Vprašanje Rudolfa Cipota v zvezi s priznanjem statusa mirodobnega invalida

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji 13. 4. 2011 v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanje državnega svetnika Rudolfa Cipota v zvezi s priznanjem statusa mirodobnega invalida in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Rudolfa Cipota in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Rudolfa Cipota se glasi:

Kdaj namerava Vlada spremeniti diskriminatorno določbo Zakona o invalidih, ki postavlja dveletni rok za vložitev zahteve za priznanje statusa mirnodobnega invalida, ki zaradi časovne oddaljenosti od nastanka bolezni do priznane invalidnosti onemogoča priznanje statusa tistim osebam, katerim se vidne posledice bolezni pojavijo šele po daljšem časovnem obdobju?

Obrazložitev:

Zakon o vojnih invalidih (ZVojI) (Uradni list RS, št. 63/1995, 62/1996 Skl.US, 2/1997 Odl.US: U-I-86/96, 19/1997, 75/1997, 11/2006 Odl.US: U-I-170/05-9, Up-224/03-15, 61/2006-ZDru-1, 114/2006-ZUTPG) v tretjem odstavku 121. člena določa, da je bilo mogoče vložiti zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida, ki so nastale do uveljavitve tega zakona, najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona, torej najkasneje do 1. 1. 1998.

V praksi takšna ureditev lahko pripelje do zelo nepravičnih primerov. Bolezenske okvare, ki bi upravičile da bi se posamezniku priznal status miroljubnega invalida, lahko nastanejo v roku, ki je bistveno daljši od zakonsko predvidenega roka. V teh primerih prihaja do neupravičenega razlikovanja med upravičenci, saj ne nastopijo vse bolezni v enakem obsegu enako hitro. Za razvoj nekaterih je potrebno več časa, da se okvara pokaže v tako velikem obsegu, da bi upravičila pridobitev statusa. Takšne so na primer okvare srca. Kronično popuščanje srca je recimo v začetnih fazah bolezni neopazno, tako bolnik ne prične z zdravljenjem v trenutku, ko bi bilo to najuspešnejše, počasi hira in nato ni več kos tudi manjšim fizičnim naporom. V primeru, da je takšna okvara posledica okoliščin, ki ustrezajo tistim za priznanje statusa vojnega invalida, svojega statusa oseba ne bo mogla uveljavljati dovolj hitro. Iz tega stališča je zakonsko postavljen rok dveh let diskriminatoren in bi ga bilo potrebno odpraviti. V praksi se je pokazalo, da takšnih primerov že preko štirideset in lahko pričakujemo, da bo število v prihodnje še naraslo. 

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta nanj v roku 30 dni odgovori.