|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 29. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
29. izredna seja Državnega sveta je bila v ponedeljek, 14. 3. 2011. Predsednik je pričel 29. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 16. uri in zaključila ob 17.20 uri. Opravičili so se: Na sejo sta bila vabljena: Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem dne 9. 3. 2011 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA
Glede na razširitev je predsednik predlagal naslednji DNEVNI RED:
1. točka dnevnega reda: Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) Državni zbor je zakon sprejel na 25. redni seji v ponedeljek, 7. marca 2011 in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti in na klop. Zahtevo za sklic izredne seje Državnega sveta in predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Vincenc Otoničar) za sprejem odložilnega veta so prejeli s sklicem 9. 3. 2011 in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo so svetniki prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Po elektronski pošti 14. 3. 2011 in na klop so svetniki prejeli tudi dopis državnega svetnika Jožeta Mihelčiča. Predstavnik predlagateljev odložilnega veta Vincenc Otoničar je podal obrazložitev. Predstavnica predlagatelja zakona Duša Trobec Bučan, ministrica, odgovorna za lokalno samoupravo in regionalno politiko je podala obrazložitev. Predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalno politiko Darko Fras je podal stališče komisije. V razpravi sta sodelovala Anton Peršak in Jože Mihelčič. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto: Državni svet Republike Slovenije je na 29. izredni seji 14. 3. 2011, ob obravnavi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2), ki ga je Državni zbor sprejel na 25. redni seji 7. marca 2011, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2). Obrazložitev: Državni svet je prepričan, da sprejeti Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) prinaša veliko negativnih posledic, predvsem za občine, ki se jim zmanjšuje vloga in pomen za regionalni razvoj, kljub temu, da so največje gonilo skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji. Zakon, ki sistemsko ureja področje regionalnega razvoja in bistveno vpliva na delovanje občin, bi moral biti usklajen z reprezentativnima združenjema občin Slovenije, kar pa ni. Obe združenji občin sta namreč bili v postopek priprave zakona vključeni šele na koncu postopka, kar po naši oceni kaže na odnos Vlade do občin oz. njihovih reprezentativnih združenj. Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je z Združenjem občin Slovenije sicer uskladila vsebino nekaterih določenih členov, ki so nato rezultirali v amandmajih poslancev koalicije in bili sprejeti na matičnem odboru Državnega zbora, vendar je bil na plenarnem zasedanju Državnega zbora k Dopolnjenemu predlogu zakona sprejet amandma k določbi o razvojnem svetu regije, s katerim se je spremenila njegova sestava, ki pa je v nasprotju s stališčem obeh reprezentativnih združenj Slovenije in Državnega sveta. Zakon bo občinam prinesel veliko dodatnih, tako finančnih kot ostalih obveznosti, pripozna jih namreč zgolj pri zagotavljanju sredstev za zagotavljanje izvajanja regionalnih projektov, po drugi strani pa jim jemlje veliko pristojnosti, predvsem pri odločanju o porabi regionalnega denarja. Zakon namreč ukinja dosedanjo ureditev organov razvojne regije, saj se dosedanji regionalni razvojni svet in svet regij, v katerih so imeli večino župani, združujeta oz. nadomeščata z enotnim organom razvojne regije, razvojnim svetom regije. Razvojni svet regije bodo sestavljali predstavniki občin, predstavniki gospodarstva v regiji in predstavniki nevladnih organizacij v regiji, pri čemer bo število predstavnikov občin enako številu predstavnikov gospodarstva, število predstavnikov nevladnih organizacij pa bo enako številu, ki je enako polovici številu članov, ki jih predlagajo občine. Predstavniki občin na območju upravne enote se volijo izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev, kandidate za predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij pa predlagajo njihovi organi oziroma organi zbornic in nevladnih organizacij, ki imajo sedež na območju regij. Za člane sveta so izvoljeni tisti kandidati, za katere je glasovala večina občinskih svetov, ki predstavljajo večino prebivalk in prebivalcev vseh občin na območju upravne enote. Državni svet meni, da tovrstna ureditev močno zmanjšuje vpliv občin na odločanje o regionalnih programih, saj bodo občine zastopane le 40 %, poleg tega pa takšna ureditev zanemarja manjše občine. Državni svet je že v prvi obravnavi opozoril predlagatelja zakona, da se s predlogom, po katerem je v svetu regije le 40 % članov predstavnikov občin, zmanjšuje vloga občin, ki pa so poleg države nosilke regionalnega razvoja in zagotavljajo vir financiranja razvojnih nalog. Poleg tega taka rešitev manjšim občinam oteži zagotovitev svojega predstavnika v svetu regij. Zato je predlagal, da se sprejme taka sestava razvojnega sveta regije, da bodo občine imele večji vpliv in težo ter da z operativnega vidika v razvojnem svetu regije sodelujejo župani in ne občinski svetniki. To stališče je zagovarjala v drugi obravnavi tudi Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je podprla predlog Združenja občin Slovenije, da občine v svetu regije zastopajo župani in v primeru manjših regij tudi podžupani, s čimer je omogočena večja operativnost pri pripravi in izvajanju regijskih projektov. Taka rešitev je bila sprejeta na matičnem odboru Državnega zbora, vendar je bila s sprejetjem amandmaja na plenarni seji Državnega zbora sestava spremenjena. ZSRR-2 ne vsebuje nobenih določb o dveh kohezijskih regijah na ravni EU. Slovenija je oktobra 2005, takoj po sprejetju Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/2005), poslala Evropski komisiji predlog oblikovanja dveh kohezijskih regij: Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija. Postopek obravnave slovenskega predloga je bil dokončan z objavo dopolnil k uredbi o statistični klasifikaciji NUTS v Uradnem listu EU 10. februarja 2007. Nova teritorialna členitev Slovenije v Evropski uniji je bila uveljavljena z enoletnim odlogom, to je 1. 1. 2008. Pred tem datumom kohezijskih regiji zato ni bilo mogoče dejansko uveljaviti. Teritorialna členitev na dve kohezijski regiji bo vplivala na izvajanje kohezijske politike in politiko konkurence EU v obdobju po letu 2013, kajti Slovenija kot celota je v zadnjih letih že presegla raven razvitosti, ki še omogoča pridobivanje opisanih najugodnejših statusov. Glede na to, da v Zakonu ni nobenih določb o tem, obstaja bojazen, da se Slovenija že vnaprej odpoveduje sredstvom konvergence za naslednjo finančno perspektivo 2014 - 2020. Nevključitev dveh kohezijskih regij v zakon pomeni tudi, da bodo v obdobju naslednje finančne perspektive o projektih iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija in je še upravičena do sredstev iz Cilja 1, odločali iz Ljubljane, zaradi česar bo odločanje še bolj centralizirano, to pa nikakor ne zasleduje dejanskim potrebam na regionalnem nivoju. ZSRR-2 ne zagotavlja nobenih virov državnih spodbud za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja, kot je to določeno v veljavnem Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1). Veljavni zakon namreč določa, da se obseg državnih spodbud za skladni regionalni razvoj postopoma povečuje in v obdobju 2007-2013 doseže 1,5 % BDP-ja. V sprejetem ZSRR-2 pa to ni predvideno, kar pomeni, da za spodbujanja skladnega regionalnega razvoja ne bo predvidenih nobenih sredstev, razen sredstev za ukrepe endogene regionalne politike, ki pa še zdaleč ne dosegajo 1,5 % BDP. To posredno lahko pomeni zaviranje razvoja občin, saj se jim ukinja možnost črpanja z zakonom določenih sredstev. ZSRR-2 predvideva uresničevanje regionalnega razvojnega programa s t.i. dogovorom za razvoj regije, ki naj bi bil dvostranski izvedbeni akt, sklenjen med Vlado in razvojnim svetom regije, vključeval pa naj bi ključne sektorske in regijske projekte ter določal vire financiranja teh projektov. Državni svet vidi problem v tem, da se bodo dogovori za razvoj regije sklepali za štiriletno obdobje, kar je popolnoma nefleksibilen sistem, zaradi katerega bo veliko projektov izostalo. Dogovore za razvoj regije bo potrjevala Vlada, kar bo še povečalo stopnjo centralizacije in pomeni velik odmik od načela subsidiarnosti. Po trenutno veljavnemu Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja se je regionalni razvojni program uresničeval z izvedbenim načrtom regionalnega razvojnega programa, ki ga je potrjeval svet regije, kar je težilo k večji decentralizaciji odločanja, poleg tega pa je bilo izvedbeni načrt regionalnega razvojnega programa mogoče spreminjati glede na potrebe na terenu. Z dogovorom za razvoj regije, kot ga predvideva ZSRR-2, pa bodo projekti določeni vnaprej za štiriletno obdobje, ne glede na to, ali se bodo razmere spremenile, podaljšali pa se bodo tudi postopki izvajanja projektov, saj bodo vsi regionalni projekti morali iti skozi vladno proceduro, kar pomeni več mesecev dodatnega usklajevanja. ZSRR-2 določa, da mora vsaka Regionalna razvojna agencija (v nadaljevanju: RRA) zaposliti štiri regionalne menedžerje, ki naj bi bili strokovno usposobljeni kadri za opravljanje splošnih razvojnih nalog v regiji. Državni svet si postavlja vprašanje, ali je uveljavitev takšnega instituta res potrebna, saj smo prepričani, da to pomeni zgolj dodatne stroške, predvsem za občine, in nobene dodane vrednosti. Ustrezno uveljavljanje teh določb ne bo mogoče brez dodatnega zaposlovanja, kljub temu, da je predlagatelj zakona zatrdil, da bo to mogoče s prerazporeditvijo znotraj obstoječe kvote zaposlitev v Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Nekateri RRA-ji imajo že sedaj zadostno število usposobljenih kadrov, ki opravljajo splošne razvojne naloge v regiji, zato je institut "regionalnega menedžerja" popolnoma nepotreben, obstaja pa bojazen, da bo na osnovi ZSRR-2 potrebno veliko dodatnih izobraževanj, s katerimi bo nekdo ponovno dobro zaslužil. Ta izobraževanja pa bodo posredno morale kriti predvsem občine, kot ustanoviteljice RRA-jev. Pogoji za obmejna problemska območja, ki jih predvideva ZSRR-2, so po našem mnenju preostri. Določa namreč, da obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine, vendar so kot obmejne občine definirane tiste občine, v katerih več kot 50 % prebivalcev živi v 10-kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Po našem mnenju bi morale biti obmejne občine vse občine, ki imajo celotno svoje ozemlje ali del ozemlja v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Takšen kriterij je namreč že uveljavljen na meji z Republiko Hrvaško, kjer se veliko občin sooča z razvojnimi težavami, zato je takšno omejevanje, kot ga predvideva ZSRR-2, nerazumljivo. Državni svet meni, da bi se dalo stanje na področju regionalnega razvoja, ki bi vključevalo dodatne ukrepe za obmejna problemska območja, dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo ter nujne ukrepe regionalne politike, izboljšati s spremembami nekaterih členov trenutno veljavnega ZSRR-1 in ocenjuje, da bo ZSRR-2, predvsem občinam, prinesel veliko več škode kot koristi! * * * Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Vincenc Otoničar.
*Zaradi nedelovanja glasovalne naprave št. 71 je Marijan Klemenc glasoval z glasovalno napravo 66. Ta glede na sedežni red pripada Borisu Popoviču, ki je bil opravičeno odsoten.
2. točka dnevnega reda: Zakon o spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-C) Državni zbor je zakon sprejel na 25. redni seji v ponedeljek, 7. marca 2011 in so ga svetniki prejeli naslednji dan po elektronski pošti in na klop. Zahtevo za sklic izredne seje Državnega sveta in predlog skupine državnih svetnikov (prvopodpisani Jernej Lampret) za sprejem odložilnega veta so svetniki prejeli z razširitvijo dnevnega reda 10. 3. 2010 in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop svetniki prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Predstavnik predlagateljev predloga za odložilni veto Jernej Lampret je podal obrazložitev. Predstavnik predlagatelja zakona dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport je podal obrazložitev. Predstavnik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport Anton Peršak je pojasnil stališče komisije. Razpravljal je Boris Šuštaršič. Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je podal zaključna pojasnila. Predsednik je predlagal v sprejem naslednji predlog zahteve za odložilni veto: Državni svet Republike Slovenije je na 29. izredni seji 14. 3. 2011 ob obravnavi Zakona o spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-C), ki ga je Državni zbor sprejel na 25. redni seji 7. 3. 2011, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006) sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembi zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-C). Obrazložitev: Državni svet je sledil navedbam predlagateljev zahteve, da postopek in način predloga sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (obravnava po skrajšanem postopku) ni bil voden pravilno. V Zakonu o športu 15. člen določa, da mora biti kakršenkoli akt, ki je iz športnega področja, preden ga sprejme Vlada oziroma Državni zbor, obravnavan na Strokovnem svetu Vlade Republike Slovenije za šport. Tega predhodnega usklajevanja ni bilo. Prav tako po navedbah predlagateljev zahteve predlog zakona ni bil predhodno obravnavan s strani Olimpijskega komiteja Slovenije združenja športnih zvez. 5. člen Zakona o športu določa, da glede izvajanja javnega programa, ki je v povezavi z nacionalnim programom športa, mora dati soglasje olimpijski komite. Olimpijski komite ne samo, da ni dal soglasja, niti ni imel na dnevnem redu tega, pred obravnavo na Vladi in tudi organi olimpijskega komiteja pred obravnavo na Vladi o tem niso razpravljali. Tako, da predlog ni bil predhodno usklajen z najvišjo krovno organizacijo civilne družbe na področju športa. Glede na trditve predlagateljev zahteve niso bile upoštevane pripombe predstavnikov civilne družbe. Tako pripombe Športne unije Slovenije z datumom 15. februar 2011 kot tudi OKS-ZŠZ. Podpredsednik Olimpijskega komiteja je na seji matičnega odbora DZ izjavil: ''Olimpijski komite dejansko v pred postopku ni bil usklajevan. Olimpijski komite na nobenem organu, na nobenem odboru, še najmanj pa na izvršnem odboru ni razpravljal o teh spremembah.'' Državni svet meni, da je to takšna materija, da bi morala biti predhodno usklajevana in da je veljavna sestava Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, predstavljala glavne predstavnike civilne družbe na področju športa. * * * Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Jernej Lampret. Predlagana zahteva JE BILA SPREJETA (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 11 pa jih je bilo proti). * *Zaradi nedelovanja glasovalne naprave št. 71 je Marijan Klemenc glasoval z glasovalno napravo 66. Ta glede na sedežni red pripada Borisu Popoviču, ki je bil opravičeno odsoten. - - - Predsednik je zaključil 29. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
29. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije |