Sklepa, sprejeta ob obravnavi odgovora ministrstva, pristojnega za promet, na vprašanje Državnega sveta in Darka Frasa v zvezi z obnovo poškodovanega državnega cestnega omrežja zaradi gradnje avtocestnega omrežja in železniške infrastrukture

Državni svet Republike Slovenije je na 44. seji 21. 3. 2012, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10), ob obravnavi odgovora ministrstva, pristojnega za promet, na vprašanje Državnega sveta in državnega svetnika Darka Frasa v zvezi z obnovo poškodovanega državnega cestnega omrežja zaradi gradnje avtocestnega omrežja in železniške infrastrukture, sprejel naslednja

S K L E P A:

1. Državni svet se je seznanil z odgovorom Ministrstva za promet z dne 30.11. 2011 ter dodatnimi pojasnili predstavnikov Direkcije Republike Slovenije za ceste, DARS, d.d. in Ministrstva za infrastrukturo in prostor.
2. Državni svet poziva Vlado, da v okviru priprave rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012 nameni zadosten obseg sredstev za izvedbo sanacijskih ukrepov na poškodovanem državnem cestnem omrežju zaradi gradnje avtocest in hitrih cest ter železniške infrastrukture v preteklih letih. Državni svet ocenjuje, da je treba obnovi poškodovanih državnih cest dati prioriteto tako v letošnjem kot naslednjih letih, saj bo vsak časovni odmik sanacije povzročil večje stroške in zaradi nadaljnjega običajnega prometnega obremenjevanja cest ne bo več jasno, kaj je predmet sanacije.

Obrazložitev:

Državni svet je julija 2011 na pobudo državnega svetnika Darka Frasa naslovil na Ministrstvo za promet vprašanje, kdaj in kako se bodo zagotovila sredstva za obnovo državnega cestnega omrežja zaradi gradnje AC Lenart – Vučja vas. Ob obravnavi Poročila o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010 je Državni svet oktobra 2011 pozval Ministrstvo za promet, Direkcijo Republike Slovenije za ceste in DARS, d.d., da posredujejo poročilo o poteku sanacije poškodovanega državnega cestnega omrežja zaradi gradnje avtocest in železniške infrastrukture, saj je menil, da sanacija ne sledi strokovno ugotovljenemu obsegu poškodb in da se aktivnosti, kljub zagotovljenim finančnim sredstvom, ne izvajajo. Državni svet je prejel odgovor Ministrstva za promet 12. 12. 2011, s katerim se je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj podrobneje seznanila na seji 13. 3. 2012.

Problematika sanacije poškodovanega državnega cestnega omrežja izvira še iz časov intenzivne gradnje avtocest v letih 2006 – 2009, ko so izvajalci uporabljali državne in tudi lokalne ceste. Čeprav je DARS, d.d. kot naročnik v razpisni dokumentaciji natančno opredelil postopke sanacije in oceno potrebnih sredstev za odpravo predvidenih poškodb oziroma vzpostavitev prvotnega stanja cestne infrastrukture (izvedba kompletne preplastitve cest) po koncu gradnje in je Direkcija Republike Slovenije za ceste vložila velike napore za začetek sanacije, pa izvajalci po koncu gradnje niso imeli interesa po sanaciji poškodovanih cest. Ker DARS, d.d. v te aktivnosti ni uspel vključiti izvajalcev, je te obveznosti prevzel sam, in sicer v višini okoli 11 milijonov evrov, od tega je bil realiziran dogovor v vrednosti 1 milijona evrov in v pripravi je projekt v vrednosti 1.8 milijona evrov. Poleg tega se je bilo treba dogovoriti o načinu vrednotenja poškodb, ki so posledica prometa gradbiščnih vozil, saj po teh cestah poteka tudi običajen promet, ki prispeva svoj delež k obremenitvi cest. Konec leta 2008 je bila določena metodologija za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov (izhodišče za pripravo natančnih izračunov), za katero Državni svet ugotavlja, da je bila objavljena v Uradnem listu šele konec januarja 2012. K reševanju problema poškodovanih cest (znotraj naselij) so kasneje pristopile tudi občine in so se na nekaterih območjih začeli sprejemati tripartitni dogovori in sporazumi.

Po mnenju predstavnikov Direkcije Republike Slovenije za ceste do tega problema v takšnem obsegu sploh ne bi prišlo, če bi se izvajala dela v skladu s pogodbenimi določili. Prav tako so mnenja, da so problemi nastali tam, kjer so občine želele nadgradnjo vključiti kot pogoj za revitalizacijo ceste na račun izvedbe gradbenih del. Ne pristajajo na zahteve, da bi na račun rekonstrukcije infrastrukture izvajali ukrepe, ki ne sodijo med sanacijske ukrepe (npr. zagotavljanje osnovne prometne varnosti).  Poleg poškodovanega cestnega omrežja je problem tudi vprašanje hrupa zaradi težkega tovornega prometa v času gradnje. Direkcija Republike Sklovenije za ceste je tako v Pomurju za odškodninske tožbe namenila 17 milijonov evrov,  čeprav tega ni bila dolžna storiti niti ni bila kriva. Poškodovano državno cestno omrežje ni le posledica gradnje avtocest, ampak tudi drugih večjih infrastrukturnih projektov (gradnja HE, uporabniki velikih kamnolomov).

Predstavnik Direkcije Republike Slovenije za ceste je članom Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zagotovil, da bodo v letošnjem letu realizirali sanacijske ukrepe vsaj na dveh odsekih, in sicer na Pomurskem kraku, ki je prioriteta.

Državni svet ugotavlja, da je ključni vzrok za upočasnjeno dinamiko izvajanje sanacijskih ukrepov pomanjkanje finančnih sredstev. Direkcija Republike Slovenije za ceste je od leta 2009 do danes z rebalansi državnega proračuna izgubila preko 130 milijonov evrov.

Državni svet opozarja, da so obveznosti investitorja oziroma izvajalcev za izvedbo sanacijskih ukrepov na nekaterih državnih cestah izhajale že iz uredb o lokacijskih načrtih, v primeru nekaterih državnih cest pa ne, ker se je šele tekom gradnje izkazalo, da je prišlo do prekomerne obremenitve in poškodb. Župani občin so se aktivno vključili v reševanje tega problema zaradi pritiskov javnosti, hkrati pa so ocenili, da je to priložnost, da se istočasno uredijo površine, ki so v njihovi pristojnosti. Državni svet ugotavlja, da so se po pristopu občin zadeve reševale v okviru tripartitnih dogovorov (Direkcija Republike Slovenije za ceste, DARS, d.d. in občine), kasneje pa se je od tega principa odstopilo v smeri sklepanja dogovorov med Direkcijo Republike Slovenije za ceste in DARS, d.d. brez občin. Slednje so po podpisu protokolov, ki so predvidevali izdelavo metodologije za razdelitev stroškov in recenzijo projektov, začele z aktivnostmi, ki so jim prinesle stroške. Državni svet nadalje opozarja, da so bili stroški za izvedbo ukrepov razdeljeni na podlagi metodologije in ne na podlagi zahtev in pričakovanj občin. Po mnenju Državnega sveta bi morali prioritetno izvajati sanacijske ukrepe tam, kjer je najprej prišlo do poškodb.

Državni svet opozarja tudi na poškodovano regionalno cesto RII 678  Dole – Ponikva – Dolga Gora – Loče zaradi rekonstrukcije železniške proge na odseku Grobelno – Ponikva – Dolga Gora.