Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPBNO-B)

Državni svet Republike Slovenije je na 45. seji 11. 4. 2012, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPBNO-B) - skrajšani postopek

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet poudarja, da je Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se uporablja od 1. 1. 2007, ureja način uresničevanja in varstvo človekovih pravic. S predlogom zakona se dodatno krepi uresničevanje oz. učinkovito varstvo določb Ustave Republike Slovenije o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in zakonsko limitiranim  zneskom odškodnine za nepremoženjsko škodo kot dela pravičnega zadoščenja.

Predlagane rešitve sledijo odločbi Ustavnega sodišča U-I207/08, Up-2168/08 z dne 18. 3. 2010, odpravljajo ugotovljeno neskladnost 25. člena ter sledijo Priporočilu Sveta Evrope REC(2010)3 Odbora ministrov držav članic o učinkovitih pravnih sredstvih glede predolgega trajanja postopkov in Vodniku po dobri praksi, ki sta temeljno vodilo državam članicam o tem, kako naj izpolnijo svoje pravno zavezujoče obveznosti po Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Ob podpori predlogu zakona je bil v razpravi izražen naslednji pomislek:

Procesna predpostavka za uveljavljanje odškodnine za škodo, ki je stranki nastala zaradi sojenja v nerazumnem roku, je po ZVPSBNO-B vložitev: - nadzorstvene pritožbe v postopku, v katerem je prišlo do neutemeljeno dolgega sodnega postopka in – vložitev rokovnega predloga, ki morata biti uspešni. Obe pospešitveni sredstvi obravnava organ, ki je povzročil zamudo in v praksi se praviloma, skoraj brez izjem, dogaja, da ti dve sredstvi nista uspešni oziroma jih predsednik sodišča zavrne kot neutemeljeni. Isti organ, torej organ, ki je povzročil zamudo oz. nepotrebno odlašanje odloča o tem, ali je bila zamuda utemeljena ali ne. To pa  nakazuje na morebitno sistemsko vrzel. Državni svet predlaga, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka razmisli o morebitni ustreznosti pospešitvenih sredstev na način, da o tem odloča drug organ.

Državni svet soglaša s predlaganimi rešitvami in poudarja, da  kaže tudi v prihodnje smotrno pozornost nameniti problematiki učinkovitosti pospešitvenih pravnih sredstev v praksi, tako z vidika preprečevanja zaostankov kot tudi z vidika dostopnosti zahtevka za pravično zadoščenje. Učinkovitost slednjega pa bo v prihodnje zagotovljena le, če bodo postopki za odškodnino vodeni hitro, odškodnine zadostne in izplačane v razumno kratkem času.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.