljišč ob meji, ki jih kupujejo tujci, problematike zaraščanja zemljišč in zaokroževanja zemljišč kmetijskih gospodarstev, ki je ena izmed temeljnih funkcij sklada. Nedopustno je tudi opuščanje nadzora nad porabo proračunskih sredstev, ki bi ga morali kvečjemu okrepiti in narediti še bolj preglednega.

Državni svet ocenjuje, da se vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z načrtovanim zmanjšanjem prihodkov zmanjšuje. Zaradi zmanjšanja sredstev je ogroženo nadaljnje delovanje sklada, predvsem pa sredstev ne bo za nakup in zaokroževanje kmetijskih zemljišč in nujno potrebnega povečevanja obsega nakupov državnih gozdov ter trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Omenjene dejavnosti sklada so v nacionalnem interesu, poleg tega naj bi imel trajnostni razvoj kmetijstva osrednjo vlogo v načrtovani prihodnji Strategiji razvoja kmetijstva.

Državni svet ugotavlja, da predlog novele zakona skladu dodatno odvzema sredstva iz koncesijskih dajatev, hkrati pa mu stroškovno nalaga še zaposlene z Zavoda za gozdove Slovenije in obenem zmanjšuje stroške strokovnega dela, s tem pa tudi strokovno delo z manjšim obsegom vlaganja v gozdove in investicijsko vlaganje v gozdne ceste. S sprejetjem predlagane novele zakona bi bil dodatno finančno obremenjen tudi državni proračun, saj bi po nekaterih izračunih to znašalo najmanj devet milijonov evrov na leto, kolikšen bi bil izpad prihodkov sklada od prodaje nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so jih doslej namenjali za nakupe kmetijskih površin. Sklad bi po novem ostal tudi brez 45% koncesijskih dajatev od državnih gozdov, za katere sedaj iztrži okrog šest milijonov evrov, po novem pa bo omenjeni delež prihodek občin, v katerih so državni gozdovi; večino teh sredstev pa bi dobile le štiri občine.

Zaradi izpada prihodkov za gozdarsko dejavnost bo okleščeno delo v državnih gozdovih, posledično bo zmanjšan obseg vlaganj v gozdove in investicijsko vzdrževanje gozdnih cest. Sklad bo moral zaradi izpada prihodkov izdatno zmanjšati nakupe kmetijskih in gozdnih zemljišč, čeprav v tem pogledu že sedaj močno zaostaja za načrti.

V zvezi s predlagano začasno prepovedjo odsvojitve kmetijskih zemljišč komisija opozarja, da se s sprejetjem občinskega prostorskega akta, s katerim se spremeni namenska raba zemljišča iz kmetijskega v stavbno zemljišče, vrednost teh zemljišč za nekajkrat poveča. Zaradi tega so investicijski vrednosti predvidenih projektov na takih zemljiščih posledično bistveno večje, kar za občine ne pomeni razvojnih priložnosti in konkurenčne prednosti. Državni svet zaradi preprečevanja špekulativnih nakupov podpira rešitev v 2. členu novele zakonu, s katero se začasno prepoveduje prodaja oziroma odsvojitev kmetijskih zemljišč, vendar bi kazalo iskati rešitve za preprečitev kasnejših špekulacij. Zaradi preprečevanja nenadnega dviga vrednosti zemljišč le zaradi njihove spremembe namembnosti bi kazalo razmisliti o rešitvah, ki bi to preprečevale, morebiti tudi določiti poseben davek. 

Glede na podatek, da je Slovenija po obsegu obdelovalnih kmetijskih površin na 24. mestu med vsemi državami članicami EU, bi kazalo neobdelana zemljišča spremeniti v kmetijska zemljišča.

Kljub veljavni Strategiji razvoja kmetijstva kmetje niso imeli enakih možnosti pridobivanja kmetijskih zemljišč. Statistični podatki sicer kažejo, da imajo zasebni lastniki v lasti velik delež kmetijskih zemljišč, vendar pa nimajo v posesti najboljših kmetijskih zemljišč, čeprav so bili pripravljeni ponuditi večjo kupnino od podjetij.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.