Pobuda Rudolfa Cipota glede spremembe določenih pogojev za izvajanje ukrepa/podukrepa SOR (pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin)

Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji 8. 10. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Rudolfa Cipota glede spremembe določenih pogojev za izvajanje ukrepa/podukrepa SOR (pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin) in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo ter predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da s posebnim zakonom, s spremembo zakona o Programu razvoja podeželja ali na drug ustrezen način objavi v Uradnem listu spremembo, namen katere bo spremenitev določenih pogojev za izvajanje ukrepa/podukrepa SOR (Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin), v okviru SKOPa/KOPa (SKOP-slovenski kmetijsko okoljski program, KOP-kmetijsko okoljska plačila), ker je pod trenutno zahtevanimi pogoji zelo težko, če že ne nemogoče izvajati zahtevane pogoje glede izpolnjevanja sestave kolobarja. Spremeni naj se besedilo, ki predpisuje, da se posamezen ukrep SKOP-a oz. podukrep KOP-a mora izvajati na isti površini, in sicer tako, da se posamezen ukrep/podukrep mora izvajati na enakem številu prijavljene površine iz prvega leta vključitve v ukrep/poudkrep SOR.

Obrazložitev:

Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 v letih 2007-2010 in uredba za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ki se bodo v letih 2007-2013 izvajali kot ukrepi kmetijske strukturne politike v skladu s 27., 28., 29. in 30. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 določata plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP-a), ki se bodo v letih 2007-2010 izvajali kot ukrepi kmetijske strukturne politike v skladu s 27., 28. in 30. členom Zakona o kmetijstvu in Programom razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006), in ki se bodo v letih 2007-2013 izvajali kot ukrepi kmetijske strukturne politike v skladu s 27., 28., 29. in 30. členom Zakona o kmetijstvu in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013.

Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska, ki so določena z zakonom, PRP-jem 2004-2006 in 2007-2013 in uredbo ter izpolnjujejo zahteve dobre kmetijske prakse in druge predpisane pogoje iz PRP-ja 2004-2006 za ukrepe SKOP-a in 2007-2013 za podukrepe KOP-a, za katere uveljavljajo sredstva, kot to določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike ter izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti in druge predpisane pogoje iz PRP-ja 2007-2013 za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva.
Namen ukrepov SKOP-a je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij. Namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil (KOP-a), ki vključuje 21 kmetijsko okoljskih podukrepov, je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.

Upravičenci, ki so se v letih 2004, 2005 oziroma 2006 vključili v petletno izvajanje ukrepov SKOP-a, lahko do izteka petletne obveznosti v tekočem letu pridobijo plačila za te ukrepe na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, in ta uredba, ter pod pogoji, ki so določeni v PRP-ju 2004-2006 v poglavju 9.3.2 Kmetijsko okoljski ukrepi.

Upravičenci morajo v letih 2007-2010, do izteka petletnih obveznosti, nadaljevati z izvajanjem istih ukrepov SKOP-a na istih lokacijah in v enakem obsegu površin kot znaša v posamezen ukrep SKOP-a vključena površina v letu 2006.

Upravičenci lahko v tekočem letu pridobijo plačila za podukrepe KOP-a na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike in ta uredba ter pod pogoji, ki so določeni v PRP-ju 2007-2013.
Posamezne podukrepe KOP 2007-2013 je potrebno izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.
Problem je izvajati pravilen kolobar, ker na seznamu avtohtonih sort nimamo nobene sorte pšenice, ječmena, rži, tritikale, katere bi potrebovali kmetovalci, da bi lahko zadostili zahtevam, ki jih predpisuje PRP glede sestave kolobarja za ukrep/podukrep SOR.

Ukrep/Podukrep Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin
Cilj je ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ohranjanje genetske raznovrstnosti in genetskega potenciala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter preprečevanje izgube biološkega materiala, prilagojenega specifičnim okoljskim razmeram
Indikatorji • Kontrolni: Površine, na katerih se podukrep izvaja (ha), Evidentirana raba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, Površina posameznih avtohtonih in tradicionalnih sort v pridelavi po tem podukrepu (ha) • Dolgoročni: Ohranjanje (ogroženih) avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, Ohranjanje značilne kulturne krajine, ki je povezana s pridelavo določenih vrst in sort kmetijskih rastlin na krajevno običajen način, Zagotavljanje kakovosti pridelane hrane in potencialnega zdravja potrošnikov
Plačila se dodelijo za:
• žita: ajda: 'Darja', 'Siva', 'Črna gorenjska', 'Čebelica', proso: 'Sonček';
• koruzo: 'Lj - 275 t (FAO 200)', 'Lj-180';
• krmne rastline: visoka pahovka: 'Sora', rdeča bilnica: 'Jasna', travniška bilnica: 'Jabeljska', mnogocvetna ljuljka: 'Draga', trpežna ljuljka: 'Ilirka', pasja trava: 'Kopa', travniški mačji rep: 'Krim', krmna ogrščica: 'Starška', 'Daniela', strniščna repa: 'Kranjska okrogla', 'Kranjska podolgovata', podzemna koleraba: 'Rumena maslena', črna detelja: 'Živa', 'Poljanka', inkarnatka: 'Inkara', lucerna: 'Bistra', 'Soča', 'Krima'; nekatere vrtnine, itn.

V skladu s Prilogo 2 Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 21/05, 114/05, 76/06) je triletni kolobar obvezen na najmanj 50 % njivskih površin celotnega kmetijskega gospodarstva. Trave, detelje, travno deteljne mešanice in deteljno travne mešanice na njivskih površinah so del kolobarja in so lahko na isti površini dlje kot tri leta.
• Obvezen je petletni kolobar, v katerega morajo biti vključene najmanj tri avtohtone ali tradicionalne poljščine.
• Strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar.
• Kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep. V primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa.
- Upravičenost do plačil na podlagi pričakovanih učinkov na okolje glede na okoljske zahteve in prioritete. Generacije selekcijskega in žlahtniteljskega dela so prispevale k ohranitvi številnih sort kmetijskih rastlin, ki so optimalno prilagojene specifičnim lokalnim okoljskim razmeram. Na enak način pa krajina nosi značilen pečat krajevnih posebnosti, ki se odražajo v različnih vrstah rabe zemljišč in načinih pridelave. Industrializacija kmetijstva je v zadnjih desetletjih močno ogrozila to genetsko in zgodovinsko pomembno ter za človekovo dejavnost značilno biotsko raznovrstnost.

Za številne kmetijske rastline iz različnih območij so značilni majhni pridelki, počasna rast in neekonomičnost, zaradi česar so te rastline v nevarnosti, da bodo izgubljene. Žal pa so številne vrste kmetijskih rastlin z genetskim potencialom, ki bi ga bilo vredno ohraniti, kakor tudi mnoga lokalna rastišča s specifično floro in favno, že za vedno izgubljena. Da bi se genetska dediščina ohranila, je podukrep namenjen ohranjanju avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, pri čemer so plačila na površino namenjena spodbudi kmetom, da bi še naprej kmetovali na tradicionalne načine in izboljševali pogoje za pridelavo teh sort.

Velika raznolikost podnebnih in talnih razmer omogoča, da so na naravnih rastiščih prisotni številni tipi rastlin v okviru iste vrste, bogata pa je tudi pestrost različnih vrst. Z namenom varovanja in ohranjanja izvirnih lastnosti in genetske variabilnosti avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, se plačila za ohranjanje teh sort v proizvodnji dodelijo upravičencem na ravni cele države.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preuči in v skladu s 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori.