Mnenje k predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZSV-D) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji, dne 18. 5. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o socialnem varstvu (ZSV-D) - druga obravnava

Državni svet je bil seznanjen s predlogom za spremembo in dopolnitev zakona o socialnem varstvu, ki ga je pripravila Skupnost občin Slovenije in s katerim želi prenesti financiranje pravice do izbire družinskega pomočnika iz proračuna občin na proračun države ter mnenjem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki takega predloga zakona ne podpira.

Državni svet podpira predlagano razrešitev financiranja družinskega pomočnika na način, da se iz državnega proračuna povrnejo stroški za družinskega pomočnika tistim občinam, v katerih le-ti presegajo načrtovani obseg, dokler Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ne bo vložilo svojega predloga zakona, s katerim bo to problematiko celoviteje uredilo. Državni svet verjame, da v zakonskem predlogu ni rešena celotna problematika, vendar se bo do novih rešitev lahko opredelil šele, ko bo Vlada Republike Slovenije pripravila svoj predlog.

Državni svet ugotavlja, da je novela zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 2/04), ki je stopila v veljavo 1. 2. 2004, uvedla novo socialno pravico, to je pravico do izbire družinskega pomočnika. Za plačnika te socialno varstvene storitve so po zakonu pristojne občine. Ob sprejemanju novele zakona o socialnem varstvu so bile izdelane analize v zvezi s finančnimi posledicami uvedbe pravice do družinskega pomočnika, v katerih pa ni bil upoštevan amandma, ki je bil sprejet na državnem zboru in ki je pravico do izbire družinskega pomočnika razširil še na starejšo populacijo. Pri izplačevanju sredstev za družinske pomočnike so se posamezne občine znašle v nemogočem finančnem položaju, saj v svojih občinskih proračunih nimajo sredstev za izplačevanje finančnih zahtevkov družinskih pomočnikov. Struktura uporabnikov pravice do izbire družinskega pomočnika je od občine do občine različna, najbolj so obremenjene občine z veliko stopnjo brezposelnosti in z velikim deležem kmečkega prebivalstva, ki še zlasti finančno niso sposobne izplačevati teh bremen.

Državni svet je bil seznanjen tudi z drugimi nedoslednostmi, ki zadevajo dosedanjo zakonsko ureditev družinskega pomočnika. Tako občine ugotavljajo, da v procesu odločanja sploh niso stranke v postopku, ampak zgolj plačnice storitev. Da bi morale tudi občine imenovati svojega predstavnika v komisije, ki jih imenuje minister pristojen za socialno varstvo (po 18.f členu zakona o socialnem varstvu je teh komisij za celotno območje Republike Slovenije 6). Na podlagi mnenja te komisije pristojni center za socialno delo odloči o izbiri določene osebe za družinskega pomočnika in v občinah ugotavljajo, da v nekaterih primerih ni izbrana primerna oseba. V državnem proračunu tudi niso zagotovljena sredstva za tekoče delo komisij.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marija Perkovič.