|
Državni svet Republike Slovenije je na 12. seji 10. 12. 2008, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta Kaj bomo skupaj storili za preprečevanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami?, sprejel naslednje
S K L E P E :
Državni svet je 17. junija 2008 na pobudo Zveze društev upokojencev Slovenije soorganiziral posvet z naslovom "Kaj bomo skupaj storili za preprečevanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami?".
Na posvetu so bila predstavljena aktualna vprašanja, povezana z nasiljem in zlorabami starejših v Sloveniji. Državne institucije in nevladne organizacije so se na posvetu predstavile s svojimi programi in nalogami ter spregovorile o načinih za uresničevanje zastavljenih ciljev.
Na podlagi tez za oblikovanje zaključkov so bili oblikovani naslednji sklepi:
- O pojavih nasilja, zlorab in diskriminacije moramo v javnosti več govoriti - tako v medijih, občinskih svetih, nevladnih organizacijah kot v državnih organih na vseh nivojih. O posledicah nasilja, ki ogroža kakovost življenja ljudi vseh starosti, je treba osveščati vse generacije.
Za večjo prepoznavnost in s tem ustvarjanje pogojev za preprečevanje nasilja nad starejšimi je potrebno, da:
- mediji temu problemu posvetijo večjo pozornost;
- je nasilje nad starejšimi vsaj enkrat letno predmet razprav v državnih organih, na lokalni ravni v občinskih svetih in nevladnih organizacijah;
- izobraževalne organizacije čim prej pripravijo ustrezna učna gradiva o pomembnosti medgeneracijskega sožitja v skladu s Strategijo varstva starejših do 2010;
- se v družbi načrtno pomaga zgraditi pozitivna samopodoba starejših, s tem, da se jim omogoči sodelovanje in soodločanje o njihovem življenju;
- se starejše nauči prepoznavati nasilje, tako da se pripravijo zloženke o prepoznavnosti nasilja in nasveti, kam se lahko žrtve obrnejo po pomoč ter kako lahko ljudje sami ukrepajo v primeru zaznanega nasilja;
- se vzpodbuja vzpostavitev alternativnih socialnih mrež starejših (centri za socialno delo, društva upokojencev, prijatelji) kot podpora ali nadomestek družinskim vezem;
- se organizira brezplačna pravna pomoč in telefonske svetovalnice.
- Družina je s svojim razvojem prešla v znatni meri iz hierarhično strukturirane v atomizirano in izgubila tradicionalne družinske vrednote, zato je toliko bolj ranljiva in postaja prostor, kjer se izvaja največ nasilja nad mladimi in starejšimi. Zato ji je potrebno nameniti večjo družbeno in strokovno pozornost v smislu svetovanja, izobraževanja, terapevtske pomoči, nudenja raznih storitev, še zlasti tedaj, ko družina oskrbuje starega, bolnega oziroma invalidnega človeka.
- Za učinkovito izvajanje marca 2008 sprejetega Zakona o preprečevanju nasilja v družini je potrebno, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve čim prej pripravi in sprejme podzakonske akte in navodila za vse izvajalce določb zakona, tudi za nevladne organizacije. Slednje, zlasti tiste, ki neposredno izvajajo programe s starejšimi in zanje in so njihovi reprezentativni predstavniki, je potrebno aktivno vključiti v pripravo aktov, ki naj precizirajo multidisciplinaren in medinstitucionalen pristop do žrtve nasilja ter sam postopek, naloge in odgovornost posameznega strokovnjaka pri ravnanju z žrtvijo. Podrobno naj se določi tudi način prepoznave in identifikacije žrtve. Kot dodatno vodilo bi bilo potrebno sprejeti Nacionalni program boja proti nasilju.
- Starejši in invalidi potrebujejo spremljevalca in zagovornika na lokalnem nivoju, ki bo v pomoč pri urejanju raznih zadev in pri preprečevanju in ukrepanju v primeru nasilja in zlorab. Starejši potrebujejo tudi zaščito in varnost, zato je potrebno načrtovati prostore v varnih hišah in v domovih starejših občanov, ki so lokacijsko bližje. Potrebno bi bilo izdati tudi poseben priročnik o pravicah starejših.
- Za večjo učinkovitost preprečevanja nasilja vseh oblik in pravočasno ukrepanje je potrebno zagotoviti pretok informacij in boljše strokovno sodelovanje med državnimi institucijami, strokovnimi institucijami, civilno družbo in prebivalstvom vseh področjih družbenega življenja, tako na lokalni kot nacionalni ravni. Za izvajalce in druge sodelujoče institucije s področij kot so zdravstvo in šolstvo, je treba uvesti permanentno izobraževanje kadrov in prostovoljcev, ki so lahko v veliko pomoč žrtvam in javnim službam.
- Glede na to, da nega in pomoč starejšim terjata celovito oskrbo tako v domovih kakor tudi v družini, naj Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za zdravje ponovno preučita standarde in kadrovske normative na tem področju. Starejši imajo dandanes nove in zahtevnejše potrebe. Ker v veliko primerih neposredno delo z njimi opravljajo osebe z najnižjo izobrazbeno strukturo, to posledično vpliva na kakovost izvajanja programov. Za te kadre naj se uvede permanentno izobraževanje, pri zaposlovanju pa naj se izdelajo kriteriji o psihosocialnih sposobnostih oseb, ki se bodo zaposlile za neposredno delo s starejšimi ljudmi, saj morajo biti za takšno delo primerne in posebej usposobljene.
- Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo je v medresorskem usklajevanju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in Ministrstva za zdravje že od leta 2006. Njegovo sprejetje bi pomenilo podlago za uresničevanje pravic oseb, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju dnevnih opravil, ohranjanju preostalih psihofizičnih sposobnosti, zmanjšanju potrebe po pomoči na najmanjšo možno raven v okviru možnosti ali povrnitvi sposobnosti za življenje brez pomoči druge osebe. Na podlagi zakona bo urejeno tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, kot nova oblika obveznega in dopolnilnega socialnega zavarovanja. Uveljavljanje pravic iz zakona ne bo vezano na starost osebe, saj ima lahko vsak človek zaradi nesreče, bolezni, invalidnosti ipd. potrebo po oskrbi. Predlog zakona naj bi bil že pripravljen, zato bi bilo o njem nujno čim prej izvesti javno razpravo s strokovno in drugo javnostjo in vanjo vključiti tudi vse zainteresirane nevladne organizacije. Vlada naj pospeši postopke za sprejem zakona.
- Od Ministrstva za zdravje se na področju zdravstvenega varstva starejših pričakuje, da bo njegov razvoj potekal v skladu z zapisanimi strategijami in cilji v Strategiji varstva starejših do 2010. Opredeliti je treba nove potrebe starejših po zdravstvenem varstvu, omogočiti dostop do zdravstvenih storitev (npr. specialnih pregledov), povečati obseg zdravstvene nege na domu, razširiti patronažno službo, omogočiti pravočasno ukrepanje pri možganski in srčni kapi, zagotoviti pravočasno terapijo, kot so fizioterapija, delovna terapija ipd. Vse to lahko pomaga omejiti negativne posledice oziroma število invalidov.
- Ugotovitve kažejo, da ko zboli starejši človek, v družini nastane negativna situacija ali nemoč - institucij ni, pomoč na domu ali ni dosegljiva ali je le delna, svojci pa ne zmorejo izvajati pomoči bolniku. Zato velikokrat prihaja do pojava nasilja nad bolnikom oziroma do poslabšanja medsebojnih odnosov v okviru družine. Zaradi naštetih razlogov in dejstva, da v Sloveniji po ocenah trenutno obstaja potreba po 900 negovalnih posteljah, bi bilo nujno realizirati organizacijo negovalnih oddelkov pri vseh bolnišnicah.
- Potrebno je dati večji poudarek vzgoji za medgeneracijsko sožitje in odnose med ljudmi, saj smo vsi občani, ne glede na starost, odgovorni za nastajanje pojavov nasilja, diskriminacije, za preprečevanje nasilja, za nepravočasno ukrepanje in zaščito žrtev. Vsi oziroma vsak posameznik lahko nekaj stori za varnejše življenje brez nasilja. Zato je potrebno v družini, vrtcu in šolah vseh stopenj uvesti oblike tovrstnega izobraževanja za humanejše odnose med ljudmi, v družini, delovnem okolju in v družbi nasploh. EU je letos že ponudila priložnost, da se v program "Kulturni dialog" lahko vključijo prav te teme, vendar le-to v javnosti ni naletelo na pravi vsebinski odmev. Dobrodošel bi bil poseben priročnik o možnostih uveljavljanja človekovih pravic in odgovornostih vseh občanov.
- V skladu s sprejetimi zavezami v mednarodnih dokumentih naj Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z ustreznim predpisom o sestavi organov svetov v institucijah, katerih dejavnost vsebuje tudi življenje starejših, omogoči starejšim, da bodo imeli priložnost odločati o sebi, da bodo imeli dostop do vseh storitev in možnost sodelovanja v raznih aktivnostih na vseh nivojih družbenega življenja.
- Za večjo transparentnost in nadzor nad porabo javnih sredstev naj Računsko sodišče izvaja neodvisen strokovni in tudi družbeni nadzor nad izvajanjem zdravstvenih programov, tako v javnih institucijah, pri izvajalcih programov na podlagi koncesij kot v zasebnem sektorju.
- Nevladne organizacije naj na nacionalnem nivoju, na podlagi partnerskega odnosa in v sodelovanju z ministrstvi, vzpostavijo koordinacijo z namenom preprečevanja nasilja. Na podlagi predloga, ki je bil sprejet na seminarju koordinatorjev Zveze društev upokojencev Slovenije in na seji njenega projektnega sveta se v okviru občin predlaga ustanovitev lokalnih koordinacij v obliki stalnih delovnih teles, v katerih bodo sodelovale nevladne organizacije in javne službe in se odzivale na probleme, povezane z varstvom starejših.
- Dobro bi bilo organizirati poseben posvet o vzrokih za nasilje in diskriminacijo in ugotoviti posledice nasilja in drugih negativnih pojavov. Spregovoriti bo treba tudi o pozitivnih vidikih staranja in aktivnega delovanja starejših na raznih področjih od vzgoje, kulture, prostovoljstva, medgeneracijske solidarnosti itd.
- Potrebna je sistematična skrb za razvoj, zbiranje in distribucijo novih gerontoloških znanj ter znanj o medgeneracijskem sožitju. Za ponoven razvoj raziskovalne dejavnosti na tem področju in spremljanjem uspešnosti posameznih akcij in programov bi bilo potrebno zagotoviti ustrezne vire financiranja (morda del virov pridobiti tudi iz naslova plačanih kazni za prekrške in druga kazniva dejanja).
- Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 -2010 določa pripravo predloga Zakona o prostovoljstvu v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Zakon bi predstavljal pravno podlago za uresničevanje načel prostovoljstva in s tem omogočil bolj učinkovito in uspešno delo nevladnih organizacij, zato naj Vlada pospeši aktivnosti za njegovo dokončno oblikovanje in sprejem.
- Z naraščanjem števila starejših ljudi na podlagi podaljšane življenjske dobe ostajajo številna nerešena vprašanja, tako glede aktivnega staranja kakor tudi potreb po različnih oblikah pomoči starejšim. Z namenom celovitega pregleda nad pravicami starejših ter spremljanja zagotavljanja teh pravic in storitev, izvajanja programov, resolucij, zakonov in podzakonskih aktov v okviru javnih politik, se Vladi predlaga ustanovitev posebnega urada ali podobne neodvisne institucije, ki bi nadzor na področju varstva starejših opravljala strokovno in učinkovito.
- Potrebno je enakovredno obravnavati fizično in psihično nasilje. V družbi se fizično nasilje v neki meri že zaznava in sankcionira, skorajda nezaznano in nesankcionirano pa je psihično nasilje, ki lahko pušča bistveno hujše posledice in je morebiti tudi bistveno bolj razširjeno. Zato je s tem povezano izobraževanje vseh struktur v družbi in zagotovitev ustreznega sankcioniranja na podlagi dopolnitve zakonodaje nujno potrebno.
- Zaključki se posredujejo pristojnim institucijam.
|
