Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B)

Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 5. redni seji 21. 4. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B).

Obrazložitev:

Državni zbor je sprejel navedeni Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-B) po skrajšanem postopku zaradi odprave več neskladnosti njegovih določb z Ustavo RS, ki jih je v svoji odločbi ugotovilo Ustavno sodišče RS in ki se nanašajo na postopke začasnega in trajnega odvzema licence. Pri tem pa je Državni zbor sprejel tudi spremembo 3. člena ZZasV, ki je bila predlagana in sprejeta na seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora z dne 7. 4. 2009. Na 21. seji Komisije Državnega sveta za državno ureditev 17. 3. 2009 navedena sprememba ni bila obravnavana, saj je bila predlagana in sprejeta kasneje na matičnem delovnem telesu Državnega zbora. Navedeni amandma pomeni bistven konceptualni poseg v dosedanjo zakonsko ureditev in ni v nikakršni povezavi z navedeno odločbo Ustavnega sodišča

Po tej spremembi bodo lahko sedaj v nasprotju z dosedanjo obstoječo zakonsko ureditvijo nudili storitve zasebnega varovanja na tržišču tudi gospodarski subjekti, katerih glavna dejavnost sploh ni dejavnost zasebnega varovanja. Posledice takšne bistvene zakonske spremembe so popolnoma neproučene. Že sedaj pri obstoječi zakonski ureditvi je nadzor nad izvajanjem zasebnega varovanja pomanjkljiv, skoncentriran je predvsem na ključne izvajalce zasebnega varovanja in slabo ali pa sploh ne pokriva drugih izvajalcev, še posebej ne tistih, ki opravljajo zasebno varovanje le za lastne potrebe. Sprejeta rešitev tudi odstopa od zakonskih ureditev področja v ključnih evropskih državah (zlasti v Franciji in Nemčiji). Glede na sedanje ugotovitve ob izvajanju nadzora nad izvajanjem zasebnega varovanja, ki že sedaj le delno pokriva obstoječo dejavnost, je mogoče utemeljeno predvidevati, da bo ob takšni predvideni razširitvi izvajanja zasebnega varovanja tudi le kot stranske dejavnosti prišlo do bistvenega zniževanja kakovosti teh storitev ter velike nepreglednosti nad izvajanjem teh storitev.

Navedena zakonska sprememba, ki ni v ničemer pogojevana z odločbo Ustavnega sodišča in pomeni poseg v temeljno zakonsko ureditev na tem področju brez vsake izvedene analize posledic, ki jih lahko povzroči, ne bi smela biti predmet sprejemanja po skrajšanem postopku. Pri tem je treba poudariti, da je že za prihodnje leto predvidena celovita revizija zakonodaje na tem področju. Ob sprejetju te zakonske spremembe in njeni uveljavitvi je mogoče nedvoumno predvideti, da bo ta revizija bistveno otežena, saj neproučenih posledic te spremembe (s kakršnimi se danes spopadajo npr. v Romuniji ali Bolgariji) ne bo mogoče retroaktivno sanirati. 

Tudi glede na mednarodne primerjave zakonskih ureditev in obstoječih razmer v posameznih evropskih državah na tem področju je mogoče utemeljeno predvideti, da se bo s to zakonsko spremembo, ki bistveno posega v obstoječo zakonsko ureditev brez proučitve posledic, kakovost izvajanja storitev na tem občutljivem področju, kar dejavnost varovanja nedvomno je, nujno zmanjšala, obstoječi problemi na področju nadzora pa še povečali.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rudolf Cipot.