Mnenje k predlogu zakona o občinskem redarstvu (ZORed) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 46. seji, dne 13. 9. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o občinskem redarstvu (ZORed) - prva obravnava

Državni svet podpira predlog zakona o občinskem redarstvu kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo.

Zagotavljanje javnega reda in miru ter nadzora nad prometom je v posebnem interesu občin, ki so dolžne prispevati k zagotavljanju in uresničevanju pravice do varnega življenja ljudi in izboljšanju lokalne varnostne politike. Z vidika interesov tako mestnega okolja kot ostalih občin je smiselna nadgraditev ureditev občinskega redarstva s posebnim zakonom, ki predvideva obligatorno ustanovitev občinskega redarstva v mestnih občinah, v ostalih občinah pa je ustanovitev občinskega redarstva neobvezna.

Ocena finančnih posledic predloga zakona kaže, da bo uveljavitev zakona o občinskem redarstvu v povezavi z zakonom o varstvu javnega reda in miru razširila obseg nalog občinskih redarjev, kar bo povzročilo dodatne obremenitve občinskih proračunov. Dejstvo je, da bodo občine morale zagotoviti kadrovske, materialne in druge pogoje za delo občinskega redarstva oziroma bodo morale zagotoviti sredstva za izvajanje občinskega programa varnosti. Čeprav zakon o financiranju občin zagotavlja, da občine dobijo dodatna sredstva državnega proračuna v višini 50 % za financiranje nalog medobčinskega redarstva kot organa skupne občinske uprave, je to po mnenju državnega sveta bolj stimulacija kot pa sistemska rešitev. Državni svet zato pričakuje, da bo nov zakon o financiranju občin, ki je v pripravi, občinam v skladu z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko listino lokalne samouprave zagotovil dodatni vir finančnih sredstev za izvajanje povečanega obsega nalog. Ker gre za razširitev obsega obstoječih nalog in dodatnih nalog v smislu delitve izvirnih nalog med državo in občinami, je treba razdeliti tudi finančna sredstva za izvajanje teh nalog.

Državni svet poleg tega opozarja, da sta položaj in delovanje t.i. skupnih organov občinske uprave, ki naj bi predstavljali večinski način ureditve organizacije medobčinskih redarstev za manjše občine, nezadostno urejena. Nedorečena so vprašanja statusa, stopnje samostojnosti in subjektivitete, možnosti odpiranja lastnih transakcijskih računov in računovodstva skupnih organov, kar vse zelo otežuje ustanavljanje in delovanje teh organov in lahko tudi ogrozi uvajanje redarstva po občinah.
Po mnenju državnega sveta je zakonski predlog premalo jasen pri delitvi pristojnosti med občinskim redarstvom in policijo, saj se zaradi učinkovitega izvajanja zakona postavlja vprašanje, kje se začne vloga občinskega redarstva in kje vloga policije. Z zakonom bi morali določiti nek okvir nalog, iz katerega bi izhajala jasnejša razmejitev pristojnosti med policijo in občinskim redarstvom, z občinskim programom varnosti pa podrobneje določiti operativno in tehnično izvedbo teh nalog. Če ne bodo naloge dovolj jasno razmejene med obema organoma, obstaja bojazen, da bo v praksi prihajalo do velikih nesporazumov, vključno s prelaganjem odgovornosti. Občinski redarji ne morejo nadomestiti vloge policistov, ampak bi morala biti njihova osnovna funkcija preventivna, za kar pa potrebujemo ustrezno usposobljene in izobražene občinske redarje.

Državni svet opozarja, da je treba še enkrat premisliti pristojnosti redarstva, ki v več primerih že dobivajo značaj pristojnosti policije, kar bo zelo težko zagotoviti na ravni občin, bi pa bilo mogoče to zagotoviti, če bi bilo redarstvo organizirano na ravni pokrajin in morda ravni mestnih občin.