Zapisnik 51. seje Državnega sveta republike Slovenije

Z A P I S N I K

51. seje Državnega sveta republike Slovenije, ki je bila v sredo 21.2.2007.

Predsednik je pričel 51. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi  51. in  51..a  člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:

• Vincenc Otoničar
• Marjan Maučec
• Drago Bahun
• mag. Stojan Binder
• Miran Bavčar
• David Nabergoj
• Boris Janez Bregant
• Anton Kampuš
• Marta Turk

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• Gospod Janez Janša, Predsednik Vlade Republike Slovenije,
• Gospod dr. Gregor Virant, Minister za javno upravo,
• Gospod Janez Podobnik, Minister za okolje in prostor,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• Gospod Janez Lenarčič, državni sekretar, Služba Vlade za evropske zadeve,
• Gospa Petra Draušbaher Krušič, vodja sektorja, Služba Vlade za evropske zadeve,
• Gospa Petra Česen Čatar, Služba Vlade za evropske zadeve,
• Gospod Franci Rokavec, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
• Gospod Aleš Hočevar, vodja Direktorata za mednarodne zadeve, Ministrstvo za promet,
• Gospa Biserka Javoršek, generalna direktorica, Ministrstvo za pravosodje,
• Gospod Robert Drobnič, generalni direktor Direktorata za trg dela in zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
• Gospod Bogdan Benko, generalni direktor za EU in bilateralo, Ministrstvo za zunanje zadeve,
• Gospod Tadej Burgar,  generalni direktor DOP, Ministrstvo za obrambo,
• Gospa Nika Aupič, višja svetovalka, MORS,
• Gospod Janko Burgar, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Ministrstvo za gospodarstvo,
• Gospa Marija Selan, generalna direktorica, Ministrstvo za zdravje,
• Gospa Zvezdana Veber - Hartman, sekretarka, Ministrstvo za zdravje,
• Gospa Sonja Kralj Bervar, sekretarka, vodja projekta predsedovanja EU, Ministrstvo za kulturo,
• Gospod Skender Adem, višji svetovalec, Ministrstvo za kulturo,
• Gospod Matevž Hribernik, Urad za makroekonomske analize in razvoj,
• Gospa Katja Rejec Longar, v.d. generalnega direktorja, Ministrstvo za pravosodje,
• Gospod Marijan Čonč, sekretar, Služba Vlade za evropske zadeve,
• Gospa Maja Pavlovič, svetovalka, Služba Vlade za evropske zadeve,
• Gospa Bojana, Jemec Zalar, Statistični urad RS,
• Gospa Lilijana Šipec, vodja službe za evropske zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve,
• Gospod Igor Mally, vodja kabineta, Služba Vlade za evropske zadeve,
• Gospa Nataša Pintar Gosenica, Služba Vlade za evropske zadeve,
• Gospa Vida Kržan, vodja Sektorja za koordinacijo II,
• Gospa Mojca Ramšak Pešec, generalna direktorica,  Ministrstvo za javno upravo,
• Gospa Štefka Korade Purg, vodja sektorja, Ministrstvo za javno upravo,
• Gospod mag. Roma Rep, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo,
• Gospa Alenka Kumer, podsekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor.
• Gospod Franc Lenarčič,  podsekretar, Ministrstvo za okolje in prostor.
• Gospod Luka Ivanič, višji svetovalec, Ministrstvo za okolje in prostor.

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in  predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 7.2.2007 so državne svetnice in svetniki  prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 50. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
3. Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijahEU v obdobju januar 2007 - junij 2008, EPA 1264-IV;
4. Predlog zakona  o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekcijskem nadzoru -  druga obravnava (ZIN-A), EPA 1245-IV,
5. Predlog zakona o prostorskem načrtovanju - druga obravnava (ZPNačrt), EPA 1171-IV;

RAZŠIRITEV

Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

• Predlog za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena zakona o društvih.

 
Predlagana razširitev je bila sprejeta (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Odobritev zapisnika 50. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
3. Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijahEU v obdobju januar 2007 - junij 2008, EPA 1264-IV;
4. Predlog zakona  o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekcijskem nadzoru -  druga obravnava (ZIN-A), EPA 1245-IV,
5. Predlog zakona o prostorskem načrtovanju - druga obravnava (ZPNačrt), EPA 1171-IV
6. Predlog za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena zakona o društvih. *

Predlagan dnevni red je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K  1. točki dnevnega reda:

• Odobritev zapisnika  50. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 50. seje  Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki  prejeli z elektronsko pošto 23.1.2007.

Predsednik je ugotovil, da  na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 50. seje glasujejo.

Zapisnik 50. seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K  2. točki dnevnega reda :

• Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Po elektronski pošti 16.2.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Vladi Republike Slovenije, glede možnosti, da v Svet za Slovence v zamejstvu in v Svet za Slovence po svetu ter v njune pododbore, v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije, imenuje tudi predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05), obravnaval pobudo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v zvezi z Informacijo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu o ustanovitvi Sveta za Slovence v zamejstvu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

SKLEP :

Državni svet Republike Slovenije poziva predsednika Vlade Republike Slovenije, naj prouči možnost, da v Svet za Slovence v zamejstvu in v Svet za Slovence po svetu ter v njune pododbore, v delu, ki se nanaša na člane Sveta iz Republike Slovenije, imenuje tudi predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Obrazložitev:

Državni svet v okviru svojih pristojnosti posebno skrb in pozornost namenja položaju slovenske manjšine v Italiji, Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem ter položaju Slovencev po svetu. Sestava državnega sveta, njegove pristojnosti ter v praksi uveljavljeno sodelovanje s civilno družbo omogočajo politično strankarsko in ideološko neobremenjeno skrb za Slovence zunaj Republike Slovenije.

V aprilu leta 2006 je Državni zbor sprejel sistemski zakon, ki naj bi uredil odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Zakon vsebuje določbe o ustanovitvi dveh posebnih stalnih posvetovalnih teles vlade za področje razvojnega sodelovanja Republike Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zakon določa, da ju sestavljajo predstavniki državnih organov, institucij, političnih organizacij in organizacij civilne družbe iz Republike Slovenije ter iz zamejstva in sveta. Oba sveta imata po zakonu pomembno vlogo pri izdelavi strateških ter razvojnih dokumentov.

16. januarja 2007 se je na ustanovni seji, ki jo je vodil predsednik Vlade RS, sestal svet za Slovence v zamejstvu. Ob tem je bilo napovedano, da se bo Svet v plenarni sestavi, kjer bodo obravnavana strateška vprašanja, srečeval dvakrat letno. S konkretnimi nalogami pa se bodo ukvarjali trije pododbori. Ugotavljamo, da v navedeni svet niso bili vključeni predstavniki državnega sveta.

Tako državni svet kot njegova Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve sta aktivno sodelovala v obravnavi predloga zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja v okviru zakonodajnega postopka. Vlada se je v svojem stališču z dne 14. 12. 2005 strinjala s predlogom državnega sveta, da se v sestavo stalnih posvetovalnih teles vključi tudi predstavnika državnega sveta ter da se med nosilce sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Slovenci v zamejstvu in po svetu vključi tudi državni svet.

V državnem svetu obstaja interes, da se njegovi predstavniki vključijo v pripravo in obravnavo strateških razvojih dokumentov v obeh svetih.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca  Varuhu človekovih pravic glede napada Romana Čmaka na Jožeta Šinkovca.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj, Jože Ilc.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede ukrepov Varuha človekovih pravic v primeru Čmak - Šinkovec in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Varuhu človekovih pravic, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:

• Ali je varuh podal svoje mnenje o napadu Romana Čmaka na Jožeta Šinkovca in ocenil, komu so bile kršene človekove pravice?

• Ali je varuh ali morebiti njegov namestnik obiskal poškodovanega Jožeta Šinkovca ali njegovo družino in se pozanimal za njegovo zdravstveno stanje?

Obrazložitev:

Roman Čmak je dne 22. 10. 2006 pri Dečji vasi hudo ranil Jožeta Šinkovca in s tem sprožil upor krajanov Ambrusa proti romski družini Strojan, saj je Roman Čmak živel v njihovem taboru.
Temu dogodku je nato sledila preselitev družine Strojan v Postojno in nato v okolico Ljubljane. Dogodek je bil medijsko odmeven.
Varuh človekovih pravic je vse postopke ocenjeval kot kršitev človekovih pravic Strojanovih, ksenofobijo proti Romom in nestrpnost ostalih proti njim. O tem dogodku je obvestil še organe Evropske unije in zapisal, da je v Sloveniji konec pravne države.

Nikakor se ne sme pozabiti, da je bil žrtev napada Jože Šinkovec, ki je utrpel tako hudo telesno poškodbo, da bi lahko preminil. Menda bo njegovo zdravje za vselej hudo okvarjeno. Jože Šinkovec je tudi človek in mu pripadajo človekove pravice. Nikjer ni bilo zaslediti, da bi Varuh človekovih pravic obsodil napad na Šinkovec Jožeta in njegove poškodbe. Če je temu tako, je potem varuhovo ravnanje dvolično.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Varuhu človekovih pravic, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki  prejeli vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča Ministrstvu za zunanje zadeve glede ustanovitve "slovenske sekcije" v bruseljski Evropski šoli.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede ustanovitve "slovenske sekcije" v bruseljski Evropski šoli in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo:

Ali drži očitek staršev slovenskih otrok v Bruslju, ki je bil v zadnjih dneh povzet v nekaterih slovenskih medijih, da je bilo pristojno ministrstvo premalo aktivno, da bi se v bruseljski Evropski šoli vendarle že ustanovila "slovenska sekcija"?
Ali je po mnenju ministrstva utemeljen pomislek staršev, da se z ustanovitvijo slovenske sekcije ne mudi in do kdaj lahko še traja tako stanje?
Katere ukrepe načrtuje pristojno ministrstvo, da bi bila sekcija vendarle ustanovljena in ali obstoji možnost, da se to zgodi pred začetkom predsedovanja Slovenije Svetu EU?
Ali ministrstvo v kratkem načrtuje sklic sestanka s starši slovenskih otrok v Bruslju (da bi med drugim vendarle prišlo tudi do poenotenja v tem trenutku očitno zelo različnih mnenj o potrebnosti slovenske sekcije v bruseljski Evropski šoli)?

Obrazložitev:

Slovenija še vedno ni ustanovila sekcije v bruseljski Evropski šoli, kar so, poleg starih članic EU storile že tudi nekatere nove države članice skupnosti. V primeru ustanovitve bi imeli slovenski otroci več ur slovenskega jezika (zdaj npr. v nekaterih razredih samo petkrat po 45 minut slovenščine na teden, medtem ko je za jezik sekcije, v katero je vpisan otrok, namenjeno devetkrat po 45 minut na teden), slovenščina pa bi bila tudi učni jezik za mnoge od drugih predmetov, kar danes na žalost ni primer - pouk vseh drugih predmetov poteka zgolj v tujem jeziku.

Slovensko sekcijo Evropske šole je potrebno ustanoviti v čim krajšem času in za dosego tega cilja podrediti vse druge parcialne, morda celo osebne ali druge ozke interese.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča Ministrstvu za zunanje zadeve glede pridobitve sedeža prve EU instituciji v naši državi in sicer Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema Galileo.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema Galileo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo:

Kakšni so realni izgledi, da bo Republika Slovenija vendarle pridobila sedež prve EU institucije v naši državi, in sicer Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema Galileo?
Ali bo odločitev o tem znana po zasedanju Evropskega sveta marca 2007?
Kakšni so tehnološki, gospodarski in politični vidiki pridobitve sedeža navedene institucije?
Ali ima Slovenija izdelan "rezervni scenarij" in katere so še evropske institucije, za sedež katerih bi lahko kandidirala in si jih prizadevala pridobiti naša država?

Obrazložitev:

Pridobitev sedeža "Galilea" je za Slovenijo izrednega pomena in bi med drugim prispevala k ustvarjanju nadaljnje pozitivne podobe naše države v uniji kakor tudi širše v svetu, saj gre v okviru navedenega projekta za vzpostavitev prve svetovne infrastrukture za satelitsko radijsko navigacijo, posebej prilagojeno za civilne namene.
Upoštevaje predhodno navedbo pa je med članicami unije kar nekaj držav, ki si prizadevajo za sedež, zato je utemeljeno, da Slovenija ves čas, do sprejema končne odločitve, izvaja aktivnosti za uspešen razplet dogovarjanja in za dejansko pridobitev sedeža.
V tem kontekstu velja izreči podporo vsem aktivnostim Ministrstva za zunanje zadeve, ki si prizadeva za pozitivno rešitev tega primera za Slovenijo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča Ministrstvu za okolje in prostor glede javnih vodovodnih sistemov v državi.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede javnih vodovodnih sistemov v državi in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo:

Koliko javnih vodovodnih sistemov v državi je še vedno v upravljanju mestnih, četrtnih ali krajevnih skupnosti, vodovodnih oziroma krajevnih odborov? Koliko od teh (našteto po skupinah) izpolnjuje z zakoni predpisane pogoje za opravljanje javne gospodarske službe "oskrbe s pitno vodo" in koliko jih teh pogojev ne izpolnjuje? Koliko odločb inšpekcijskih služb o izreku denarne kazni in koliko odločb za prepoved izvajanja navedene javne gospodarske službe je bilo v obdobju zadnjih petih letih izdano posameznim institucijam? Do kdaj (do katerega leta) bo pristojno ministrstvo v sodelovanju z lokalnimi oblastmi zagotovilo, da bodo javne vodovodne sisteme upravljala javna podjetja oziroma institucije, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje?

Obrazložitev:

V mnogih primerih v Republiki Sloveniji se dogaja, da tudi še v letu 2007 javne vodovodne sisteme upravljajo institucije, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev urejanje te problematike pa se izvaja zelo počasi ali pa se (v nekaterih lokalnih okoljih) sploh ne izvaja.

Zaradi navedenega se, poleg nespoštovanja veljavne zakonodaje, pojavljajo mnoge negativne okoliščine, med katerimi je izpostaviti vsaj naslednje:

• vprašanje glede zagotavljanja neoporečne pitne vode posameznim državljanom oziroma občanom,
• izpad predpisanih taks in s tem izpad prihodkov državnega oz. občinskih proračunov in
• različnost cen količine porabljene vode celo znotraj posamezne občine in s tem  neenakost občanov pred zakonom.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni  bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča Službi Vladi RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Ministrstvu za finance glede financiranja krajevnih in mestnih skupnosti v slovenskih občinah skladno z veljavno zakonodajo.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede financiranja krajevnih in mestnih skupnosti v slovenskih občinah in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo:

Ali se financiranje krajevnih in mestnih skupnosti v slovenskih občinah izvaja v skladu z veljavno zakonodajo?
V koliko občinah, ki imajo ožje dele lokalnih skupnosti opredeljene kot pravne osebe, v obdobju 2002-2006 finančni načrti ožjih delov niso bili vključeni v občinske proračune  ter ali so bili tako sprejeti proračuni veljavni in zakoniti?
Katere konkretne ukrepe načrtuje pristojno ministrstvo za ureditev sistema financiranja ožjih delov in v kakšnem obdobju bodo ti ukrepi uvedeni?

Obrazložitev:

V Sloveniji je ustanovljenih preko 1.000 ožjih delov lokalnih skupnosti v različnih formalnih oblikah, ki pa v mnogih primerih nimajo na ustrezen način prenesenih nalog, pa slednje vseeno izvajajo na podlagi prakse iz preteklih desetletij, niti ni urejeno njihovo financiranje.
Še posebej je problematično delovanje takrat, ko finančni načrti mestne, četrtne ali krajevne skupnosti niso vključeni v občinski proračun.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Ministrstvu za finance, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Interesne skupine delojemalcev glede pravočasnosti  vključevanja Državnega sveta  v zakonodajni postopek.

Pobudo je predsednik dodelil kolegiju predsednika državnega sveta.

- - -

Po elektronski pošti 7.2.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede poročanja RTV SLO o posvetu Državnega sveta RS  "Pomen in vloga dvodomnosti" s priloženim odgovorom  RTV Slovenija.

- - -

Po elektronski pošti 7.2.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor  na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede zaključkov Mednarodne zveze najemnikov.

- - -

Po elektronski pošti 7.2.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede financiranja Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota kot javnega zavoda.

- - -

Po elektronski pošti 7.2.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca glede  akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

- - -

Po elektronski pošti 16.2.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za  notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede nadzora policije v zvezi z registracijo vozil v javnem prometu.

- - -

Po elektronski pošti 20.2.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državne svetnice Petre Kersnič glede kadrovske zasedbe zaposlenih v diagnostičnem centru Medicor v Izoli.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo  poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K  3. točki dnevnega reda :

• Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008, EPA 1264-IV

Predlog deklaracije je objavljen v Poročevalcu državnega zbora št. 5/07.

Predlog deklaracije so obravnavale komisije državnega sveta.
Po elektronski pošti 16.2.2007  so državne svetnice in svetniki prejeli:

• poročilo komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve
• poročilo komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• poročilo komisije za gospodarstvo in
• poročili Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Na klop so prejeli:

• poročilo Komisije za družbene dejavnosti.

Predlog deklaracije so obravnavale tudi interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal državni sekretar Janez Lenarčič, Služba Vlade RS za evropske zadeve.

Stališče Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal, mag. Jožko Čuk.

Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik, Cvetko Zupančič.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal njen predsednik, dr. Zoltan Jan.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal Marko Juvančič.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal njen vodja, mag. Dušan Semolič.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal njen vodja, Anton Peršak.

Razpravljali so prof.dr. Alojz Križman, Doro Hvalica, Peter Vrisk, prof.dr. Jože Mencinger, prof.dr. Janvit Golob, mag. Zlatko Jenko.

Repliko je podal mag. Jožko Čuk.

Na nekatera zastavljena vprašanja je odgovoril državni sekretar Janez Lenarčič, Služba Vlade RS za evropske zadeve.

Repliko je podal Doro Hvalica.

Na vprašanje je odgovoril tudi Bogdan Benko, generalni direktor za EU in bilateralo, Ministrstvo za zunanje zadeve.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004 in 68/06) in drugega odstavka 154.g. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002 in 60/2004) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008 (U70)

Državni svet je obravnaval Predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2007 - junij 2008, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ga podprl.

V predlogu deklaracije so predstavljene ključne politične usmeritve Republike Slovenije za delovanje v institucijah EU v prihodnjem obdobju. Predlog deklaracije izpostavlja kot strateška in za Slovenijo ključna vprašanja: priprave na učinkovito predsedovanje Uniji, razpravo o prihodnosti Unije, zagotavljanje celovitega izvajanja Lizbonske strategije v njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnostih, krepitev območja svobode, varnosti in pravice ter povečanje zunanje vloge EU na področju varnosti, razvoja in gospodarskih odnosov. Prednostne naloge za delo v Svetu EU na podlagi temeljnih okvirnih usmeritev deklaracije nadalje izpeljujejo poglede Slovenije do posameznih predlogov, ki bodo v skladu z delovnim programom Komisije za prihodnje leto ter 18-mesečnim programom predsedujočih držav Unije predmet obravnave znotraj Sveta EU. Prednostne naloge za delo v Svetu EU zato predstavljajo spremni dokument k deklaraciji, kjer so ključne politične usmeritve Slovenije prevedene na bolj operativni nivo. Prednostne naloge za delo v Svetu EU v obdobju januar 2007 - junij 2008 izpostavljajo naslednja področja: razvoj Unije, splošen gospodarski okvir in koordinacija politik, rast in delovna mesta, trajnostni razvoj, raziskave, znanje in inovacije, konkurenčnost, energetika, promet, zaposlovanje, socialna politika, zdravje in potrošniki, enakost spolov, strukturna in kohezijska politika, skupna kmetijska politika/ribištvo, okolje, področje svobode, varnosti in pravice ter zunanji odnosi.

Državni svet poudarja, da je predlog deklaracije dobro strukturiran. Potek priprav na predsedovanje poteka nemoteno. Člani državnega sveta so prepričani, da bo Slovenija svojo vlogo predsedujoče države opravila zelo dobro.

Državni svet je izpostavil poglavje "Zunanji odnosi", v okviru katerega bi moral biti poudarjen tudi okoljski vidik, saj je vključevanje okoljskih vprašanj v zunanjo politiko bistvenega pomena za njihovo reševanje v širši mednarodni skupnosti. Dokler področje okolja ne bo sestavni del zunanje politike, bo to le stvar okoljskega resorja. Okoljski dokumenti in ukrepi, ki jih izvaja le Evropska unija, niso dovolj za doseganje zadovoljivih rezultatov na področju varstva okolja oziroma globalno reševanje okoljskih problemov. Opozorjeno je tudi bilo, da iz vsebine podpoglavja "Transatlantski  odnosi" ni jasno, ali bo Slovenija sodelovala v pokonfliktni obnovi Afganistana in Iraka ter ali bo s predlagano rešitvijo Sloveniji dan mandat za sodelovanje pri pokonfliktni obnovi tudi drugih držav.  

Za Slovenijo je velikega pomena Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih, na podlagi katere se pričakuje, da bo integriran urbani razvoj pripomogel k skladnejšemu razvoju urbanih območij in učinkovitejši rabi finančnih sredstev. V zvezi s aktivnostmi Slovenije na področju urbanega razvoja državni svet pričakuje, da bodo v aktivnosti Slovenije vključene tudi lokalne oblasti.

V zvezi z aktualno problematiko dolgotrajnih postopkov izdajanja vizumov državljanom držav Zahodnega Balkana na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije je državni svet pozitivno ocenil vključitev tega problema v predlog deklaracije.

Državni svet je pozitivno ocenil tudi odločitev Vlade Republike Slovenije, da se zavzame za čimprejšnjo določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj Makedonije z EU ter pomoč Makedoniji pri izpeljavi reform. Slovenija mora predvsem zaradi gospodarskih interesov podpirati države Zahodnega Balkana na njihovi poti v Evropsko unijo.

Izpostavljen je bil Evropski inštitut za tehnologijo, ki naj bi služil kot model povezav med visokim izobraževanjem, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Pozitivno je bil sprejet predlog ustanovitve te institucije, vendar se postavlja vprašanje, kakšne ambicije ima Slovenije pri tem projektu, ali bo naša država imela aktivno vlogo pri njegovem delovanju.

V zvezi s sprejetim dogovorom o odločnejšem ukrepanju na evropski ravni za spodbujanje posodobitve univerz, kar mora biti v okviru partnerstva za rast in zaposlovanje uresničeno do konce leta 2007, se je pojavil dvom o uresničitvi tega dogovora v Sloveniji v tem roku. Če hočemo posodobiti slovenske univerze, bi morali vedeti, koliko sredstev bodo prejele.

Državni svet meni, da je potrebno tudi na področjih, ki so ključna za razvoj Slovenije preiti od besed k dejanjem ter zagotoviti hitrejši pretok političnih usmeritev v realizacijo konkretnih programov na področjih kot so trajnostni razvoj, demografska politika, energetika in podobno.

Člani državnega sveta so opozorili na nujnost poenostavitev administrativnih postopkov v zvezi z zbiranjem ter pripravo kvalitetnih projektov, kar bi moralo predstavljati ustrezno podlago za čim uspešnejše črpanje dodeljenih sredstev iz evropskih skladov.

Člani državnega sveta so posebej opozorili na skrb zaradi demografskih gibanj v Sloveniji, ki so skrajno negativna. Demografska gibanja namreč kažejo, da se delež aktivnega prebivalstva zmanjšuje, prebivalstvo starejše od 60 let pa povečuje. Da bi preprečili negativne učinke tega trenda, bi bilo potrebno doseči višji odstotek zaposlenost celotnega prebivalstva torej tudi starejše generacije.  Poudarili so, da je potrebno izvajati programe usposabljanja odraslih, ki bodo omogočali večje možnosti zaposlovanja odraslih.

Člani državnega sveta so se soglasno zavzeli, da si Vlada Republike Slovenije prizadeva, da postane sedež vsaj ene evropske institucije v Sloveniji.

Državni svet meni, da bi se v času vodenja EU morali osredotočiti na določena področja in opredeliti svoje potenciale po posameznih področjih. Slovenija ima namreč edinstveno priložnost, da na posameznih področjih pokaže svojo prožnost in inovativnost ter se tako vidno utrdi v krogu evropskih držav, kar bi posledično imelo pozitivne učinke tudi na ostale države.

Državni svet ugotavlja, da Slovenija na eni strani vlaga velika finančna sredstva v izobraževalni sistem in da številni dobro izučeni kvalificirani kadri kot tudi vrhunski strokovnjaki zapuščajo slovenski trg dela, ter da na drugi strani Slovenija izdaja (približno 17.500) delovna dovoljenja tujcem, kar nas lahko pripelje v situacijo, ko naš ekonomski in socialni sistem te mobilnosti ne bosta več prenesla. Poleg tega je na področju gibanja aktivne delovne sile potrebno raziskati in v statistiko zajeti tudi segment zaposlovanja na črno. Državni svet opozarja, da bi bilo potrebno izračunati mejo sposobnosti absorpcije našega ekonomskega sistema v povezavi z mobilnostjo delovne sile.

Državni svet poudarja nujnost vzpostavitve tesne povezave med akademsko sfero in gospodarstvom ter nujnost zagotovitve delovnih mest za vrhunske strokovnjake, ker bo v nasprotnem Slovenija zaostala v gospodarskem razvoju. Slovenija bi morala na tem področju postaviti svojo vizijo v posameznih gospodarskih panogah ter določiti nosilce razvoja določenih produktov.

Z ozirom na to, da v Evropski uniji nastopamo kot malo-številčen narod, je vloga slovenskega jezika, slovenske kulture in športa zelo pomembna, zato bi ta področja ob vodenju EU morali bolj poudariti. Kar je skladno tudi s Pogodbo o Ustavi za Evropo, ki temelji na kulturni, verski in jezikovni raznolikosti. Ocenjuje se, da ima Republika Slovenija v času predsedovanja Evropski uniji edinstveno priložnost promovirati svoj jezik in kulturo. Slovenija naj bo zgled in naj v obdobju predsedovanja upošteva multikulturnost, ki naj sloni na civilizacijskem dialogu s težnjo, da se ohrani besedno umetnost malih narodov.

Državni svet se zavzema za večjo promocijo in pretok besedne umetnosti (dela pesnikov in pisateljev) iz manjših držav v večje (Nemčija ima npr. Goethejev inštitut). Na področju varstva avtorskih pravic bi Slovenija lahko v povezavi z uresničevanjem Ženevske in Bazelske konvencije predlagala novosti glede zaščite avtorskih izdelkov iz majhnih držav. Pojavlja se namreč težnja, da se avtorske pravice zamenja s "copyright" pravicami, kar pa lahko privede do dezintegracije in izgube identitete malih narodov. Kultura bi morala predstavljati vezni člen med narodi znotraj Evropske unije, saj gre za področje, ki ustvarja veliko dodano vrednost. Slovenija bi lahko postavila model analitičnih kazalnikov, ki bi omogočili primerljivost na področjih umetnosti, kulturne dediščine in medijev tako na državni ravni kot med posameznimi državami.

Državni svet meni, da bi bil na področju kulture potreben širši pogled na kulturno in naravno dediščino, pri čemer bi morali zaščititi tako evropsko kot ostale kulture. Ne glede na to, da Nacionalni program za kulturo šele nastaja, bi bilo potrebno njegove vsebine uskladiti z Deklaracijo. Ob tem državni svet opozarja tudi na pomanjkanje medijske pismenosti in v zvezi s tem na velike razlike v družbi ter opozarja Ministrstvo za kulturo, da mora na tem področju ukrepati, da ne bi prišlo do izločenosti določenih skupin prebivalstva.

Državni svet je opozoril tudi na področje manjšinskega šolstva, ker meni, da se na tem področju prevečkrat uporabljajo standardi večine, ki pa so postavljeni prenizko. Po mnenju državnega sveta bi morala Slovenija vztrajati, da podobni standardi veljajo tako za večinski kot manjšinski narod.

Predlaga se, da se tudi problematiki boja proti drogam in zasvojenostim mladih da večji poudarek in da jo interdisciplinarno v svoje programe dela vključijo vsa ministrstva ter jo obravnavajo kot svojo prioritetno nalogo.

Slovenija bi se v Deklaraciji morala zavzeti za večjo transparentnost in mobilnost na trgu zdravstvenih storitev in s tem spodbuditi širitev tega trga (možnost izbire zdravljenja v tujini, v primeru dolgih čakalnih vrst). Državni svet je opozoril tudi na veliko število poskusov zdravil, ki se izvajajo v Sloveniji in priporoča zavzemanje za večjo transparentnost rezultatov takšnih testiranj in prenos ugotovitev iz ene države v drugo, brez podvajanja testiranj. Državni svet opaža, da iz Deklaracije izhaja premalo možnosti za normativno urejanje, ki bi sledilo zapisanim ciljem (npr. osnova za nov zakon o zdravstvenem varstvu).

Državni svet opozarja, da bi kot malo-številčen narod morali dati pobudo tudi za zaščito nacionalnega športa. Pri nas se je na visokem nivoju razvila t.i. "telesna kultura", ki predstavlja tesno povezavo med zdravstvenimi programi in splošno kulturno ravnijo. Slovenija bi zato lahko svoj prispevek k širjenju zdravega življenjskega sloga prenesla tudi na nivo Evropske unije.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Jožko Čuk.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

K  4. točki dnevnega reda :

• Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-A) - druga obravnava, EPA 1245-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 2/07.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki  prejeli na klop.

Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal mag. Roman Rep, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo.

Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan.

Razpravljali so Jože Ilc, Doro Hvalica, prof.dr. Jože Mencinger.

Na zastavljena vprašanja je odgovarjal mag. Roman Rep, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje  

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-A) - druga obravnava

Državni svet je obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki ga je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Državni svet se strinja s predlagateljem, da so se na področju izvajanja inšpekcijskega nadzora v praksi pojavile težave, predvsem z vidika neučinkovitosti teh služb v določenih primerih, kar je povzročilo številna vprašanja in odmeve v javnosti. Izkazalo se je, da je bil razlog za neučinkovitost tudi v pomanjkanju koordinacije med inšpekcijami ter v slabi organizaciji dela oziroma v nejasnih pristojnostih tako posameznih inšpekcij kot tudi glavnih inšpektorjev. Vloga Inšpekcijskega sveta po mnenju predlagatelja ni bila dovolj jasno opredeljena, predvsem pa naj ne bi bil dovolj natančno določen način vodenja in koordinacije tega medresorskega delovnega telesa.

Predlagatelj navaja, da "so se v okviru organizacije dela v organih državne uprave pokazale težave zaradi nekaterih določb veljavnega zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki je onemogočal zaposlovanje strokovnjakov za posamezna področja, ki niso imeli opravljenega strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka. Glede na specifično vsebino tega izpita na trgu delovne sile, predvsem v zasebnem sektorju, praviloma ni kandidatov, ki bi imeli opravljen ta izpit, imajo pa druga strokovna znanja, potrebna za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora. Zato je bilo potrebno dopolniti veljavni zakon v delu, ki določa imenovanje osebe za inšpektorja ob sklenitvi delovnega razmerja". Inšpektorji so javni uslužbenci; za njih že 89. člen ZJU omogoča enoletni spregled ustreznega strokovnega izpita za imenovanje v naziv, zato je sprememba drugega in tretjega odstavka 12. člena ZIN posledica ne dovolj širokega branja določb.

Predlog ZIN-A se sklicuje na strokovnost ljudi z določenih področij in posebna strokovna znanja; inšpekcijski nadzor kljub temu ne zajema nadzora nad strokovnostjo delovanja, pač pa nad pravilnostjo izpolnjevanja predpisov. Ne gre za ugotavljanje strokovnosti dela, pač pa za prilagajanje pravnih in fizičnih oseb predpisom, ki jih sprejemajo državni organi. Zakon ne zahteva, da bi bil inšpektor po svoji izobrazbi npr. strokovnjak gradbene stroke, pač pa pogojuje njegovo delo zgolj z izpitom za inšpektorja, ki vsebuje le procesne predpise (upravni postopek in upravni spor, postopek vodenja in odločanja o prekrških in postopek inšpekcijskega nadzora). Mnenje zakonodajalca se tako s strani predlagatelja speljuje na drug tir, ki govori o strokovnosti, ne pa o dejanskem poznavanju procesnih določb.

Komisija je ob pregledu zakona podala naslednje pripombe:

K 1. členu

V drugemu odstavku se za besedilom "1. do 7. člen" doda besedilo "razen četrtega odstavka 3. člena".

O b r a z l o ž i t e v

Po (novem) petem odstavku se "za upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, obrambno inšpekcijo in druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in organov lokalnih skupnosti uporabljajo samo naslednje določbe tega zakona: 1. do 7. člen, 11. do 18. člen, prvi odstavek 19. člena ter prvi in tretji odstavek 20. člena tega zakona".

Po četrtem odstavku 3. člena ZIN se ta zakon ne uporablja za upravno inšpekcijo, proračunsko inšpekcijo, obrambno inšpekcijo in druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in organov lokalnih skupnosti, po predlogu ZIN-A pa se bi ta zakon med drugim uporabljal tudi od 1. do 7. člena, ki pa vsebuje 4. odstavek 3. člena. Tako ni jasno ali se uporablja ali ne.

Za četrtim odstavkom 3. člena ZIN naj bi se dodal nov peti odstavek, čeprav ga osnovni ZIN ne vsebuje.

K 3. členu

Po drugem odstavku 8. člena naj bi "inšpekcije delovale v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva. Če v inšpektoratu deluje več inšpekcij, se oblikujejo ustrezne notranje organizacijske enote v skladu s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave. V tretjem odstavku naj bi se za besedo "sestavi" doda beseda "ministrstva", za besedilom "ki ni inšpektorat" pa se doda besedilo "oziroma v drugem organu, ki ni inšpektorat,".

Zakon o državni upravi (ZDU-1-UPB4) (Ur.l.RS, št. 113/05) kot sistemski zakon s področja državne uprave v tretjem odstavku 14. člena ^opomba določa, da se za naloge inšpekcijskega in drugega nadzora ustanovi organ v sestavi ministrstva, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma, če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog.

Glede na to, da se ZIN-A sklicuje na neučinkovitost inšpekcijskih služb, da na ravni zakona določa inšpektorat, ki ima status organa v sestavi in dopušča izjemo, da lahko inšpekcija deluje v organu v sestavi, ki ni inšpektorat in ob upoštevanju prvega odstavka 21. člena ZDU-1, ki določa, da se z uredbo se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva med drugim tudi za opravljanje nalog inšpekcijskega in drugega nadzora, je določanje organizacijske oblike inšpektorata in organizacije dela v inšpektoratu in izven njega na ravni zakona v nasprotju z 21. členom ZDU-1 in njegovim namenom ter je popolnoma nepotrebno. Glede na 121. člen Ustave RS (naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva) ni nobene potrebe, da bi organe v sestavi urejal zakon, da bi jih kakorkoli poimenoval ali celo izjemoma omogočal delo izven inšpektorata v organu v sestavi, če ZDU-1 določa le pogoj opravljanja nadzora v organizacijski obliki organa v sestavi.

K 5. členu

V 10. členu naj bi se zopet za prvim odstavkom dodali nov drugi, tretji, četrti in peti odstavek, čeprav ima dosedanji 10. člen le en odstavek. Ne moremo govoriti o novih odstavkih (ker stare ne črtamo), pač pa samo o dodajanju odstavkov (ki jih do sedaj še ni bilo).

K 6. členu

11. člen naj bi se spremenil v celoti. Prvi odstavek predlaganega člena se od prejšnjega razlikuje le po tem, da bo Inšpekcijski svet vodil minister, pristojen za upravo in "nehvaležni" dodatek, da se bo Inšpekcijski svet ustanovil (čeprav že deluje) zaradi "doseganja večje učinkovitosti". Inšpekcijski svet že deluje in torej ni bil učinkovit (zato tudi ne bo postal sam po sebi zaradi takšnega besednega dodatka). V obrazložitvi k členu je navedeno, da po sedaj veljavni ureditvi vodenje inšpekcijskega sveta ni bilo določeno z zakonom, zato bo po predlogu Inšpekcijski svet vodil minister za upravo. Državni svet meni, da je vodenje sposobnost posameznika, ki to sposobnost ima, ali pa ne.

Ustava RS ne zahteva, da bi bile vse stvari urejene z zakonom, pač je to določeno le za pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb (87. člen) kamor pa vodenje Inšpekcijskega sveta ne sodi. Že veljavni ZIN v četrtem odstavku 11. člena določa, da se vprašanja, povezana z delom Inšpekcijskega sveta uredijo v poslovniku, kamor sodi tudi samo vodenje sveta. Inšpekcijski svet je torej tudi sedaj imel svojega vodjo (glavni tržni inšpektor), zato sama premestitev vodenja na ministra za javno upravo, sama po sebi ne bo vodila k večji učinkovitosti po strokovni plati, pač pa na račun ministrove hierarhije v sistemu državne uprave. Inšpektorji bodo mnogo težje odrekli sodelovanje, saj je bilo doslej vse odvisno od iniciative posameznega predstojnika inšpekcijskega organa in dobre volje tistih predstojnikov, katerih inšpektorji bi v posamezni zadevi morali sodelovati. Učinkovita koordinacija ni bila izvedljiva na podlagi poslovnika, ki je sprejet s soglasjem vlade, zato jo bo sedaj vodila oseba z zakonskimi pooblastili do glavnih inšpektorjev. Minister kot član vlade bo tako narekoval glavne smernice delovanja inšpekcij, zaradi česar se postavlja vprašanje njihove samostojnosti kot ene temeljnih načel zakona o inšpekcijskem nadzoru (4. člen ZDU-1). Minister sicer ni pristojen za poseganje v konkretni inšpekcijski postopek, lahko pa vsekakor nakaže smernice dela inšpekcij ali (ne)prednostna področja. Glavni inšpektor ne bo neposredno odgovoren ministru za javno upravo kot vodji inšpekcijskega sveta, temveč ministru, v okviru katerega je konkretna inšpekcija, po drugi strani pa drži, da sta resorni minister kot minister za javno upravo člana iste vlade.

Predlog za reorganizacijo Inšpekcijskega sveta sam po sebi ni boljši ali slabši od sedanjega. Kaže, da bo velik del bremena padel na poslovnik Inšpekcijskega sveta, ki bo uredil njegovo delo (kar pa je inšpekcijski svet tudi sedaj že imel). Komisija upa, da bo zaradi prisotnosti ministra boljši, kot je bil dosedanji. Ob tem je treba ponovno poudariti temeljno načelo samostojnosti inšpektorjev, ki bo s poseganjem vlade (ministra) lahko dobilo predznak politizacije. V to smer kaže sama obrazložitev k 6. členu, kjer se predlagatelju zapiše, da je:

 "zaradi pomembnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji po enotnih standardih potrebno zagotoviti možnost sprejemanja strateških odločitev na tem področju na najvišji politični in tudi strokovni ravni, kar lahko zagotavlja le vlada kot najvišji organ državne uprave in najvišji organ izvršilne veje oblasti. Z določitvijo pristojnega ministra, ki bo vodil Inšpekcijski svet, pa je vzpostavljena tudi neposredna vez tega sveta z vlado."

Da ima predlagatelj poleg vodenja Inšpekcijskega sveta s strani ministra lahko še druge namene, kaže tudi obrazložitev k 5. členu, kjer je zapisano, da bo minister "predlagal tudi določene ukrepe za učinkovitejše delo".

Za tretji odstavek lahko ugotovimo, da bi bil popolnoma zadovoljiv, če bi izpustil besedilo "opravlja naloge, povezane z doseganjem večje učinkovitosti in usklajenosti delovanja inšpekcij", enostavno tako, da Inšpekcijski svet usklajuje skupno izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora različnih inšpekcij, obravnava skupna vprašanja glede delovanja inšpekcij, obravnava vprašanja, povezana z usposabljanjem v inšpekcijah, obravnava in usklajuje oziroma načrtuje ukrepe za zagotovitev informacijske podpore inšpekcijam.

Pri primerjavi z dosedanjim tretjim odstavkom 10 . člena ZIN ugotovimo, da je ZIN-A očitno zaradi "namena učinkovitosti" izpustil tudi usklajevanje načrtov dela inšpekcij, načrtovanje skupnega izvajanja nalog (ZIN-A določa le usklajevanje skupnega izvajanja) in predlaganje oblikovanja skupin inšpektorjev za skupno izvajanje nalog. Učinkovitejše delo se postavi pod vprašaj ob dejstvu, da je predlog zakona s 6. členom črtal del določbe tretjega odstavka 11. člena (in je v predlogu novega 11. člena ni ponovno uvedel) po kateri "Inšpekcijski svet usklajuje reševanje organizacije, prostorske, materialne, finančne in administrativne problematike delovanja območnih enot in izpostav inšpektoratov."

K 7. členu

Državni svet meni, da pri predlaganem novem tretjem odstavku 12. člena v besedilo določbe ne sodi tekst "(kot na primer: priprava analiz, informacij itd.)", saj po vsebini predstavlja del njene obrazložitve. Mnenje komisije k tem členu je vsebovano tudi v delu, kjer je govora o neupoštevanju določb ZJU. Komisiji se zastavlja vprašanje, kako bodo sedaj lahko inšpektorji postali učinkovitejši, če se znižuje zahtevana delovna doba inšpektorja iz petih let na "ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave". Po Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, lahko nekateri inšpektorji nastopijo svoje delovno mesto že pri 3 letih in 7 mesecih delovnih izkušenj.

K 8. členu

Po novem 12b. členu se šteje, da je inšpektor, ki je opravil strokovni izpit za inšpektorja, opravil tudi strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku; da je uradnik, ki je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku, opravil del strokovnega izpita za inšpektorja, ki po vsebini ustreza opravljenemu strokovnemu izpitu in da ima oseba opravljen strokovni izpit za inšpektorja, če ima opravljen pravniški državni izpit.

Besedna zveza "se šteje" se navadno uporablja za numerično štetje (npr. zavarovalne dobe s povečanjem) ali pa predstavlja izpodbojno domnevo, ki omogoča nasproten dokaz. Predlog zakona bi lahko tako domnevo (se šteje) spremenil v ne-izpodbojno fikcijo (se prizna). Kdor je opravil določen izpit, ni namreč kaj za izpodbijati (razen samega izpita, kjer pa ne bi veljal ne eden niti drug izpit). Določba bi se lahko tako npr. glasila: "Osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit se prizna strokovni izpit za inšpektorja."

Ob taksativni določitvi področij, ki jih vsebuje strokovni izpit za inšpektorja, predlog zakona niti v prehodnih določbah ne pove, kaj se bo zgodilo z veljavnimi podzakonskimi predpisi, ki urejajo vsebino strokovnega izpita: s splošnim Pravilnikom o strokovnem izpitu za inšpektorja (Uradni list RS, št. 75/04 in 79/05) ter posebnimi podzakonskimi predpisi, ki so bili izdani za opravljanje strokovnih izpitov za opravljanje inšpekcije s posameznih področij dela (npr. Pravilnik o posebnem delu strokovnega izpita za inšpektorja varstva pred sevanji, Pravilnik o posebnem delu strokovnega izpita za uradnega veterinarja, Pravilnik o posebnem delu strokovnega izpita za inšpektorja Inšpektorata RS za kulturo in medije). Podzakonski akti so bili namreč izdani tudi na podlagi 12. člena ZIN, ki ga predlog ZIN-A spreminja in dopolnjuje z novim 12a., 12b. in 12c. členom.

Predlog za spremembo zakona razen spremenjenega načina vodenja inšpekcijskega sveta ter določb o poenotenju izobraževanja in manjših popravkov glede pooblastil ne prinaša nič bistveno novega, kar bi se nanašalo na samo delo inšpekcij.

Državni svet upa, da bo ministrovo vodenje inšpekcijskega sveta v praksi pomenilo vsaj malenkostno izboljšanje razmer. Vse je še vedno bistveno odvisno od (ne)uspešnosti inšpektorjev, v prvi vrsti glavnih tržnih inšpektorjev. Le ti so tisti, ki vodijo posamezne inšpekcije in naj bi jih tudi v bodoče. Vse kaže, da gre predlog v smeri zakona zaradi zakona, ne sledi pa nujni potrebi po reorganizaciji področja, ki se v večini evropskih držav izvaja tam, kjer nepravilnosti nastajajo, tj. predvsem znotraj upravnih organov, ki jih zaznavajo pri svojem delu. V Veliki Britaniji po navedbah predlagatelja opravljajo naloge nadzora predvsem znotraj upravnih organov, v Avstriji inšpekcijske službe, ki bi bila organizirana v takšni obliki kot pri nas ne poznajo; to delo opravljajo različne upravne policije, za Zvezno Republiko Nemčijo je značilno, da inšpekcijsko dejavnost opravljajo v glavnem upravni organi ter nekatere vrste policije. Podobno sistemsko ureditev kot je naša, pozna le Republika Hrvaška (Zakon o državnem inšpektoratu), kar pa ni - glede na skupno preteklost - nič presenetljivega.

Nepravilnosti se morajo odkrivati tam, kjer se dogajajo in kjer organi pri svojem delu najlaže zvedo za njih. Inšpekcije so sporadično razporejene po ozemlju Republike Slovenije (npr. Tržni inšpektorat RS je inšpekcijski organ Republike Slovenije, ki je organizacijsko povezan z Ministrstvom za gospodarstvo kot organ v sestavi ministrstva. Na Tržnem inšpektoratu RS poteka delo na 26 lokacijah po celotnem ozemlju Republike Slovenije. Območne enote in inšpekcijske pisarne se ne ujemajo s številom upravnih enot in delujejo na različnih lokacijah; enako velja za Inšpektorat RS za delo z 12 območnimi enotami in pisarnami). Med inšpektorati in upravnimi enotami ni določene koordinacije, čeprav se njihovo delo prepleta skoraj na vseh področjih.

Inšpekcije bi se lahko vključile v sistem upravnih enot razen redkih, ki opravljajo specifična dela kot npr. rudarski inšpektorat. V sedanjem sistemu državne uprave so upravne enote s svojim razvejanim področjem pristojnosti tiste, ki bi lahko učinkoviteje zagotavljale delo inšpekcij.

Z uvedbo pokrajin se bo pojavila nova oseba javnega prava, zato bo v prihodnje tudi zaradi tega treba zopet razmisliti o sedanji ureditvi. Kljub temu državni svet meni, da bo predlog zakona z udeležbo ministra za javno upravo pripomogel k boljšim rezultatom, zato predlog zakona podpira.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.

K  5. točki dnevnega reda :

• Predlog zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt - druga obravnava, EPA 1171-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 132/06.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 7.2.2007.

Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine.

Poročilo Odbora DZ za okolje in prostor, z dopolnjenim predlogom zakona, so prejeli po elektronski pošti 20.2.2007 in na klop.
Predlog sklepa, k dopolnjenem predlogu zakona, so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podala Alenka Kumer, podsekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik, Darko Fras.

Razpravljali so Anton Peršak, Rado Krpač, mag. Zlatko Jenko, Cvetko Zupančič, Ivan Bukovec.

Na zastavljena vprašanja je odgovarjala Alenka Kumer, podsekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21. 2. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k dopolnjenemu predlogu zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) - druga obravnava

Državni svet podpira predlagane rešitve, ki bodo zagotovile krajše, racionalnejše in preglednejše postopke sprejemanja prostorskih aktov, saj so postopki, ki se vodijo na podlagi veljavnega ZUreP-1, predolgi.

Državni svet je uvodoma ugotovil, da prvotnega mnenja Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona ni več možno upoštevati za razpravo na seji državnega sveta zaradi dopolnjenega predloga zakona o prostorskem načrtovanju za drugo obravnavo, ki ga je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravil Odbor državnega zbora za okolje in prostor in v katerem je navedeni odbor s prejetjem svojih amandmajev upošteval tudi pripombe komisije, ki jih je oblikovala na podlagi prispelih stališč občin in opravljene razprave. 

Državni svet je na podlagi mnenja Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k predlogu zakona o prostorskem načrtovanju ugotovil, da: 

• so pripombe komisije redakcijske narave k 9. členu, 35. členu, prvemu odstavku 45. člena, petemu in šestemu odstavku 51. člena, drugemu odstavku 54. člena, 64. členu, prvemu odstavku 66. člena, prvemu odstavku 68. člena in prvemu odstavku 95. člena upoštevane.

• je upoštevana pripomba komisije k tretjemu odstavku 21. členu, da se le-ta dopolni tako, da državni prostorski načrt pripravljavec "z dnem njegove uveljavitve" posreduje krajevno pristojni upravni enoti in občinam, katerih območje je zajeto v tem načrtu. V praksi se je namreč dogajalo, da je bilo treba več mesecev čakati na državni lokacijski načrt, ki bi ga občine potrebovale pri svojem delu, poleg tega je takšna rešitev predvidena tudi za posredovanje občinskih prostorskih aktov in regionalnih prostorskih načrtov.

•  je upoštevan predlog komisije za dopolnitev petega odstavka 32. člena in drugega odstavka 33. člena z opredelitvijo roka 30 dni, v katerem mora ministrstvo zavzeti stališče do pripomb in predlogov javnosti oziroma občin do dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.

• je upoštevan predlog komisije za novi 36. a člen, na podlagi katerega je predvidena možnost dogovora med pristojnim ministrstvom in udeleženimi občinami, ki pripravljajo regionalne prostorske načrte oziroma posamezno občino, da le-te načrtujejo in sprejmejo prostorski akt za določeno prostorsko ureditev skupnega pomena, če je glede na povezanost državne prostorske ureditve s prostorsko ureditvijo regionalnega oziroma lokalnega pomena to primerneje. 

• je upoštevana pripomba komisije k prvemu odstavku 47. člena in prvemu odstavku 57. člena, da se začne postopek priprave občinskega prostorskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta s sklepom župana in ne občinskega sveta, s čimer se bistveno skrajša postopek, kar je tudi eden izmed osnovnih ciljev obravnavanega zakona.

• je upoštevan predlog komisije za dopolnitev prvega odstavka 48. člena, da morajo biti razvojne potrebe, ki so ena izmed podlag za pripravo osnutka prostorskega načrta, obrazložene in dokumentirane.

• je upoštevana pripomba komisije k tretjemu odstavka 51. člena, da javno naznanilo o razgrnitvi dopolnjenega osnutka (prvega) občinskega prostorskega ne vsebuje navedbe vseh zemljiških parcel, ker bi to povzročilo objavo neobvladljive količine podatkov. Ohranitev zahteve za navedbo zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja, pa je ob spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih načrtov potrebna in upravičena.

• je upoštevan predlog komisije za novi 53. a člen, s katerim se določa skrajšani postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega, če se le-te nanašajo na prostorske izvedbene pogoje, medtem ko skrajšani postopek ne pride v poštev v primeru sprememb namenske rabe. Matični odbor državnega zbora pa ni razpravljal o predlogu komisije za novi 61. a člen, s katerim je komisija predlagala podobno rešitev pri spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta.

• je komisija predlagala, da se v prvem odstavku 65. člena zaradi nejasnosti hierarhije občinskega in regionalnega prostorskega načrta opredeli, da občinski prostorski načrt ni podlaga za pripravo regionalnega prostorskega načrta (da gre za njegovo upoštevanje in ne skladnost). Matični odbor državnega zbora je sprejel amandma, na podlagi katerega se načrtujejo prostorske ureditve regionalnega pomena ob upoštevanju "državnega" prostorskega načrta in ne "občinskega" prostorskega načrta, s čimer je bila pripomba komisije smiselno upoštevana.

• se je v prvem odstavku 68. člena na predlog komisije črtala besedna zveza "ali svet zveze občin". V skladu z zakonom o lokalni samoupravi sestavljajo svet zveze občin župani in v aktu o ustanovitvi zveze določeno število predstavnikov občinskih svetov občin ustanoviteljic, regionalni prostorski načrti so takšni prostorski akti, ki jih morajo sprejeti občinski sveti udeleženih občin in ne le svet zveze občin, v katerem ne sodelujejo vsi občinski svetniki udeleženih občin, hkrati pa ni nujno, da so v svet zveze občin vključene občine, na katere se nanaša regionalni prostorski načrt, oziroma so lahko vključene tudi tiste, na katere se ta akt ne nanaša.  

• je bil predlog komisije za črtanje četrtega odstavka 75. člena upoštevan. Četrti odstavek je določal, da dokler občina ne sprejme programa opremljanja s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, ne sme sprejeti programa opremljanja za investicije iz načrta razvojnih programov. Ker bi navedeno določilo pomenilo precejšnjo restrikcijo za zaračunavanje komunalnega prispevka za nove investicije za čas do sprejema "splošnega" programa opremljanja, je bil podan predlog za črtanje tega odstavka.

•  je bila upoštevana pripomba k 98. členu, da se zadnji stavek tretjega odstavka črta. Ta določba je omejevala veljavnost strategije prostorskega razvoja občine ali lokacijskega načrta občine, ki je bil sprejet po določilih ZUreP-1, poleg tega je bila v neskladju s prvim oziroma tretjim odstavkom 97. člena, ki določa njihovo veljavnost lokacijskega načrta do izvedbe načrtovanih posegov v prostor. Takšna strategija in lokacijski načrti občin lahko veljajo neomejeno oziroma do izvedbe načrtovanih posegov v prostor.

Državni svet je tudi ugotovil, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi z usmerjanjem prostorskega razvoja naselij v 6. členu menila, da ni bojazni, da bi se z nekontrolirano gradnjo zelene površine (namenjene parkom, površine ob vrtcih ipd.) pozidale, saj ta člen tudi določa, da se z razvojem naselij ne smejo slabšati kakovosti življenjskega okolja in se mora v čim večji meri zelene površine naselja ohranjati. S  predlagano rešitvijo je občinam dana vloga, da bodo odgovorno in racionalno načrtovale prostorski razvoj.  Državni svet je ugotovil, da matični odbor državnega zbora k 6. členu ni sprejel amandmaja.

Državni svet je ugotovil, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi s pripombami, da predlog zakona zmanjšuje pristojnosti občin na njihovem ozemlju (npr. na območjih NATURE 2000), ocenila, da predlog zakona z rešitvijo v 12. členu (tretja (3) točka prvega (1) odstavka) ne prenaša pristojnosti prostorskega načrtovanja z lokalne na državno raven, ampak je država odgovorna za prostorske ureditve na tistih območjih ohranjanja narave, ki so zavarovane z aktom države, ki se sprejme po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, na katerih ozemlju leži posebno varstveno območje, na podlagi zakona o ohranjanju narave. Državni svet je ugotovil, da matični odbor državnega zbora k tretji (3) točki prvega (1) odstavka 12. člena predloga zakona ni sprejel amandmaja. 

Z ozirom na dejstvo, da še nimamo vzpostavljene druge ravni lokalne samouprave oziroma pokrajin, se državni svet strinja s predlagano rešitvijo, da za vmesno obdobje predlog zakona predvideva ureditev prostorskega načrtovanja v okviru medobčinskega sodelovanja, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev oziroma lažji izvedbi regionalnih razvojnih programov. Pojem "medobčinski" prostorski akt je kot regionalni prostorski načrt primeren, saj njegov vpliv lahko seže na območje nekaj občin znotraj razvojne regije, ki je opredeljena z zakonom o skladnem regionalnem razvoju in podzakonskimi akti. Ko bo sprejeta pokrajinska zakonodaja oziroma bodo začele pokrajine delovati, bo treba zakon v tem delu spremeniti in dopolniti z vidika novo nastalih pokrajin.

Državni svet je ugotovil, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj predlagala, da se 39. člen predloga zakona dopolni tako, da se občine lahko same odločijo, ali bo občinski prostorski načrt vseboval tudi krajinski načrt, pri čemer je le-ta lahko opredeljen kot samostojna sestavina ali kot del urbanističnega načrta (enoten urbanistično krajinski načrt). Državni svet je ob tem ugotovil, da je matični odbor državnega zbora sprejel amandma, s katerim je črtal urbanistični načrt kot obvezno sestavino občinskega prostorskega načrta in ga opredelil kot strokovno podlago za določitev območja naselij ter določitev enot urejanja prostora v naseljih, za katera se izdela.

Državni svet predlaga, naj se čim prej s posebnim zakonom uredijo oziroma poenostavijo možnosti razlastitve za potrebe graditve javne gospodarske infrastrukture, hkrati pa opozarja, da je treba že pri pripravi občinskih prostorskih načrtov ravnati racionalno in gospodarno ter novo gospodarsko javno infrastrukturo umestiti v bližino obstoječe oziroma na zemljiščih, ki so v občinskem prostorskem aktu predvidene za te namene.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K  6. točki dnevnega reda : *

• Predlog za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena zakona o društvih *

Predlog državnega svetnika Jožeta Ilca za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena zakona o društvih, so državne svetnice in svetniki prejeli  po elektronski pošti 16.2.2007.

Predlog je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog so obravnavale tudi interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 51. seji, dne 21.2.2007, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena zakona o Ustavnem sodišču Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 15/94) sprejel

Z A H T E V O

za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/2006) (v nadaljevanju - ZDru-1) in

P R E D L A G A

da Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovi, da je 14. člen zakona o društvih v neskladju z ustavo.

O B R A Z L O Ž I T E V

Člen 14 ZDru-1 se glasi:

• Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva, zavrnjena.
• Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena.
• Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.

Pravica do sodnega varstva je ustavna pravica. To je opredeljeno z 23/1 čl. Ustave Republike Slovenije, po katerem ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

Pravica do sodnega varstva pripada vsaki osebi. Sodno varstvo pa se podeli le takrat, kadar je nekomu pravica kršena. Sodno varstvo ne more biti abstraktno, da bi se vsakdo poljubno pritoževal in zahteval pred sodišči kršitve pravic, ki njemu ne pripadajo.

Konvencija o zaščiti človeških pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950 v čl. 6 določa pravico do sodnega varstva kot človekovo pravico. Po čl. 6 ima vsaka oseba pravico, da neodvisno in nepristransko sodišče obravnava njene civilne pravice in obveznosti  in kazenske obtožbe zoper njega. Po konvenciji gre tako pravica do sodnega varstva konkretni osebi za konkretno kršitev, katera je bila tej osebi prizadeta. Tudi konvencija ne priznava neke splošne pravice po kateri bi se vsakdo lahko pritoževal zaradi zatrjevanih nezakonitosti, ki se te osebe sploh ne tiče.

Člen 14/1 ZDru-1 pa podeli vsakemu članu pravico, da pred sodiščem izpodbija odločitev organa društva, ki je bila sprejeta v nasprotju z zakonom ali drugim splošnim aktom društva. Člen 14 Zakona o društvih nikakor ne govori o konkretni kršitvi. Iz dikcije določbe 14. člena ne moremo razbrati, kaj pomeni "odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom". Tako ne moremo vedeti ali bo to veljalo za vsak zakon, ki nima nobene povezave z društvom, ali bo to veljalo za primere, ki jih lahko obravnavajo le točno pristojni organi z uradnimi pooblastili ali kaj drugega.

Člen 14/1 ZDru-1 konkretizira primere o zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo. To je jasna stvar, vendar se popolnoma razlikuje od dobesedno generalne klavzule >odločitev v nasprotju z zakonom ali splošnim aktom društva.< Ali bo potem tudi nekdo ki sploh ni bil v disciplinskem postopku in bil npr. izključen, tudi lahko izpodbijal odločitev organov društva in se skliceval na 14 čl. ZDru-1. Članstvo v društvu je prostovoljno. Društvo je samostojno in nepridobitno združenje. Člen 14/1 ZDru-1 pa omogoča veliko število neracionalnih sporov. Zadostovalo bo, da se bo nekdo skliceval na zakon ali splošni akt in primer bo na sodišču. To bo omogočilo brez števila sporov in pravd, kar nikakor ne gre v prid pravici do sodnega varstva. Prav tako stanje razdiralno vpliva na delovanje društva kot prostovoljne in neprofitne organizacije.

Člen 14/1 ZDru-1 določa rok enega leta, v katerem lahko član društva zahteva sodno varstvo. Ta rok je popolnoma nerazumno predolg. Če je kršitev resnično storjena je interes čimprejšnje sanacije. Kdo ima interes šele po enem letu zahtevati spremembo disciplinske odločbe ali kaj sklepa organa društva o npr. povišanju članskih prispevkov.

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR)  (Uradni list RS 42/2002) urejuje uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.  Člen 204 - 2.odst., 3.odst. in 5.odstavek določa rok 30 dni v katerem delavec oz. kandidat zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Tudi glede predložitve zadeve arbitraži čl. 205/2 ZDR predvideva rok 30 dni.
Pravice iz delovnega razmerja so ene temeljnih človekovih pravic saj omogočajo človeku dohodek, eksistenco in s tem položajem pridobljene socialne pravice. Zakonodajalec je določil rok 30 dni, da prizadeti uveljavlja svoje pravice iz delovnega razmerja.

Nerazumno je, da za uveljavljanje pravic kot člana društva zaradi domnevne prizadetosti zakonodajalec podeli v čl. 14/1  rok enega leta. Člen 14/2 ZDru-1 še pogojuje pravico sodnega varstva predhodno v postopku po čl. 13/5 po katerem naj bi o pritožbah zoper odločitve organov društva oz. zastopnika odločal zbor članov. Organ društva je tudi zbor članov kot najvišji organ, ali se bo njegova odločitev ponovno obravnavala kot pritožba še enkrat pred zborom članov. Člen 14/2 ZDru-1 je neživljenjski.

Člen 14/3 ZDru-1 določa, da razveljavitev odločbe organov društva ne pomeni prenehanje pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe. Kakšen smisel ima razveljavitev odločitve organa društva, če bodo škodljive posledice ostale in ne bodo sanirane. Če je neka kršitev narejena, se mora sanirati in vzpostaviti prejšnje stanje. To je smisel sodnega varstva in ne gola ugotovitev, medtem ko bodo negativne posledice ostale. Vsebina čl. 14/3 ZDru-1 je tudi v nasprotju v določeni meri z izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika kot jih pozna Obligacijski zakonik.

Člen 14 ZDru-1 v taki obliki dopušča, da lahko vsak izpodbija katero koli odločitev organa društva, ne glede  ali je škodljiva ali ne in tudi v primeru, če negativnih posledic sploh ni. Razveljavitev odločitve pa ne bo prizadela tretjih oseb in tako bo negativno stanje obstalo.

Člen 14 ZDru-1 je tako v nasprotju z čl. 23/1 Ustave Republike Slovenije in čl. 6/1 EKČP, saj podeljuje sodno varstvo na popolnoma neprimeren način v nasprotju z namenom in vsebino, ki naj ga sodno varstvo ima.

Državni svet predlaga, da se izda

o d l o č b a :

Člen 14 ZDru-1 je v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

S e k r e t a r
Primož Hainz

Pr e d s e d n i k
Janez Sušnik