Mnenje k predlogu zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (ZDSve-A) - skrajšani postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji, dne 17. 6. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu (ZDSve-A) - skrajšani postopek

Državni svet ne podpira predloga zakona o dopolnitvah zakona o državnem svetu.

Državni svet opozarja, da bo z ukinitvijo profesionalne funkcije predsednika državnega sveta trpela kakovost dela državnega sveta in njegove ustavno določene pristojnosti.

O b r a z l o ž i t e v

Državni svet Republike Slovenije se ne strinja z vsebino predloga zakona o dopolnitvi zakona o državnem svetu (EPA 251-IV), ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog dopolnitve zakona namreč s svojo predlagano vsebino bistveno posega v nemoteno opravljanje dela državnega sveta in ne ponudi pravih pravnih argumentov za dopolnitev zakona.

Ustava ureja državni svet v členih od 96. do 101. člena in v drugem odstavku 96. člena določa, da organizacijo državnega sveta ureja zakon. Pregled določb ustave, ki se nanašajo na državni svet in predvsem določb ZDSve pokaže, da imajo vsi člani državnega sveta enake pravice in dolžnosti razen predsednika državnega sveta, ki ima poleg pravic in obveznosti članov državnega sveta še dodatne naloge, ki so povezane z delom in vodenjem državnega sveta ter s sodelovanjem s predsednikom državnega zbora in drugimi državnimi organi (44., 53. do 56. člen ZDSve). Načina plačila za opravljanje teh nalog predsednika ZDSve ne ureja (to je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS v svojem sklepu št. U-I-428/02-7 z dne 18.11.2004).

V konkretnih razmerah dela si je težko predstavljati, da bi predsednik državnega sveta funkcijo opravljal nepoklicno, saj ne bi mogel opraviti vseh obveznosti. Zaradi navedenega za opravljanje funkcije predsednika ni možno predvideti zgolj ustrezno večje nadomestilo oziroma povračilo, v sorazmerju z izgubljenim zaslužkom zaradi opravljanja funkcije ter ustrezno večjimi stroški, ki so povezani s funkcijo. Ustrezno večje nadomestilo ni smiselno za predsednika, ki večino delovnega časa porabi za državni svet, poleg tega pa uporaba nadomestila za izgubljeni zaslužek ni možna, če bi bil predsednik upokojen (če bi bil upokojen, bi prejemal pokojnino in njegovo opravljanje nepoklicne funkcije bi bilo popolnoma humanitarne oziroma karitativne narave) ali nezaposlen.

Največkrat je zaslediti, da se čast povezuje s popolno brezplačnostjo (kar ne drži že po sedaj veljavnem ZDSve). Nasprotje od častnega dela je nečastno, ne pa brezplačno. Čast in brezplačnost sta bila povezana samo v rimskem Senatu in delno v angleškem Domu Lordov (tudi za slovenske javne uslužbence, ki jih je prek 34.000 velja po Zakonu o javnih uslužbencih načelo častnega ravnanja, pa kljub temu prejemajo plačo). Oba sta zastopala predvsem aristokracijo z velikimi posestvi in drugim bogastvom, kar je tudi razlog, da plačila niso potrebovali, hkrati pa so svoje premoženje preko svojega dela v teh organih varovali in celo povečevali. Največkrat se angleški Dom Lordov prikazuje kot najbolj tradicionalen model dvodomnosti, v katerem opravljajo Lordi svoje delo popolnoma brezplačno, kar ne drži. Dvanajst funkcij v tem organu prejema plačo (ker je Lordov na enakih funkcijah več, je dejanskih plač več) . Tudi izmed 240 delegatov, ki so v skupščini SRS opravljali "častno družbeno funkcijo" jih je 70 opravljalo funkcijo poklicno.

Dodatne naloge predsednika so bile vnesene v ZDSve predvsem zaradi nemotenega delovanja državnega sveta; nemoteno delo DS pa je vsekakor tudi v javnem interesu. Zgodovinske ugotovitve in zakonodaja iz drugih področij kaže, da pomeni čast predvsem ugled, spoštovanje, občutek velike moralne vrednosti. Določbe 62. člena ni možno nedvoumno za vse ugotoviti niti s pomočjo metod razlage niti s stališča predvidljivosti na položaj sedanjih in bodočih državnih svetnikov. Določbe drugih predpisov (npr. Zakon o lokalni samoupravi) kažejo, da čast ni dejavnik, ki bi šele omogočal delo (občinskih svetnikov) na tem področju, pač pa pride v poštev šele pri presoji posameznih dejanj posameznikov, kjer se lahko uporabi kot merilo presoje kvalitete opravljenega dela (npr. Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o sodiščih).

Ob zgodovinskem dejstvu, da je bil ZDSve napisan v hudi časovni stiski, ki je v določenih delih zaradi tega pomanjkljiv in nedorečen , da pa je državni svet ustavni organ, v katerem ima predsednik državnega sveta že po sedaj veljavnem ZDSve dodatne naloge in obveznosti, ki so celo urejene v ločenih poglavjih (II. in III. drugega dela zakona- splošne določbe in delo državnega sveta) od ostalih svetnikov (IV. poglavje - pravice in dolžnosti članov državnega
sveta - tu je tudi umeščen "sporni" 62. člen), se predlaga tudi gornja rešitev, ki bi odpravila sedanje stanje negotovosti. Tu je tudi bistvena napaka dopolnitve zakona, ki je predlagana: predsednik ima dodatne naloge, različne od ostalih članov državnega sveta, zato so urejene tudi v drugem poglavju, kot so naloge članov; če vladna stran trdi, da je popolnoma samoumevno, da je predsednik DS samo član DS kot vsi ostali, katerih funkcija je častna po 62. členu ZDSve - zakaj predlog dopolnitev zakona dopolnjuje 43. člen in zakaj je torej sploh potrebno dopolnjevati zakon, če naj bi bil protiustaven poslovnik (kar ni nihče dokazal)?

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.