Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZPRE-1A) - PRVA OBRAVNAVA

I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Obdavčitev dohodkov pravnih oseb ureja zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS št. 117/06).

Predlagani zakon upošteva regionalne posebnosti občin, ki vplivajo na demografske in gospodarske značilnosti na teh območjih. Sedanji sistem obdavčenja je v  tem delu pomanjkljiv, saj uporablja za vsa območja enako zakonodajo, ne glede na posebnosti posameznih območij. Ustavno sodišče v okviru načela enakosti nenehno poudarja, da ni dopustno, da bi zakon enako uredil bistveno različne situacije ali da bi različno uredil enake situacije. Če točnih podatkov primerljivosti ni, je potrebno ureditev naravnati vsaj na primerljive skupine v razumnih mejah.

Analize kažejo na velika nesorazmerja med lastnimi prihodki na prebivalca po občinah. Dohodnina v nekaterih občinah predstavlja več kot 80% lastnih virov financiranja, kar glede na razvitost posameznih občin in oddaljenost od pomembnejših centrov povzroča izredno neenakomerno razdelitev prihodkov od dohodnine. Visoko izobraženi posamezniki, ki imajo višje dohodke in plačujejo višjo dohodnino, živijo večinoma v bližini večjih centrov in mest, saj nerazviti predeli za njih nimajo na voljo primerne zaposlitve. Oddaljenost od prometnih poti predstavlja pomemben dejavnik za upadanje oziroma pomanjkanje razvoja podjetništva, ker so ta okolja nevzpodbudna za razvoj podjetništva. Še vedno obstaja veliko število občin, ki prejemajo finančno izravnavo. Velika odvisnost od finančne izravnave in posledično nizki lastni dohodki predstavljajo resno odmikanje od splošnega načela avtonomije občin.

Za dejansko zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik je treba v razvojno zaostala območja usmeriti večje finančne spodbude. Zato je treba tudi pri sistemu financiranja in obdavčevanja upoštevati različne okoliščine in omogočiti, da bo po preteku določenega časa mogoče govoriti o primerljivi razvitosti občin v vseh predelih Slovenije. Tako EU kot Slovenija deklarirano zasledujeta načela in cilje kohezijske politike oz. skladnejšega regionalnega razvoja, zato so toliko bolj utemeljena prizadevanja za oživitev najbolj zaostalih in kritičnih predelov Slovenije. Pridobivanje državnih sredstev, ki so jih dolžna manj razvita področja, ni dovolj. Manj razvite občine, ki pridobijo več sredstev, se namreč takoj soočijo s problemom izvajanja projektov, za katere nimajo veliko časa sredstev in ustreznih kadrov, saj celotna priprava projekta zahteva visoko usposobljene ljudi, ki jih na manjših občinah primanjkuje, poleg tega pa je treba zagotoviti tudi določen delež sredstev iz občinskega proračuna, kar za nekatere predstavlja velik problem. Zaposleni na občinah morajo skrbeti za naloge, ki segajo na zelo različna strokovna področja. Velike občine lahko organizirajo delo in zaposlijo strokoven kader za vsako področje posebej, medtem ko si majhne občine tega ne morejo privoščiti. 

Za majhne občine obstaja mnenje, da jim gre dobro zato, ker dobivajo več denarja iz državne blagajne (kot če bi bile v okviru druge občine). Kazalniki stopnje finančne povezanosti občin z državnim proračunom kažejo, da majhno število občin ne prejema nobenih sredstev iz državnega proračuna. Razvojne možnosti posameznih območij, predvsem pa privlačnost za bivanje in razvoj različnih gospodarskih dejavnosti, so odvisne od naravnih in družbenih potencialov, s katerimi se razpolaga. Večina območij (občin) izvaja različne razvojne aktivnosti, v največjem številu občin prevladujejo vlaganja v izgradnjo ali posodobitev komunalne infrastrukture in cest, različne oblike pomoči ostarelim občanom, oživitev kulturne dejavnosti, razvoj turizma, pomoč kmetijam in uvajanje dopolnilnih dejavnosti. V številnih občinah prevladuje zavedanje, da je potrebno posebno pozornost nameniti mladini in ji pokazali, da je tudi na podeželju dovolj kulturnih in športnih aktivnosti, kar naj bi vsaj malo pripomoglo k njihovi odločitvi, da bi tudi v prihodnje ostali v domači občini. V zrelejših letih pa naj bi k temu prispevale aktivnosti v zvezi z ohranjanjem delovnih mest in ustvarjanjem novih, tudi s pomočjo pri ustanavljanju lastnih podjetij ali iskanju drugih gospodarskih priložnosti.

 

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA 

Cilji zakona so:

• zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,
• preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi,
• razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju njihovih posebnosti,
• zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela,
• povečanje blagostanja prebivalstva na določenih trajno zapostavljenih področjih, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti,
• krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah,

Poročila o izvajanju regionalne politike navajajo, da se "nadaljujejo negativni trendi, imamo neučinkovitost regionalne politike in povečal se je obseg istočasno posrednih in neposrednih spodbud." Še vedno imamo ekonomsko šibke lokalne skupnosti in regije in še vedno imamo vedno večje razvojne probleme. Sistem uvrščanja v razvojne regije ne zdrži resne presoje. Tudi instrumenti regionalnih spodbud ne dajejo pričakovanih rezultatov, zato bi dodatne davčne olajšave spodbudile nadaljnji razvoj šibkih regij. Razvojni problemi lokalnih skupnosti in regij so neposredno povezani s primanjkljajem ustreznih strokovnih kadrov ter gospodarskih subjektov, ki bi bili sposobni razpoložljiva sredstva iz razpisov pridobiti in učinkovito uporabiti. Pravne in fizične osebe bi morale ostati oz. priti v tako imenovane davčne oaze oz. območja, kjer so zagotovljene določene davčne olajšave, tako za investicije kot tudi za zaposlitve. 
Strategija razvoja Slovenije na 44. strani v okviru povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja - akcijski načrt za leti 2005 in 2006 v okviru skladnejšega regionalnega razvoja predvidena okrepitev razvojnih pomoči prednostnim območjem regionalne politike med katerimi so  tudi obmejna območja "še posebno na zunanji meji EU s Hrvaško".

Poročilo o razvoju za leto 2006, pripravljeno s strani UMAR kaže, da so bili doseženi bistveno slabši rezultati razvoja Slovenije na področju konkurenčnosti in spodbujanja podjetniškega razvoja, saj se v letu 2004 po konkurenčnosti gospodarstva med državami Evropske unije Slovenija uvršča v zadnjo tretjino (str. 7). Trajnostni razvoj z vidika demografskih trendov kaže slabo demografsko stanje in trende v Sloveniji. Po stanju se je leta 2004 med članicami Evropske unije Slovenija uvrstila na 22. mesto, pri gibanjih v obdobju 2000-2004 pa je zasedla predzadnje mesto. Po zmanjševanju regionalnih razlik, merjenih z bruto domačim proizvodom na prebivalca, v obdobju zadnjih dveh let, so le-te pričele ponovno naraščati,vendar ne zaradi zmanjševanja razvitosti v najmanj razviti Pomurski regiji, pač pa predvsem zaradi hitrejše krepitve regije z državnim središčem. Demografski trendi se poslabšujejo, nadaljuje se koncentracija prebivalstva v Osrednjeslovenski regiji, problematično pa je predvsem upadanje števila prebivalstva v obrobnih pokrajinah. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS, sprejeta leta 2001) se je opredelila za uravnotežen razvoj (med gospodarsko, socialno in okoljsko komponento razvoja), vendar pa je zaradi ugotovitve, da so zaostanki Slovenije za razvitimi državami največji na gospodarskem področju, postavila prioriteto, da večja uravnoteženost razvoja zahteva predvsem hitrejši gospodarski razvoj. Kljub takšni strateški opredelitvi pa podatki kažejo, da je tudi v obdobju izvajanja SGRS socialni razvoj napredoval hitreje kot gospodarski in okoljski, pri čemer je slednji merjen le s kazalniki integriranosti varstva okolja v gospodarski razvoj (str. 9). Skupna davčna obremenitev je v Sloveniji visoka, nadpovprečno obremenjena pa sta tako potrošnja kot delo. Učinkovitost javnofinančnih sredstev v Sloveniji ni optimalna.

Višina javnofinančnih sredstev ter drugih instrumentov (davčne olajšave, državne garancije, posojila, prevzemi dolgov ipd.) še ni jamstvo za uspešno doseganje ciljev, ki jih ta sredstva in drugi instrumenti podpirajo. V Sloveniji se na številnih področjih (izobraževanje, zdravstvo, raziskave in razvoj, državne pomoči, socialni transferji) kaže, da razpoložljiva sredstva niso ustrezno razdeljena in s tem tudi učinkovito porabljena, zato tudi ne dajejo pričakovanih rezultatov. Vzrokov za neoptimalnost je več, med drugimi tudi neusklajenost politik na državni ravni, proračunsko načrtovanje brez preverjanja kvalitete programov financiranja, pomanjkanje evidenc in naknadne evalvacije programov in njihovih učinkov pri prejemnikih. Pritiski mednarodne konkurence bodo v naslednjih letih zahtevali predvsem zniževanje davčne obremenitve dela. 

Obrobni deli vsakega teritorija so bili od nekdaj razvojno zapostavljeni. Ne samo na obrobjih države, pač pa na vsakem obrobju, kar je npr. tudi vzrok nastanka številnih novih občin, kjer se je predhodno investiralo le v občinsko središče, medtem ko so bili obrobni deli zapostavljeni.

Nastanek občin je prinesel več finančnih sredstev, ki omogočajo izvajanje različnih razvojnih aktivnosti. Finančna sredstva se usmerjajo bolj racionalno, večja je samostojnost in neodvisnost pri odločanju. Kljub povečanim sredstvom, jih še vedno ni dovolj za uresničitev in zadovoljitev vseh potreb. Optimistično gledanje na prihodnji razvoj je potrebno obdržati tudi v demografsko ogroženih in gospodarsko manj razvitih občinah, zato je potrebno pokazati odločenost, da se ohrani in poveča poseljenost in gospodarska aktivnost.

Želja po samostojnosti se veča z zaostalostjo območja. Gospodarsko šibka območja ne morejo zadovoljiti potreb prebivalcev, zato je najboljša možnost za pridobitev dodatnih sredstev ustanovitev občine, njeno sodelovanje na raznih razpisih ali pa selitev ravno tistih ljudi, ki bi lahko najbolj prispevali k razvoju, na območje razvitejših predelov. Zaostalost pa povzroča odvisnost, odvisnost na področju nerazvitih predelov pa centralizacijo države in njeno vstopanje v gospodarstvo namesto umikanja. Bodoči razvoj je pogojen z značilnostmi prebivalstva in gospodarstva, s stanjem infrastrukture in naravnimi danostmi ter deloma z opredelitvijo razvojnih ciljev, še najbolj pa je odvisen od spodbud in sposobnosti ljudi, ki tam živijo. Kljub temu bi bilo naivno pričakovati, da bodo nerazviti predeli sami rešili težave na podlagi lastnih potencialov in kapitala, saj ničesar izmed tega nimajo dovolj. Takšni predeli so in bodo odvisni od državnih in drugih pomoči. Zaradi tega in načel trajnostnega ter endogenega razvoja je potrebno spodbujati vse predele države, da bi bili čim manj odvisni od državnega proračuna in čim bolj razvojno samoiniciativni. Da pa bi deregulirali in liberalizirali, je potrebno najprej regulirati in intervenirati.

Zakon o financiranju občin (Ur. l. RS, št. 123/06 - ZFO-1) določa, da se v državnem proračunu zagotavljajo dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, pri čemer se del sredstev iz prejšnjega odstavka občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin. Na tej podlagi izdan Pravilnik o namenih porabe, merilih in pogojih za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij občin (Ur. l. RS, št. 19/07) vsebuje enačbo za izračun višine razpoložljivih sredstev, ki so v posameznem letu na razpolago občini, pri čemerpredstavljata kvoti>Obmejno območje< (KOO) in OOo - površina desetkilometrskega obmejnega pasuvobčini po podatkihUMARle del enačbe za izračun višine razpoložljivih sredstev, ki so v posameznem letu na razpolago občini.
V jedru je prva prioriteta spodbujanje podjetniškega sektorja, konkurenčnosti. Na to se navezujejo programi za razvoj človeških virov in zaposlovanja, ki so druga prioriteta, nato pa prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva, ribištva, se pravi, predvsem tisti programi in tisti del, ki je namenjen proizvodnemu aktiviranju, torej razvoju podeželja, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, prestrukturiranju kmetij in podobno. Kljub dejstvu, da je bil obseg sredstev neposrednih in posrednih spodbud bistveno povečan v zadnjih letih, se trend povečevanja razlik ni obrnil. Nasprotno, razlika med razvitostjo se je povečala, zato so nujne določene izboljšave. Praksa je pokazala, da splošni razpisi po poenotenih kriterijih ne dajejo učinka.

3. OCENA FINAČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN
     IN  DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlog zakona bo v začetnem obdobju po uveljavitvi povzročil nekaj manjši priliv sredstev v državni proračun iz območij, ki jih zadevajo spremembe zakona, vendar bodo poznejši pozitivni učinki v razvojnem smislu nadoknadili prvotni izpad sredstev. Predlog zakona ne bo imel neposrednih posledic na druga javna finančna sredstva.

 

4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST
    UREDITVE PRAVU EU

Na področju davčnih olajšav na obmejnem območju EU nima posebnih predpisov, ki bi zahtevali ureditev tega področja na določen način.

Iz primerjave med posameznimi državami članic EU izhaja, da v večini primerov njihova zakonodaja na obmejnih območjih ne pozna posebnih davčnih olajšav za investicije v opremo, vendar pa obstajajo tudi izjeme, saj davčno olajšavo na celotnem obmejnem območju poznajo na Portugalskem.

PORTUGALSKA

Portugalska je v svojem davčnem zakonu (Article 39-B Executive Law n.° 215/89) uredila naslednje davčne olajšave na obmejnem območju:

• Davčna stopnja za gospodarske subjekte je znižana na 20% (namesto običajne 25% davčne stopnje)
• Davčna stopnja za novoustanovljene gospodarske subjekte je v prvih 5 letih 15%
• Amortizacijska stopnja za investicije v vrednosti do 500.000? je določena do 130% vrednosti investicije, vendar je iz te ureditve izvzeto pridobivanje zemljišč in potniška vozila

Za pridobitev teh davčnih ugodnosti je potrebno izpolniti naslednje pogoje:

• Določitev vrednosti obdavčljivega prihodka mora biti narejena po direktni metodi
• Podjetje mora imeti urejeno finančno situacijo
• Podjetje mora redno izplačevati plače (ne sme imeti zapadlih)
• Podjetje ne sme biti posledica ločitve od drugega podjetja v zadnjih dveh letih.

Zakon no. 53-A (State Budget for 2007) dopušča oprostitev plačila socialnega zavarovanja (Social Security) v primeru, da se število delovnih mest povečuje, v obdobju prvih treh let za zakonito sklenjene pogodbe. V primeru, da je podjetje ustanovil mladi podjetnik, se lahko doba oprostitve podaljša za 2 leti. Skupno se ne sme preseči obdobje 5 let.

ITALIJA

V Italiji na državni ravni ni posebne davčne olajšave za investicije v opremo na obmejnem območju. Zakon n.296/2006 ( Financial Act 2007), art.1 co.398 določa, da se lahko zaposlenim na obmejnem območju delno zniža plačilo dohodnine.
Na regionalni ravni imajo gospodarski subjekti na obmejnem območju možnost pridobiti posojila iz posebnih fondov, vendar je to odvisno od regionalne ureditve npr: regijski zakon Veneto, L:R: 18/1994 to omogoča. V Lombardiji pa imajo podjetja po regijskem zakonu R:L: 1/2007 možnost uveljaviti višjo davčno olajšavo, da se ohranja konkurenčnost s sosednjimi državami.

AVSTRIJA

Avstrijska davčna zakonodaja na državni ravni ne predvideva posebne davčne olajšave v investicije  za podjetja na obmejnem območju.
Izjema: Z vstopom Avstrije v EU je bilo dogovorjeno, da se v dveh obmejnih občinah Jungholz in Mittelberg, ki mejita na Nemčijo, splošna davčna stopnja prilagaja nemški davčni stopnji na tem območju, vendar ne sme biti nižja od 15%. Ta ureditev velja samo za trgovska podjetja, ki imajo sedež v teh dveh občinah. S tem so želeli ohraniti avstrijska podjetja konkurenčna. Trenutna davčna stopnja je 19%.

FINSKA

Finska zakonodaja ne pozna posebne davčne olajšave.

NEMČIJA

Nemška zakonodaja ne pozna posebne davčne olajšave. Obmejna območja v Nemčiji in gospodarsko šibkejše regije imajo možnost financiranja iz evropskih strukturnih skladov.

ČEŠKA

Na Češkem je davčna ureditev enaka po vsej državi. Davčna zakonodaja pozna izjemo za gospodarske subjekte poimenovano "investicijske spodbude", v obliki dohodninske olajšave za dobo 5 let.

SLOVAŠKA

Slovaška davčna zakonodaja ne pozna posebne davčne olajšave za gospodarske subjekte na obmejnih območjih. Slovaško ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo državno obliko pomoči za pospeševanje regionalnega razvoja na podlagi smernic EU za obdobje 2007-2013. Večje podpore bodo deležni programi v šibkejše razvitih regijah. Regionalna pomoč je dodeljena v primerih, kjer je BDP per capita nižji od 75% gledano na državno povprečje.

 5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

S sprejetjem zakona se zagotavlja razvoj in povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva v regijah na obmejnem pasu z Republiko Hrvaško.

 

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V  zakonu  o  davku  od  dohodkov  pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) se za 55. členom doda nov 55.a člen, ki se glasi:

"55.a člen
(olajšava za obmejni pas ob južni meji)

     (1)  Zavezanec v občinah na območju desetkilometrskega pasu od meje z Republiko Hrvaško v notranjost države, lahko uveljavlja  zmanjšanje  davčne  osnove v višini 50 % investiranega zneska v  opremo,  razen  v  osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo brez  računalniške  opreme  in  neopredmetena  dolgoročna sredstva, vendar  največ  v  višini  davčne osnove, če gre za investicije v opremo in  neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji. Uveljavitev olajšave velja tudi, če omenjeni zavezanci, ki imajo sedež na omenjenem območju poslujejo izven območja.  
(2)  Zavezanec,  ki  koristi  davčno  olajšavo po prvem odstavku tega člena,  ne  sme razporejati dobička za udeležbo v dobičku pred potekom treh davčnih  obdobij  po  davčnem  obdobju,  za  katero  je  izkoristil  davčno olajšavo. Če zavezanec razporedi dobiček za udeležbo v dobičku pred potekom treh  davčnih  obdobij  po  davčnem obdobju, za katero je izkoristil davčno olajšavo, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo v obdobju razporeditve dobička za udeležbo v dobičku."

2. člen

V 60. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:

"V občinah na zunanji meji EU z Republiko Hrvaško se davek plačuje po stopnji 14 % od davčne osnove."
3. člen

Ta  zakon  začne  veljati  petnajsti dan  po  objavi v Uradnem listu  Republike Slovenije.

 

III. OBRAZLOŽITEV K ČLENOM

k 1. členu:

Da bi dosegli zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,  preprečevali nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi, spodbudili razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju njihovih posebnosti in povečali blagostanje prebivalstva na določenih trajno zapostavljenih področjih, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti, se predlaga dodatna olajšava za 10 kilometrski obmejni pas ob meji z Republiko Hrvaško tako da lahko zavezanec v občinah na zunanji meji EU z Republiko Hrvaško uveljavlja zmanjšanje davčne osnove, kar velja tudi za zavezance s sedežem na tem območju, ki poslujejo izven območja.

k 2. členu:

Bodoči razvoj je pogojen z značilnostmi prebivalstva in gospodarstva, s stanjem infrastrukture in naravnimi danostmi ter deloma z opredelitvijo razvojnih ciljev, še najbolj pa je odvisen od spodbud in sposobnosti ljudi, ki tam živijo. Kljub temu bi bilo naivno pričakovati, da bodo nerazviti predeli sami rešili težave na podlagi lastnih potencialov in kapitala, saj ničesar izmed tega nimajo dovolj. Takšni predeli so in bodo odvisni od državnih in drugih pomoči. Zaradi tega in načel trajnostnega ter endogenega razvoja je potrebno spodbujati vse predele države, da bi bili čim manj odvisni od državnega proračuna in čim bolj razvojno samoiniciativni. Demografski trendi se poslabšujejo, nadaljuje se koncentracija prebivalstva v osrednji slovenski regiji, problematično pa je predvsem upadanje števila prebivalstva v obrobnih pokrajinah.

Za dejansko zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik je treba v razvojno zaostala območja usmeriti večje finančne spodbude. Zato je treba tudi pri sistemu financiranja in obdavčevanja upoštevati različne okoliščine in omogočiti, da bo po preteku določenega časa mogoče govoriti o primerljivi razvitosti občin v vseh predelih Slovenije. Tako EU kot Slovenija deklarirano zasledujeta načela in cilje kohezijske politike oz. skladnejšega regionalnega razvoja, zato so toliko bolj utemeljena prizadevanja za oživitev najbolj zaostalih in kritičnih predelov Slovenije.

k 3. členu:

Predlagani člen določa dan začetka veljavnosti zakona.

 

IV.  BESEDILO ČLENOV, ZA KATERE SE PREDLAGAJO SPREMEMBE IN
      DOPOLNITVE

55. člen

 (1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:

1. 1. notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca;
2.  2. nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Ne glede na prvi stavek tega odstavka, lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 30 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15 %, in v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države za več kot 15 %, vendar največ v višini davčne osnove (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada Republike Slovenije z uredbo določi shemo za izvajanje regijske olajšave. Pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu.

    (2) Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih.
    (3) Pri zmanjšanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega datuma.
(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
    (5) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po prvem odstavku tega člena v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
(6) Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše izvajanje tega člena.

60. člen
(splošna stopnja)

Davek se plačuje po stopnji 20 % od davčne osnove.