|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 42. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v sredo 15. marca 2006 Predsednik je pričel 42. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je pričela ob 12.02 in se zaključila ob 16.54 uri. Opravičili so se: * * * Na sejo so bili vabljeni: - - - Od vabljenih so se seje udeležili: * * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 1.3.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Na predlog Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko: - Predlog besedila avtentične razlage 33. člena zakona o vrtcih. Pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razširitev seje, s predlogom za sprejem avtentične razlage, so prejeli po elektronski pošti 13.3.2006. Predlog za razširitev je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za politični sistem je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko: - Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v zvezi s statusom sekretarja državnega sveta. Osnutek zahteve so prejeli po elektronski pošti 13.3.2006. Obrazložitev je podal predsednik Komisije za politični sistem, mag. Adolf Zupan. Predlog za razširitev je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
K 1. točki dnevnega reda: Zapisnik 41. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 17.2.2006. Predsednik je ugotovil, da ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 41. seje glasujejo. Zapisnik 41. seje je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - - Odobritev zapisnika 12. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije Zapisnik 12. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 10.3.2006. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 12. izredne seje glasujejo. Zapisnik 12. izredne seje je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 2. točki dnevnega reda : Predsednik je pozdravil gospoda Karla Erjavca, Ministra za obrambo in ga povabil, da predstavi aktualne naloge na področju obrambnega sistema ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Predstavitev je podal gospod Karl Erjavec, Minister za obrambo. Razpravljali so Anton Peršak, mag. Zlatko Jenko, Doro Hvalica, Boris Janez Bregant, Jože Stanič, Ivan Bukovec. Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z aktualnimi nalogami na področju obrambnega sistema ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in se gospodu Karlu Erjavcu, Ministru za obrambo, zahvalil za predstavitev. K 3. točki dnevnega reda: Po elektronski pošti 14.3.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Ministrstvu za notranje zadeve glede ukrepov ministrstva za zmanjšanje vse večjega števila tatvin motornih vozil v Republiki Sloveniji. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal mag. Adolf Zupan. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede tatvin motornih vozil v Republiki Sloveniji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi: Kaj namerava storiti Ministrstvo za notranje zadeve za zmanjšanje vse večjega števila tatvin motornih vozil v Republiki Sloveniji, še posebej na območju Policijske uprave Ljubljana in kakšna je uspešnost raziskave teh kaznivih dejanj? Obrazložitev: Podatki o tatvinah motornih vozil za zadnja tri leta kažejo, da je bilo teh v Sloveniji ukradenih okrog 2.300, od tega skoraj 90 % na območju Ljubljane. Ob upoštevanju slednjega podatka spada območje Ljubljane v sam vrh po številu ukradenih vozil. Vrednost ukradenih vozil zagotovo znaša več milijard tolarjev. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti dne 14.3.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca Ministrstvu za pravosodje glede postopka s strani policije ob odkritju laboratorija za predelavo konoplje v naselju Srednja vas v Občini Semič. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal Ivan Bukovec. Razpravljal je prof.dr. Jože Mencinger. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca glede ukrepanja policije v zvezi s predelavo konoplje in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca se glasijo: Kljub dejstvu, da so odkrili laboratorij in skoraj tisoč sadik posajene konoplje, storilec ni kaznovan, temveč se izgovarja na nepravilnost postopka izdaje naloga za hišno preiskavo. - Ministrstvo za pravosodje sprašujem kako je mogoče, da oseba, ki naredi tako velik prekršek, ostane nekaznovana in kako namerava Ministrstvo za pravosodje ukrepati, da do podobnih primerov ne bo prišlo in kdo je za to odgovoren? Obrazložitev: Policija je na območju Občine Semič, v naselju Srednja vas, na podlagi anonimnega obvestila, odkrila laboratorij za predelavo konoplje in skoraj tisoč sadik posajene konoplje. Po vseh izpeljanih postopkih s strani policije, je tožba prišla do Vrhovnega sodišča, kjer pa je sodišče ustavilo postopek in kaznovanje z obrazložitvijo, da postopek hišne preiskave ni bil pravilno izpeljan. Ugotavljam, da so mali preprodajalci sedaj dobili veselje do svojega dela, saj jim tako ali tako nihče nič ne more. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). - - - Po elektronski pošti dne 14.3.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca Ministrstvu za finance glede ukrepov ministrstva, da ne bodo kmetje po krivdi države neupravičeno prišli v višji davčni razred oz. bili predmet progresivne lestvice. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca glede plačila akontacij dohodnine in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Ivana Bukovca se glasijo: - Kako bo Ministrstvo za finance ukrepalo, da ne bodo kmetje po krivdi države neupravičeno prišli v višji davčni razred oz. bili predmet progresivne lestvice; Obrazložitev: S 1.1.2005 so se prvič pričele uporabljati spremembe Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDOH-1), na podlagi katerega se obdavčujejo tudi vsi dohodki fizičnih oseb iz osnove kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so bili pridobljeni oz. doseženi v davčnem letu. Z 1.1.2006 je prišlo do sprememb davčne zakonodaje na področju kmetijstva, ki ni opravila akontacij na področju kmetijstva, kljub temu, da je akontaciji, zaradi majhnosti naših kmetij (povprečno 6ha obdelovalne zemlje), nasprotovala civilna družba. V tem letu je prišlo do večjega zamika pri plačilu direktnih plačil na kmetijah (v nadaljevanju subvencij). Izplačilo teh kasnijo za nekaj mesecev. Zavezanci bodo v tem letu po krivdi državne institucije dobili plačilo za leto 2005, praviloma bi morali dobiti tudi plačilo za leto 2006. Zaradi poznega izplačila subvencij bodo padli v višji dohodninski razred. V postopku reševanja je še vedno prek 10.000 pritožb na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki se nanašajo na leto 2003, 2004, 2005. Tudi te bodo neupravičeno povečevale dohodek upravičenca tekočega leta. Za leto in več kasnijo tudi izplačila na področju okoljskih podpor. Splošno znano je, da evropski kmetje držav kot Nemčija, Anglija, Nizozemska, Avstrija, Francija, Španija, Belgija in mnogih drugih ne plačujejo akontacije dohodnine, še več, obdavčitev slovenskega kmeta (povprečno 16%) je v povprečju kot primerjalno v naštetih državah, kjer je povprečna kmetija velika prek 50 ha. Implementacija Skupne kmetijske politike v formalnem in vsebinskem smislu naj bi nudila hitrejši razvoj našega kmetijstva in gozdarstva, pri čemer nacionalna davčna ureditev ne sme imeti negativnih učinkov. Zaradi zamud državnih institucij bo velik del kmetov bil predmet progresivne davčne lestvice, tako bo zagotovo prišlo do negativnih učinkov na delovanje Skupne kmetijske politike. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje in prostor glede 33. člena zakona o divjadi in lovstvu. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z regulacijo vodotokov in osuševanja v času gnezdenja ptic in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preučita in nanj odgovorita. Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi: Kako se razlaga oziroma razume 33. člena Zakon o divjadi in lovstvu , ki govori o regulaciji vodotokov in osuševanju ter v četrtem odstavku prepoveduje, v času gnezdenja ptic, t.j. med 1. marcem in 1. avgustom, sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje kanalov in praznjenje vodnih zajetij? Predvsem kaj pomeni pojem "čiščenje kanalov" ob hkratnem upoštevanju Zakona o vodah , predvsem 89. in 100. člen, ki določa vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, katerih cilj je varstvo pred škodljivim delovanjem voda v naseljih ter omejevanje neposredne poplavne ogroženosti večjih razsežnosti? Obrazložitev: V preteklem letu so se na porečju reke Mure pojavile težave pri izvedbi košnje vodne infrastrukture namenjene varstvu pred škodljivi delovanjem voda v naseljih ter omejitvi neposredne poplavne ogroženosti večjih razsežnosti. Podjetje VGP Mura je v skladu in na podlagi koncesijske pogodbe ter potrjenega letnega programa Ministrstva za okolje in prostor, v skladu z Zakonom o vodah, kosilo brežine na reki Ščavnici in odvodnih kanalih v okolici Ljutomera, kar je pristojni organ Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opredelil kot kršitev četrtega odstavka 33. člena Zakona o divjadi in lovstvu. Na to odločitev se je odzval tudi pristojen organ Ministrstva za okolje in prostor in poudaril, da četrti odstavek 33. člena Zakona o divjadi in lovstvu nikjer izrecno ne omenja košnjo vodnih brežin vodotokov, pojem ??čiščenja kanalov?¤ pa ni definiran in po mnenju tega organa ne zajema košnje kot take. Iz navedenega izhaja, da se v vsakdanji uporabi kaže neskladnost obeh zakonov oziroma nezmožnost hkratnega izvajanja Zakona o vodah in Zakona o divjadi in lovstvu zato je potrebno opredeliti oz. razlagati pojem čiščenja tako, da bo zagotovljeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda v naseljih in hkrati zaščita živali, ki gnezdijo na rečnih brežinah. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za kulturo glede veleposlaništva Republike Slovenije v okviru UNESCA. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal Doro Hvalica. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede veleposlaništva Slovenije v okviru Unesca in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita. Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi: "Zakaj je Slovenija ena redkih evropskih držav (poleg Bolgarije in Ukrajine), ki nima svojega veleposlaništva v okviru UNESCA?" Obrazložitev: UNESCO v okviru misije za ohranitev svetovne dediščine spodbuja varovanje in ohranitev naravne in kulturne dediščine posameznih držav in jim preko njihovih nacionalnih komisij omogoča sodelovanje in pomoč pri izpeljavi programov in vzdrževanju naravnih in kulturnih spomenikov, pri izobraževanju, na področjih znanosti, družboslovja in družbenega osveščanja. V Sloveniji spadajo pod zaščito UNESCA v okviru ohranjanja svetovne naravne dediščine samo Škocjanske jame. Ob množici naravnih bogastev, za naš prostor značilnih izdelkov (npr. idrijska čipka) ter zgodovinsko in kulturno pomembnih mest, ki jih premore Slovenija, bi bilo dobro, da bi na seznam uvrstili še kakšen drug naravni ali kulturni spomenik. Na leto lahko država UNESCU predlaga uvrstitev samo enega naravnega spomenika na listo svetovne dediščine. Ker smo v vseh preteklih letih uspeli na to listo uvrstiti samo en naravni spomenik, bi bilo potrebno bolj pospešeno delovanje na tem področju, saj lahko tudi na takšen način bistveno pripomoremo k ohranjanju in varovanju našega okolja in naše bogate dediščine. Za Slovenijo, ki se rada ponaša s svojimi naravnimi bogastvi, lahko podatek o tem, da je poleg Bolgarije in Ukrajine edina evropska država, ki nima pri UNESCU svojega veleposlaništva, deluje zelo negativno na njeno promocijo, saj daje občutek, da ohranjanje naravne in kulturne dediščine ni na našem seznamu prioritet. Veleposlaništvo, ki bi se resnično specializiralo za ohranjanje in promocijo naše naravne in kulturne dediščine bi imelo tudi večji vpliv kot ga ima trenutno lahko slovenska nacionalna komisija pod okriljem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, saj je že sama rubrika o UNESCU na spletni strani ministrstva je premalo informativna in morebitnemu obiskovalcu ne nudi nobenih podrobnejših informacij o njihovem delu in programih. Kljub relativni majhnosti prostora je raznolikost naravnih in kulturnih znamenitosti tolikšna, da bi morali na vse možne načine poskrbeti, da bi se te tudi ohranile in zaščitile. Hkrati bi to pomenilo dober vpliv na turizem, splošno kulturno in geografsko prepoznavnost Slovenije ter večjo okoljsko ozaveščenost prebivalstva in turistov. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Darka Frasa Vladi Republike Slovenije glede razdelitve sredstev evropskih strukturnih skladov, ki jih bo Slovenija dobila v naslednji finančni perspektivi. Predlog sklepa so prejeli na klop. Razpravljal je Boris Janez Bregant. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Darka Frasa glede razdelitve sredstev evropskih strukturnih skladov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Darka Frasa in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Darka Frasa se glasi: Na kakšen način si Vlada RS predstavlja razdelitev sredstev evropskih strukturnih skladov, ki jih bo Slovenija dobila v naslednji finančni perspektivi? Obrazložitev: Sredi preteklega tedna je slovensko javnost presenetila izjava, ki je bila še sveža posredovana s sestanka v vladnem kabinetu. Državni sekretar za razvoj je novinarjem razložil, da je bilo govora o razvojnih sredstvih, ki jih bo Slovenija v naslednjih sedmih letih dobila iz evropskih skladov. Novici smo pozorno prisluhnili, saj bodo Evropski skladi v bodoče skrbeli tudi za skladni regionalni razvoj v Sloveniji. Po izjavi državnega sekretarja iz vladne službe za razvoj ni ničesar več jasno. Do 75% vseh sredstev naj bi namreč šlo za velike osrednje projekte???. Naziv Evropskega sklada za regionalni razvoj že samo za sebe govori, da bi naj le-ta podpiral projekte v regijah, ki zaostajajo v razvoju, ne pa tistih, ki so ??osrednji?¤ in ??veliki?¤. Sredstva evropskih strukturnih skladov so namenjena kot korektiv zaradi nepopolnega delovanja notranjega evropskega trga, ki sam za sebe poglablja regionalne razvojne razlike. Menim, da bi tudi Slovenija morala slediti temeljnim ciljem evropske kohezijske politike, ki so zapisani v evropski ustavi in veliko večino sredstev nameniti za projekte, ki so pomembni za regionalni razvoj, ne glede na to ali so veliki ali majhni. Vlada je pred kratkim objavila vrednosti indeksa razvojne ogroženosti za razvojne regije. Če bi uporabila ta kriterij razdelitve razvojnih sredstev, bi Vzhodni Sloveniji pripadle tri četrtine, Zahodni Sloveniji, vključno z Ljubljano, pa ena četrtina sredstev kar bi bila pravična in modra odločitev. Kadar so prejšnje vlade govorile o velikih projektih in še posebej v povezavi z besedo ??osrednje?¤, se je vselej slabo končalo za območja, ki so odmaknjena od Osrednjeslovenske regije in so nekako bolj ob robu, oziroma čez rob ločnice bogatih od revnih dolin. Izjava si vsekakor zasluži pozornost in potrebno bo pojasnilo, kakšen razvoj nam bodo zagotovili veliki osrednji projekti, da se ne bi slučajno zgodila nova enotna davčna stopnja, tokrat za regionalni razvoj. Zadeva je namreč lahko tudi podobna aktualni razpravi. Treba je pomagati gospodarstvu, da doseže konkurenčnost. Za to je nujno sredstva EU nameniti za velike projekte in prednostne lizbonske cilje. Od tega bomo na koncu namreč vsi imeli več, tisti osrednji in tisti odmaknjeni. Osrednji in veliki bodo takoj dobili evre, da bodo lahko povečali svoje profite, odmaknjeni pa bodo, dolgoročno gledano, tudi deležni višje gospodarske rasti v Sloveniji. Ob pomanjkanju pojasnil se kaj lahko porodijo tudi zgoraj zapisane misli, še posebej v okoljih, kjer je državni proračun doslej bolj skopo delil razvoj. Zato bi si želeli pojasnilo, da se pri osrednjih projektih ne misli le na Osrednjeslovensko regijo, ki po razvitosti že močno presega evropsko povprečje in da se pri velikih projektih misli tudi na relativno velike projekte za razmere v vseh ostalih, zlasti razvojno zaostalih slovenskih regijah. Vsaka drugačna razlaga ne bo mogla biti sprejeta z naklonjenostjo in ne bo vodila v zmanjšanje razvojnih razlik med regijami, temveč prej nasprotno. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Branka Kodriča Ministrstvu za okolje in prostor glede izgradnje terminala za utekočinjen plin, ki naj bi ga sredi Tržaškega zaliva gradila italijanska družba Alpi Adriatico. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je podal Branko Kodrič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Branka Kodriča v zvezi z izgradnjo terminala za utekočinjen plin v Tržaškem zalivu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Branka Kodriča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Branka Kodriča se glasita:
Obrazložitev: Sredi Tržaškega zaliva, okoli kilometer od slovenskih ozemeljskih voda naj bi italijanska družba Alpi Adriatico zgradila terminal za utekočinjen plin, kjer naj bi se letno prečrpalo okrog osem milijard kubičnih metrov plina. To bi pomenilo močno povečanje tankerskega prometa v Tržaškem zalivu in s tem veliko nevarnost onesnaženja morja. Projekt bi močno vplival na življenjske pogoje v Tržaškem zalivu, saj bi se temperatura morske vode zaradi segrevanja plina znižala za pet odstotkov. Veliko ekološko katastrofo bi predstavljalo tudi nameravano steriliziranje vode s 788 tonami "varikine" letno, ker naj bi to preprečilo razraščanje alg in druge morske vegetacije na notranjih stenah plinovoda. Ministrstvo bi se moralo takoj odzvati in podati svoje pripombe na ustrezna italijanska ministrstva (ministrstvo za okolje, ministrstvo za proizvodne dejavnosti, ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti), saj je zadnji rok za oddajo pripomb 3. aprila 2006. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Branka Kodriča Ministrstvu za promet v zvezi z izgradnjo drugega tira na železniški progi Koper - Divača. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Branka Kodriča v zvezi z drugim tirom Koper - Divača in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Branka Kodriča in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Vprašanja državnega svetnika Branka Kodriča se glasijo:
Obrazložitev: Na tiskovni konferenci 23. 1. 2006 ob obisku evropskega komisarja za promet Jacquesa Barrota je minister za promet mag. Janez Božič poudaril, da so projekti investiranja v prometno infrastrukturo za Slovenijo prioritetni, saj so nujni za skladen regionalni, gospodarski in sonaravni razvoj države. Predstavljajo namreč pomemben del trase t.i. "V. koridorja", ki vključuje železniško in avtocestno povezavo Trst - Ljubljana - Maribor -Budimpešta - Lvov ter del čez-evropske mreže od Lizbone do Kijeva. Prav zato bi moralo ministrstvo poskrbeti, da bi s svojim delovanjem v okviru mednarodnih dogovorov in s čimprejšnjim izvrševanjem projektov Sloveniji zagotovilo zgoraj omenjeni vsestranski razvoj države, s poudarkom na naporih, ki bi omogočili, da se doseže čim večja stopnja koristnosti in dodane vrednosti slovenskemu gospodarstvu. V okviru mednarodnega sodelovanja bi se morala zagotoviti pravična delitev koristi od financiranja določenih projektov in morebitnemu vključenemu zasebnemu kapitalu zagotoviti ustrezen donos naložb. Projekt izgradnje drugega tira Koper - Divača je bil leta 2004 opredeljen kot evropski prednostni projekt št. 6 TEN-T (v okviru vseevropskega V. koridorja) in po besedah Jacquesa Barrota to še vedno ostaja, saj je zagotovil, da EK Slovenijo pri vseh nalogah v okviru tega projekta podpira tako finančno kot vsebinsko. Sredstva v evropski blagajni so torej že zagotovljena, potrebno bi bilo zagotoviti še ustrezna proračunska sredstva ali sredstva zasebnih investitorjev na slovenski strani. Vsekakor je čimprejšnja gradnja drugega tira odločilnega pomena za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, za konkurenčne prednosti Luke Koper (pospešitev pretoka tovora) ter za uspešno mednarodno gospodarsko sodelovanje z ostalimi evropskimi državami, ki uporabljajo storitve pristanišča v Kopru (Avstrija, Madžarska, Slovaška, Češka, Nemčija). Odločilen bi bil tudi pozitiven gospodarski vpliv na zaledje pristanišča, na sprostitev preobremenjenih cestnih povezav, predvidoma bi se zmanjšali tudi negativni vplivi na okolje in prostor. Prav zaradi velikega števila držav, ki so odvisne od dobre pretočnosti prometnih, v tem primeru železniških povezav preko Slovenije, bi bilo potrebno pospešiti izdelavo in realizacijo projekta gradnje drugega tira na železniški progi Koper - Divača. V še vedno veljavnem nacionalnem programu razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. list RS, št. 13/96), ki je bil sprejet leta 1995, je bila predvidena gradnja drugega tira navedene proge v obdobju od leta 1998 do 2000. Ker po letu 1997 viri sredstev za programirane gradnje niso bili določeni, se z graditvijo še do danes ni začelo. Prav zato sta pospešeno oblikovanje in sprejem resolucije o nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture nujno potrebna, saj bi se s tem določili finančni temelji in realni časovni okviri, ki so potrebni za izpeljavo projektov. Podpis izjave o nameri za izgradnjo železniške povezave skladno z odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 844/2004/EC Trst - Divača/Koper - Divača med slovenskim ministrom za promet mag. Janezom Božičem in italijanskim ministrom za infrastrukturo in promet Pietrom Lunardijem naj bi pospešil sodelovanje na področju izdelave študije izvedljivosti in priprave ostale potrebne dokumentacije ter pri zagotavljanju finančnih sredstev iz evropskih skladov in ustreznih mednarodnih finančnih institucijah. Imenovala naj bi se posebna medvladna slovensko - italijanska komisija, ki bo pripravila osnutek meddržavnega dogovora in ustanovila posamezne delovne skupine za realizacijo aktivnosti. Ključna vprašanja, ki se postavljajo ob podpisu zgoraj omenjene izjave o nameri, se nanašajo na hitrost izvedbe tako širokopotezno zastavljenega sodelovanja, če se zavedamo, da bi projekt moral že zdavnaj doseči fazo realizacije (prvi projekti naj bi stekli že leta 2005), saj gre za dobrobit celotne države. Slovenska stran bi morala s svojimi projekti bistveno pohiteti, če si želi zagotoviti enakopraven položaj v tem medsebojnem sodelovanju. Zato bi morali predvsem sami aktivno delovati na projektu izgradnje t.i. drugega tira Koper - Divača in čim prej zagotoviti proračunska sredstva, ne glede na morebitna kasnejša usklajevanja z italijansko stranjo. V programu dela za leto 2006 Ministrstva za promet je razvidno, da se vsi projekti, ki se nanašajo na progo Koper - Divača usmerjajo večinoma na posodabljanje njenega obstoječega tira, medtem ko se predvidene investicijske aktivnosti za drugi tir Koper - Divača nanašajo zgolj na izdelavo dokumentacije daljinskega vodenja stabilnih naprav električne vleke (za ta projekt je EU dodelila sredstva v višini 23.528 mio EUR). Ker je za izvajanje projektov sofinanciranih s strani EU potrebno zagotoviti tudi lastno udeležbo Republike Slovenije, bi bilo zato za dokončanje projektov potrebno najeti kredit s poroštvom države in na tak način zagotoviti ustrezen vir financiranja. Za učinkovito izvajanje projektov družbenega pomena je namreč za državo, ki v njih sodeluje, odločilnega pomena, da se z izvedenim projektom doseže največji možen povraten donos glede na vložena investicijska sredstva. V Sloveniji se pri tem projektu to lahko uresniči predvsem s sočasno usklajeno prenovo koprskega pristanišča (pobuda pomorskih avtocest , ki jo je Komisija Evropske unije prvič objavila v t.i. Beli knjigi o prometu do leta 2010 in ki v svojih predlogih vključuje tudi Slovenijo, temelji predvsem na izboljšanju pristaniške infrastrukture) in ureditvijo druge prometne infrastrukture (drugi tir Koper-Divača), ki bo zagotavljala dobre povezave v tem delu Evrope. To bi namreč omogočilo povezave pristanišča z zaledjem in predstavljalo močen podporni člen nadaljnjemu razvoju slovenskega gospodarstva ter pripomoglo k ustvarjanju visoke dodane vrednosti. Zagotovo je mednarodno sodelovanje pri takšnem čezmejnem sodelovanju dobrodošlo, vendar je pri tem potrebno zagotoviti tudi varovanje nacionalnih, v tem primeru predvsem gospodarskih interesov Slovenije. Med-sosedski dogovori ne bi smeli upočasnjevati naporov na slovenski strani zaradi morebitnih usklajevanj za sedaj še popolnoma teoretičnih namer o sodelovanju. Prehod iz teorije v izvedbeno fazo se z nejasno določenim časovnim rokom za izpeljavo skupnega projekta, nejasnimi datumi ustanovitve komisije ter roki za izdelavo študije izvedljivosti in ostale dokumentacije, še dodatno odmika. Nikjer tudi ni zagotovil, da bodo sredstva, ki bodo s strani evropskih finančnih institucij namenjena temu skupnemu projektu, razdeljena enakopravno med obe državi oziroma da bo pomen obeh prog relativno uravnotežen. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z načrtovano izgradnjo plinovoda od Jadranskega morja do srednje Evrope. Predlog sklepa so prejeli na klop. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča v zvezi z načrtovano izgradnjo plinovoda od Jadranskega morja do srednje Evrope in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Branka Kodriča se glasi: Kaj bo naredilo Ministrstvo za okolje in prostor za zaščito slovenskih nacionalnih interesov v zvezi z načrtovano izgradnjo plinovoda od Jadranskega morja do srednje Evrope, ki naj bi predvidoma potekal tudi čez ozemlje Slovenije? Obrazložitev: Strokovnjaki članic Evropske unije so se dogovorili o preučitvi možnosti izgradnje plinovoda z jadranskega morja do srednje Evrope, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od ruskega trga. Pobudo o izgradnji plinovoda naj bi podprle Avstrija, Madžarska in Hrvaška, Slovenija pa po zagotovitvah ministrstva za gospodarstvo še ni zavzela konkretnega stališča. Slovenija sicer nima lastnih skladišč zemeljskega plina in je odvisna od skladišč v Avstriji in na Hrvaškem, vendar je vprašanje, če bi z dopustitvijo graditve plinovoda čez naše ozemlje dobili možnost neprekinljivega odjema plina. Glede na to, da bi takšen projekt pustil vidne posledice na slovenskem ozemlju in so koristi od takšnega projekta za Slovenijo zaenkrat še nedefinirane, bi bilo nujno, da se Slovenija čim prej opredeli do tako pomembnega vprašanja. Študija o izvedljivosti izgradnje naj bi bila namreč dokončana marca 2006, torej bo kmalu razvidno ali je projekt sploh izvedljiv in kakšne posledice bi lahko imel na naravno okolje v Sloveniji. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - S pošiljko dne 24.2.2006 so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanja državnega svetnika Janeza Sušnika v zvezi z denacionalizacijo zemljišč na Krvavcu. - - - S pošiljko dne 24.2.2006 so prejeli odgovor Vlade RS na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede uporabe o povračilih potnih stroškov. - - - S pošiljko dne 24.2.2006 so prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z novelo pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. S pošiljko 9.3.2006 so prejeli poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k odgovoru. - - - S pošiljko dne 3.3.2006 so prejeli odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede zagotovitve sredstev za delni nakup študentskega doma Korotan na Dunaju. - - - Na klop so prejeli odgovor Ministrstva za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ??? Veterinarske uprave, na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z obveščanjem glede prvega primera ptičje gripe v Sloveniji. - - - Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli predlog, da se pooblasti kolegij predsednika državnega sveta, za sprejem aktov državnega sveta, če gre za manjše spremembe ali dopolnitve ter uskladitev aktov s predpisi oziroma odločbo ustavnega sodišča. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Na podlagi tretjega odstavka 22. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) je Državni svet Republike Slovenije na 42. seji dne 15. 3. 2006 p o o b l a s t i l kolegij državnega sveta iz prvega odstavka 22. člena poslovnika za sprejem aktov državnega sveta, ki so kadrovske, finančne in organizacijske narave, če gre za:
O b r a z l o ž i t e v : Kolegij državnega sveta je dne 6. marca 2006 sprejel predlog, da predlaga državnemu svetu v sprejem pooblastilo, na podlagi katerega bi lahko kolegij sprejemal spremembe in dopolnitve aktov državnega sveta, ki so opredeljeni v tretjem odstavku 22. člena poslovnika državnega sveta. V skladu z veljavnim poslovnikom državni svet med drugim sprejema ustrezne akte, ki urejajo pogoje za delo državnega sveta. Obstoječa določba v tretjem odstavku 22. člena omogoča državnemu svetu, da lahko pooblasti kolegij za sprejem odločitev kadrovske, organizacijske in finančne narave. S predlagano rešitvijo ne bi posegli v obstoječ način sprejemanja aktov, temveč se le poenostavlja postopek sprejemanja manjših sprememb in dopolnitev aktov, to je v okviru materije oziroma pravic in obveznosti, ki jih ureja že temeljni akt ali pa je predlagano besedilo uskladitvene narave z zakonom, drugimi predpisi oziroma odločbo ustavnega sodišča. Manjše spremembe in dopolnitve aktov je potrebno razumeti tako, da gre le za posege v posamezne elemente aktov, ki ne pomenijo povečanja potrebnih finančnih sredstev, določenih v finančnem načrtu državnega sveta. Sestava kolegija zagotavlja, da pri sprejemu omenjenih odločitev sodelujejo vse interesne skupine. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo poslane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
Besedilo predloga zakona, ki ga je pripravila Komisija DS za gospodarstvo, so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 9.3.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Komisije za gospodarstvo in Interesne skupine lokalnih interesov, je podal mag. Zlatko Jenko. Razpravljal je Darko Fras. Proceduralno pripombo je podal mag. Zlatko Jenko. Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer: Na drugi stani predloga zakonodajne iniciative, pred točko 2. Cilji, načela in poglavitne rešitve, se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Amandma je vložil državni svetnik Darko Fras in sicer: V predlogu zakona o spremembah zakona o dohodnini se doda nov 1. člen, ki se glasi: "V drugem stavku, četrtega odstavka 29. člena zakona o dohodnini (Ul. r. RS, št. 70/05) se za besedo "prevoza" doda vejica in za njo beseda "dnevnice". Vsi ostali členi predloga zakona o spremembah zakona o dohodnini se ustrezno preštevilčijo. Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 42. seji, dne 15.3.2006 določil besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o dohodnini in ga na podlagi 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem. Ker gre pri spremembah zakona o dohodnini za manj zahtevne spremembe, se predlaga sprejem tega zakona po skrajšanem postopku (prvi odstavek 142. člena poslovnika državnega zbora). Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta določa državno svetnico Marto Turk kot predstavnico državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona. * * * I. NASLOV ZAKONA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona Državni zbor Republike Slovenije je 23. 11. 2005 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-1D). Državni svet Republike Slovenije je dne 30.11.2005 v zahtevi, da državni zbor ponovno odloča o zakonu, načelno sicer podprl spremembe in dopolnitve zakona, ki povečujejo konkurenčnost slovenskega davčnega sistema, ob tem pa ocenil kot nesprejemljive tiste zakonske rešitve, s katerimi naj bi sicer po zagotovilih Vlade Republike Slovenije dosegli preglednost, razumljivost in izvedljivost nekaterih že uveljavljenih rešitev, dejansko pa spreminjajo vrednostni sistem dotedanje ureditve, saj povečujejo neenakost in socialno razslojenost v Sloveniji. Z uveljavitvijo novih zakonskih rešitev se nepravično prerazporejajo davčna bremena, tako da se v manjši meri ohranja do sedaj veljavno politiko pri obdavčitvi tistih družbenih skupin, ki so najbolj občutljive. Zakon tako vpeljuje obdavčitev obresti na depozite za vse državljanke in državljane Slovenije. Ob tem, ko se znižuje davek na dobiček od kapitala, se za vse ostale davčna obremenitev povečuje. S 1. 1. 2008 se povsem ukinja posebna olajšava pri obdavčevanju obresti, medtem ko za leto 2006 velja neobdavčen del obresti v višini 300.000 SIT, v letu 2007 pa 150.000 SIT. Uveljavljena je torej rešitev, da bodo tako mali (brezposelni, delavci, upokojenci, študenti, dijaki) kot veliki varčevalci plačevali obresti ne glede na višino sredstev na varčevalnem računu. Veljavna ureditev neenakopravno obravnava javne funkcionarje ki funkcijo opravljajo nepoklicno. V skladu z 29. členom zakona o dohodnini je mogoče uveljavljati le dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela, ne pa tudi dnevnice, med tem ko se v davčno osnovo iz delovnega razmerja dnevnice ne vštevajo. Prav tako zakon uvaja posebno obravnavo tistih, ki so prejeli obveznice iz naslova denacionalizacije. Z zakonskim določilom se obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, posebej izločijo kot predmet obdavčitve oziroma zanje velja 50 % olajšava. Gre torej za ozko skupino upravičencev iz denacionalizacije, ki so iz tega naslova prejeli za 200 milijard SIT obveznic in ki ob 6 % obrestni meri vsako leto do leta 2016 prejemajo 12 milijard SIT. Samo za njih velja, da jim bo država na ta način v naslednjih desetih letih omogočila določene olajšave pri plačilu davka na obresti.
S predlogom zakona se želi na področju obdavčitve obresti na denarne vloge pri bankah in hranilnicah ter pri obdavčitvi obresti na obveznice denacionalizacijskih upravičencev vzpostaviti stanje, ki je veljalo pred zadnjo spremembo zakona. Rešitve predloženega zakona so zastavljene v smeri razbremenitve tistih zavezancev, ki varčujejo v manjših zneskih in bolj korektne porazdelitve davčnega bremena med zavezance. Potrebno je ohraniti določen neobdavčen del dohodka od obresti in iz obdavčitve izključiti večino malih varčevalcev z denarnimi depoziti pri bankah in hranilnicah. Zaradi posebnega pomena nekaterih oblik varčevanja in za določene vrste obresti, določa predlog zakona oprostitev v obliki letnega neobdavčenega zneska dohodka oziroma obresti na denarne depozite fizičnih oseb pri bankah in hranilnicah v Sloveniji. Dnevnice, ki jih prejemajo funkcionarji, ki funkcijo na katero so izvoljeni oziroma imenovani opravljajo nepoklicno in katerih dohodki se obdavčujejo z dohodnino na podlagi 26. člena zakona o dohodnini, predstavljajo povračilo stroškov prehrane, zato je smiselno, da se ne upoštevajo v davčno osnovo. S črtanjem zakonskega določila, ki na poseben način obravnava imetnike denacionalizacijskih obveznic in izloča del obresti na obveznice v višini 50 % kot predmet obdavčitve, se zagotavlja pravičnejša obravnava davčnih zavezancev. To je tudi v nasprotju z veljavno prakso Evropske unije, saj se uvaja različno obdavčitev kapitalskih dobičkov glede na način pridobitve vrednostnega papirja. 3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih Na podlagi pregleda ureditev obdavčitve obresti na bančne depozite je razvidno, da v članicah EU na tem področju ne obstaja enotna ureditev. Direktiva Sveta 2003/48/EC EU o obdavčitvi obresti - ki je že implementirana v našo nacionalno zakonodajo, zavezuje tako Slovenijo kot ostale članice EU k avtomatski izmenjavi podatkov o plačilu obresti rezidentom drugih držav članic EU za davčne namene, ne predpisuje pa oblike nacionalnega sistema obdavčenja, niti eksplicitno ne določa, da mora le-ta obstajati. Tako posamezne države lahko v celoti izključijo obresti na bančne depozite iz sistema obdavčitve ali pa iz obdavčitve izključijo določeno vsoto obresti, lahko pa te tudi v celoti obdavčijo. 4. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva Predlagane spremembe zakona bodo imele finančne posledice na državni proračun, saj bo prišlo na prihodkovni strani z ukinitvijo olajšave v višini 50 % zneska obresti na obveznice denacionalizacijskim upravičencem do pozitivnih učinkov, medtem ko bo oprostitev v obliki letnega neobdavčenega zneska obresti na denarne depozite ter neobdavčitev dnevnic imela nasprotni finančni učinek. Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic na druga javna finančna sredstva. 5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona Predlagane spremembe zakona nimajo drugih posledic.
1. člen V zakonu o dohodnini (Ul. r. RS, št. 21/06- uradno prečiščeno besedilo) se v drugem stavku četrtega odstavka 29. člena za besedo "storitev" doda besedi "ter dnevnice". 2. člen Črta se 6. točka 71. člena. 3. člen V 126.b členu se številka "300.000" nadomesti s številko "240.000". 4. člen Črta se drugi odstavek 141. člena. 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. IV. OBRAZLOŽITEV K 1. členu: Dnevnice, ki jih prejemajo funkcionarji, ki funkcijo na katero so bili izvoljeni oziroma imenovani opravljajo nepoklicno in kateri dohodki se obdavčujejo z dohodnino na podlagi 26. člena zakona o dohodnini, predstavljajo povračilo stroškov prehrane. Zaradi tega je nesprejemljivo, da so povračila stroškov prehrane predmet obdavčitve po zakonu o dohodnini. Dnevnice kot povračilo stroškov prehrane so bile tudi po prej veljavni ureditvi izvzete oziroma je bilo možno zniževati osnovo za dohodnino po metodi uveljavljanja dejanskih stroškov. Z veljavno ureditvijo so neenakopravno obravnavani vsi javni funkcionarji, ki funkcijo opravljajo nepoklicno. K 2. členu: Vrnitve premoženja in odškodnine, ki so jih prejeli denacionalizacijski upravičenci v skladu z zakonom o denacionalizaciji, sodijo med kategorije, ki so oproščene plačila dohodnine. Z zakonsko rešitvijo, ki izenačuje ugodnejši davčni položaj tistih, ki prejemajo obresti iz naslova odškodnine v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, se na kapitalskem trgu vzpostavlja enakopraven položaj za vse davčne zavezance. K 3. členu: Glede na trend zmanjševanja obrestnih mer na bančne depozite je primerno znižanje davčne osnove tako, da bo obdavčen znesek obresti nad 240.000 SIT in ne znesek obresti nad 300.000 SIT. K 4. členu: Z zakonsko rešitvijo se vzpostavlja trajna olajšava oziroma neobdavčen dohodek od obresti na depozite. Veljavna ureditev določa, da za obdavčitev obresti iz hranilnih vlog v letih 2006 in 2007 velja prehodna rešitev, in sicer so v letu 2006 obresti do zneska 300.000 na letni osnovi oproščene plačila dohodnine, v letu 2007 pa do višine 150.000 tolarjev, stopnja davka pa znaša v teh dveh letih 15 %. V letu 2008 zakon ne predvideva več posebnih olajšav pri obdavčevanju obresti. K 5. členu: S tem členom se določa začetek veljavnosti zakona.
29. člen (1) Osnova za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova) od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 25. člena tega zakona, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
Dohodnine se ne plačuje od: 1. obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov; 126.b člen V davčnem letu se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, zmanjša za 300.000 tolarjev. 141. člen (1) Ne glede na določbo prvega odstavka 126.a člena tega zakona se obresti v letu 2006 in 2007 obdavčujejo po stopnji 15 %. (2) Ne glede na določbo 126.b člena tega zakona se seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, v letu 2007 zmanjša za 150.000 tolarjev, v letu 2008 in nadaljnjih letih pa se ne zmanjšuje. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 5. točki dnevnega reda: Predlog deklaracije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 28.2.2006. Mnenje Odbora DZ za finance in monetarno politiko so prejeli po elektronski pošti 14.3.2006. Mnenje Odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so prejeli na klop. Predlog deklaracije je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 9.3.2006. Predlog deklaracije je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 9.3.2006. Predlog deklaracije so obravnavale interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je podal predstavnik predlagateljev, dr. Božo Cerar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve. Razpravljali so prof. dr. Alojz Križman, Anton Peršak, prof. dr. Jože Mencinger. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003 in 69/2004) in drugega odstavka 154.g. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002 in 60/2004) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2006 s poročilom o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej v letu 2005 Državni svet je obravnaval predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v letu 2006 s poročilom o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej v letu 2005 (v nadaljevanju: predlog deklaracije) in ga podprl. Državni svet poudarja, da je nujno čim prej okrepiti regionalne strukture za vključitev naše države v kohezijsko politiko Evropske unije, še posebej z vidika teritorialne členitve ozemlja Republike Slovenije na ravni NUTS 2 na dve kohezijski regiji. Ker je učinkovitost črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov odvisna od kvalitete razvojnih programov in projektov, je treba tudi na lokalnem nivoju zagotoviti zadostno kapaciteto usposobljene strukture in večjo absorbcijsko sposobnost občin za zagotavljanje finančne soudeležbe. V povezavi s pripravo novega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežjih Državni svet opozarja, da iz predloga deklaracije ni razvidno oziroma ni dovolj poudarjeno, da si bo Slovenija v letošnjem letu prizadevala za dvig deleža sofinanciranja EU za projekte na področju vseevropskega prometnega in energetskega omrežja (TEN). Ker gre za projekte, ki zahtevajo velika finančna sredstva, je dvig deleža sofinanciranja EU za projekte na prioritetni listi za razvoj TEN-T za našo državo velikega pomena. Glede na to, da Slovenija ni spremenila stališča do predloga direktive o storitvah na notranjem trgu, Državni svet opozarja, da je treba preučiti podporo predlogu te direktive in opraviti temeljito analizo o posledicah izvajanja omenjene direktive za Slovenijo na številnih področjih, ki jih direktiva zadeva. Po mnenju Slovenije predlagana direktiva pomeni izvajanje ene zmed štirih svoboščin, pomeni pa tudi njeno enostransko izvajanje, saj daje glede na njeno vsebino prvenstvo svobodi ustanavljanja in prostemu pretoku ponudnikov storitev, pri tem pa ne upošteva socialne kohezije. Direktiva uvaja načelo države porekla oziroma izvorne države, s čimer se posega v nekatere suverene pravice, ki so v pristojnosti Republike Slovenije. Uveljavitev omenjenega načela bi v praksi pomenila, da bi za ponudnike storitev v celotni EU vedno veljala zakonodaja države, v kateri je podjetje registrirano in ne zakonodaja države gostiteljice, v kateri podjetje izvaja storitev. Državni svet poudarja, da na območju EU še zmeraj v celoti ni uveljavljena ena izmed štirih svoboščin, in sicer prost pretok delavcev, saj se le-ta od 1. maja 2004 z uresničeno širitvijo EU izvaja zelo omejeno. Uveljavitev omenjene direktive brez poglobljene razprave na osnovi predhodnih analiz bi pustila številne negativne posledice v slovenskem prostoru, še posebej v manj razvitih regijah. Državni svet poudarja, da področje kmetijstvo v predlogu deklaracije ni obdelano obširno. Postavlja pa se vprašanje izvrševanja modela trajnostnega razvoja z reformo in oceno ukrepov na ekološkem področju. Zapostavljene so nekatere kmetijske dejavnosti; na področju gozdarstva je potrebno posebno pozornost nameniti vzdrževanju gozdov in poseka, potrebna pa bi bila tudi strategija koriščenja energije preko lesne biomase, ob upoštevanju zaščite površin, ki bo ostala še neokrnjena. V predlogu deklaracije tako ni zajeta specifika malega vinogradništva in vinarstva, predvsem glede ustekleničenja vina. Vlaganja v raziskave in razvoj ter učinkovito povezovanje znanstvene in gospodarske sfere, prenos in uporaba znanj med obema sferama je ključnega pomena za uresničevanje strateškega cilja Lizbonske strategije. Ker pretok in uporaba znanj med znanostjo in gospodarstvom ni zadostna, je treba čim prej potrebno določiti učinkovite načine povezovanja znanstvene in gospodarske sfere. Nujno je, da Vlada sprejme stimulativno davčno politiko, ki bo vzpodbudila vlaganje gospodarstva v znanost in razvoj. Brez ustreznih finančnih spodbud po mnenju Državnega sveta ne bomo uresničili zastavljenega cilja, da javni in zasebni sektor vlagata v raziskave in razvoj 3 % BDP letno do leta 2010. Konkurenčnost visokega šolstva je možno povečati samo z ustvarjanjem boljših pogojev dela in vlaganjem v raziskovalno infrastrukturo. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.
Predlog resolucije je objavljen v Poročevalcu št. 4/2006. Predlog resolucije je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 9.3.2006. Predlog resolucije so obravnavale interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal Štefan Kociper, generalni direktor Direktorata za socialne zadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala Marija Perkovič Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Razpravljali so prof.dr. Jože Mencinger, prof. dr. Alojz Križman, dr. Zoltan Jan. Repliko so podali prof.dr. Jože Mencinger, prof.dr. Alojz Križman, Anton Rozman. Predsednik je na predlog prof.dr. Alojza Križmana predlagal amandma k mnenju in sicer: črta stavek "Državni svet je predlog resolucije podprl." Amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo). Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejem naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu Resolucije o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 (ReNPSV06-10) Državni svet je obravnaval predlog Resolucije o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006 - 2010, ki ga je v obravnavo državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Državni svet je posebej izpostavil naziv samega akta in menil, da bi moral biti dokument poimenovan kot nacionalni program, kar bi bilo za Vlado Republike Slovenije bolj obvezujoče kot pa je resolucija. Poudarjeno je bilo, da je nacionalni program v resoluciji sicer dobro zasnovan, obvezno pa je potrebno vanj vgraditi splošne in konkretne pripombe Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, Odbora za novosti v duševnem zdravju, Nacionalnega združenja za kakovost življenja, Društva za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa ter Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Državni svet je nadalje opozoril na dolgoročno zmanjševanje sredstev za socialno varstvo v predlaganem nacionalnem programu kot tudi v državnem proračunu. Predlagani nacionalni program načrtuje potrebna sredstva za socialno varstvo pod povprečjem Evropske unije. Ta ima že danes povprečne izdatke za socialno zaščito v višini 28 % BDP, v Sloveniji pa znašajo le 24,8 % BDP. Ob tem da se načrtuje indeks rasti bruto domačega proizvoda 146, se načrtuje indeks rasti izdatkov za socialno varstvo za enako obdobje samo 122. Delež sredstev za socialno varstvo v bruto domačem proizvodu se tako dolgoročno zmanjšuje z 0,88 % v letu 2005 na 0,73 % v letu 2010. Prav tako se zmanjšuje potrebna sredstva za socialno varstvo iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz 0,30 % BDP v letu 2005 na 0,28 % v letu 2010. Sam program temelji na optimistični napovedi 5,3 % gospodarske rasti, hkrati pa v državnem proračunu sploh ni predvidenih sredstev za prvi dve leti realizacije programa. V programu je tudi veliko nasprotij. Po eni strani naj bi se v petih letih izdatki za socialno varstvo povečali za 27 milijard, po drugi strani pa je predvidena realizacija za leto 2010 v višini 73 milijard tolarjev, kar je samo 13 milijard več, kot je bilo zagotovljenih sredstev za socialno varstvo v letu 2005 - to je 57 milijard. V predlogu resolucije o nacionalnem programu se mreža storitev in izvajalcev koncesij močno širi, kar državni svet podpira, istočasno pa ugotavlja, da v programu ni za to predvidenih potrebnih finančnih sredstev. V okviru gospodarskih in socialnih reform je predvideno, da se bo vse socialne transferje, ki se sedaj izplačujejo na podlagi več zakonov, preneslo v en skupen zakon, čemur državni svet ne nasprotuje, vendar se ob tem sprašuje, kaj se bo s tem doseglo, če se finančna sredstva za socialne transferje že v letu 2006 zmanjšujejo za 5,5 % to je za 2,5 milijard tolarjev. Na področju socialnih transferjev bo tako prišlo do paradoksa. Socialni transferji že od leta 2002 vztrajno rastejo, v proračunu za leto 2006 in 2007 pa se temu področju namenjena sredstva vztrajno krčijo. Državni svet poudarja, da kljub solidni gospodarski rasti v zadnjih dveh letih, ni zaznati povečevanja zaposlenosti, ampak ravno obratno. Občutno povečevanje registrirane brezposelnosti ima za posledico rast socialnih transferjev. Državni svet zato predlaga Vladi Republike Slovenije, da te nejasnosti in paradokse odpravi. Ob proučevanju vsebinskih rešitev samega programa se nadalje državnemu svetu poraja vprašanje, ali imamo sploh še socialno državo, ki bo v sistem vgradila socialno varnost vsem tistim, ki si jo z lastnim delom ne morejo zagotoviti, ali pa gre zgolj za državo, ki bo delila na razne načine različne socialne pomoči in podpore. Ob sicer ugodnih kazalcih gospodarske rasti kaže da bomo breme gospodarskih in socialnih reform prevalili na ramena najbolj občutljive in obubožane populacije (upokojencev, brezposelnih, invalidov itd.). Iz programa ni razbrati, da smo se kot družba razdelili na bogate in revne, iz česar izhaja, da si bo določen del prebivalstva lahko brez težav plačal ali doplačal socialno in zdravstveno oskrbo, vse pa ostaja odprto za tisti del prebivalstva, ki si tega ne bo mogel zagotoviti. V programu niso definirane obveznosti uporabnikov socialno varstvenih storitev in ni razvidno, katere socialne pravice bodo za porabnike brezplačne. Naša država na eni strani stimulira velike družine, na drugi strani pa ni jasno, ali se pravica družine do socialno varstvenih programov veže na državljanstvo, stalno prebivališče ali na kakšen drug kriterij. Po mnenju državnega sveta bi morali v ta nacionalni program vključiti tudi starejšo populacijo, ki se številčno povečuje in jo obravnavati kot del družbe, ki naj po svojih močeh prispeva k razvoju, ne pa da jo obravnavamo kot problem. Evropski trendi kažejo, da postajamo starajoča se družba in to bomo morali sprejeti kot dejstvo, ter sprejeti programske usmeritve k ohranjanju produktivnega družbenega prispevka starejše generacije. Državni svet ugotavlja, da se v današnji družbi pojavlja vse več nasilja in zlorab v družini, do otrok in do starejših oseb, zato državni svet predlaga, da se nacionalni program dopolni z uvedbo družinskih sodišč, ki naj pospešijo razreševanje sporov in urejanja položaja otrok in staršev v primeru ločitve staršev ter hitrejše razrešitve drugih primerov nasilja in zlorab v družini in do starejših oseb. Državni svet nadalje ocenjuje, da je predlagano uvajanje zasebnega kapitala kot vira financiranja primerno reševanje primanjkljaja finančnih sredstev za socialno varstvo, vendar pa bi moral biti ta model javno-zasebnega partnerstva v programu natančno definiran z oblikovano opredelitvijo investicijskih, upravljavskih, lastniških in cenovnih razmerij. Iz dosedanje prakse je ugotovljeno, da so bili izvajalci socialno varstvenih storitev pripravljeni vložiti svoj kapital v različne projekte, za katere pa se je izkazalo, da ni bilo nikakršnih garancij za njihovo izvedbo, zaradi sedanjega načina organiziranosti in neopredeljenih pogojev vstopa v mrežo institucionalnega varstva. Tudi pri načinu upravljanja bi moralo biti več alternativnih pristopov. Izvajalci potrebujejo pri svojem delu večjo avtonomijo oziroma več samostojnosti pri strokovnem in poslovnem odločanju, saj se morajo vseskozi prilagajati individualnim potrebam. Reguliranje posameznih procesov znotraj javnih zavodov bi se moralo ustaviti in obrniti v drugo smer. S sprostitvijo organizacijskih oblik in načinov dela posameznih izvajalcev ter povečanjem njihove odgovornosti bi se ta dejavnost začela samoiniciativno hitro razvijati in prilagajati dejanskim potrebam uporabnikov. V programu sta pomanjkljivo določena vloga in status nevladnih organizacij, kot edinih izvajalcev izven-bolnišnične podpore in rehabilitacije za osebe s težavami v duševnem zdravju. Status izvajalcev programov duševnega zdravja, je potrebno urediti na način, da bodo programi in storitve, ki jih izvajajo, jasno in nedvoumno zapisani in izenačeni z izvajalci javne mreže socialnovarstvenih storitev, ker bi jim bilo le tako zagotovljeno sofinanciranje in določene, pristojnosti ter odgovornosti. Odpira se tudi vprašanje obsega mreže in njene širitve, saj predviden obseg mreže zajema le izvajalce javne službe in ne ustreza potrebam uporabnikov, kot ugotavljajo nevladne organizacije na področju duševnega zdravja pri svojem delu. Na področju socialno varstvenih storitev za starejše bi morali zaradi pluralnosti ponudbe zagotoviti neko centralno točko, kjer bi jim bile dostopne informacije o različnih oblikah ponudbe. Obveznost za vzpostavitev take točke je bila sprejeta z ratifikacijo evropske deklaracije s tega področja. Načelne usmeritve kažejo na to, da morajo ljudje prevzeti osebno odgovornost za svojo starost. Pri nas obstaja veliko število starejših, ki imajo v lasti nepremičnine visokih vrednosti, kljub temu pa se težko preživljajo, zato postanejo tarča raznih zlorab. Predlagano je bilo, da bi se v te namene formiral državni sklad, ki bi na eni strani spodbujal promet s temi nepremičninami, po drugi strani pa skrbel, da ne bi na tem področju prihajalo do zlorab, s čimer bi omogočili razvoj kvalitetnejših storitev za starejše. Izvajalcem storitev institucionalnega varstva za odrasle osebe s posledicami v duševnem in telesnem razvoju, je posebej pomembna dostopnost storitev in programov ter razvijanje mreže v skladu s potrebami uporabnikov. Strategije, zapisane v nacionalnem programu, sicer zajemajo pluralnost izvajalcev ter poenostavitev pogojev in postopkov, vendar so predlagani količinski in organizacijski kriteriji v njih nesprejemljivi. Procent vključenosti oseb s posebnimi potrebami v institucionalno varstvo ostaja enak kot leta 2000, kar je ob trendu rasti na tem področju popolnoma neprimerno. Vključenost odraslih v programe varstva bi morala biti vsaj 40 %, saj se samo na ta način lahko zagotavljata razvoj in kakovost storitev. Hkrati je omejevanje s procenti vključenosti in konkretnim številom možnih mest diskriminatorno do uporabnikov. Pri njih se življenjska doba zvišuje in v nekaj letih lahko pride do nenadnega povečanja potreb po njihovem institucionalnem varstvu, saj so sedaj le v 55 % - ih vključeni v normalno družinsko življenje. V okviru institucionalnega varstva oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki so vključene v varstveno delovne centre, se že od leta 2004 pojavljajo neke vrste moratoriji na spremembe, saj program ne predvideva dejanskih možnosti prestrukturiranja in zajema v svoja predvidevanja zgolj osebe, ki so že vključene v varstveno delovne centre, ne predvideva pa realnih možnosti povečanja njihovega števila. V okviru institucionalnega varstva otrok in mladostnikov v zavodih obstajajo realne potrebe po večjem številu mest, ki pa jih vizija v programu ne pokriva. Podana je bila tudi pripomba na šesto poglavje nacionalnega programa, ki zajema vzpostavitev mrež razvojnih in eksperimentalnih programov. V te mreže pa ni zajeta invalidska populacija, ki je precej številčna in je v tem nacionalnem programu preprosto izpuščena. Državni svet predlaga, da Vlada Republike Slovenije čim prej pripravi predlog zakona o socialni varnosti, predlog zakona za dolgotrajno oskrbo, predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov in predlog zakona o duševnem zdravju. * * * Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marija Perkovič. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).
Predlog resolucije je objavljen v Poročevalcu št. 119/2005 z dne 29.12.2005. Predlog resolucije je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 9.3.2006. Predlog resolucije so obravnavale interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal mag. Zvonko Zinrajh, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (REPZK) Državni svet je obravnaval predlog resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (RePZK), ki jo je v obravnavo državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Predlagatelj je pojasnil, da je omenjena resolucija strateški dokument, ki določa cilje in načela za uspešno preprečevanje in zatiranje kriminalitete, kar je razbrati tudi iz uvoda resolucije, ki naj bi bil samostojen dokument brez nacionalnega programa. Za izdelavo nacionalnega programa naj bi bila že določena delovna skupina na Ministrstvu za notranje zadeve, pri izdelavi programa pa naj bi izhajala iz resolucije. Na podlagi 135. člena Zakona o policiji (uradno prečiščeno besedilo, Ur.l.RS, št. 102/04 in 14/05) mora Vlada Republike Slovenije do 31.1.2007 izdelati nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete ter ga poslati v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije, usmeritve podane v resoluciji pa predstavljajo (zgolj) temelj za njegovo izdelavo. Državni svet je menil, da gre zgolj za nek dokument zgolj zaradi izdelave dokumenta, ki ga potrebuje birokracija za svoje delovanje. Resolucija namreč nima programa; gre za neobvezen dokument zgolj z navajanjem nekih podatkov, kar bi lahko storili tudi v obliki poročila o stanju na nekem področju. V resolucije je opaziti le eno konkretnost: namreč potrebo po nekem zakonu (zadnji odstavek pod tč. 5.2 resolucije) . Po Poslovniku državnega zbora - PoDZ-1 (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je resolucija akt državnega zbora s katerim državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih (109. člen). Po tretjem odstavku 171. člena PoDZ predlog resolucije o nacionalnem programu predloži vlada. Iz določb PoDZ je jasno razbrati, da je resolucija akt, v okviru katerega se sprejema nacionalni program. Mnenje predlagatelja, da bo prvo predstavil državnemu zboru resolucijo in mu nato dodatno predstavil tudi samostojen nacionalni program je po mnenju državnega sveta nepravilno in neekonomično. Tudi nacionalni program bo moral predstaviti v obliki resolucije, zato samostojno podana ocena stanja državnemu zboru služi le v seznanitev brez konkretnih ciljev na posameznih področjih, določenih časovnih obdobij in prednostnih nalog ter ukrepov za dosego teh ciljev. Zgolj seznanitev s podatki je danes mogoča skoraj vsakemu državljanu iz javno dostopnih evidenc, ne da bi bila za to potrebna resolucija. Dokler v aktu ni navedenih jasnih pravil, iz njega ne more nič izhajati. Da bi bila resolucija učinkovita, bi morala vsebovati jasno določene naloge posameznih organov na področju kriminalitete in roke za njihovo izvršitev, kar bi moral določati nacionalni program, ki je osnovni strateški dokument iz nekega področja, katerega cilj je splošno izboljšanje stanja in kakovosti življenja na posameznem področju. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. Predlagatelj v uvodu resolucije omenja, da "ni celovitega dokumenta, ki bi podal splošne usmeritve in opredelil vsa pomembnejša področja, določil odgovornosti za stanje ter zagotovil mehanizme za ocenjevanje stanja in nadzor nad izvajanjem sprejetih usmeritev in programov" pri čemer iz same resolucije ni razbrati odgovornosti za stanje, med mehanizmi za ocenjevanje stanja in nadzor nad izvajanjem sprejetih usmeritev in programov je omenjena le posebna ustanovitev posvetovalnega koordinacijskega telesa, sestavljenega iz predstavnikov državnih organov, strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, civilne družbe in drugih, brez konkretnejšega "ključa" njegovega sestavljanja, medtem ko program niti ni določen. Po seznanitvi s predlogom resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete s strani predlagatelja in sledeči razpravi je državni svet sprejel naslednje s k l e p e:
* * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 6/2006. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Mnenje komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 9.3.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročila Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podala Marija Perkovič. Obrazložitev je v imenu predlagateljev podala Špela Maček Guštin, podsekretarka na Ministrstvu za pravosodje. Amandma je vložila Interesna skupina negospodarskih dejavnosti in sicer: amandma na 49. člen sprememb "v šestem odstavku 202.b člena se besedilo pooblaščen organ socialnega varstva nadomesti z besedilom "Center za socialno delo". Amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1C) - skrajšani postopek
Državni svet meni, da je mogoče sprememba zakona zaradi prilagoditve glob iz tolarskih zneskov v evre nepotrebna in bi z enakim pristopom vseh ostalih zakonov zgolj obremenjevali Državni zbor Republike Slovenije. Predlagatelj že v uvodu predloga zakona (Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona) omenja t.i. krovni zakon o uvedbi evra, ki je v pripravi. Smiselno bi bilo, da bi zakonodajalec vse tolarske zneske prevedel v evre s posebnim zakonom (npr. zakonom o uvedbi evra), podobno kot je to storila Irska z Zakonom o zamenjavi zneskov v evre - EURO CHANGEOVER (AMOUNTS) ACT iz leta 2001 . Predlog zakona v celoti spreminja 19. člen ZP-1. V uvodnem delu predloga zakona ni naveden vzrok za spreminjanje določb o uklonilnem zapora, pri obrazložitvi člena pa je navedeno le, da "ne opredeljuje dovolj natančno procesnih pravil". Državni svet meni, da je sprememba nomotehnično slabo izpeljana, sam člen pa je kljub spremembi še manj jasen kot prvotni. Novo določeni 19. člen je med drugim izpustil določila sedaj veljavnega 3. odstavka 19. člena o pritožbi zoper sklep o uklonilnem zaporu in rokih za odločanje, kar bi lahko vzbudilo (po mnenju članov komisije napačno) prepričanje, da zoper odločitev sodišča ni pritožbe, čeprav 74. člen ZP-1, ki ne bo spremenjen, jasno določa, da je zoper sodbo o prekršku, izdano na prvi stopnji, oziroma sklep, izdan na prvi stopnji, dovoljena pritožba na višje sodišče, če ta zakon ne določa drugače. Določbe 19. člena lahko vzbudijo tudi dvome pri določanju uklonilnega zapora: veljavni ZP-1 je namreč v prvem odstavku 19. člena določil, da o uklonilnem zaporu odloči sodišče s sklepom po uradni dolžnosti, kar predlog zakona izpušča. Predlog zakona določa, da se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se določi uklonilni zapor in da o njem odloči sodišče. V povezavi s predlogom 19. člena zakona, po katerem o uklonilnem zaporu odloči sodišče (po uradni dolžnosti izpuščeno) in s prvim odstavkom 20. člena (Prisilna izterjava globe - če uklonilni zapor ni bil določen ali če storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno) se lahko postavimo tudi na stališče, da določitev uklonilnega zapora ni obligatorna. Ali se opravi ex offo ali po prostem preudarku sodišča niti ni pomembno, pač pa je pomembno, da se s takšnimi členi, ki omogočajo več interpretacij, ruši pravna varnost. Državni svet predlaga amandma na 49. člen predloga zakona in sicer: V šestem odstavku 202.b člena se besedilo "pooblaščen organ socialnega varstva" nadomesti z besedilom "Center za socialno delo". Obrazložitev: V dikciji 202b. člena se naziv pooblaščenega organa socialnega varstva zamenja s Centrom za socialno delo, ker je le ta javni zavod na področju socialnega varstva, ki izvaja javno pooblastila. Sicer pa predlagatelj pravilno poimenuje Center za socialno delo v 3. točki 202. c člena. Po seznanitvi s predlogom zakona s strani predlagatelja in sledeči razpravi je državni svet sprejel naslednje s k l e p e:
* * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 9. točki dnevnega reda: Predlog državnega svetnika Marjana Maučeca za sprejem avtentične razlage 33. člena zakona o vrtcih, so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 9.3.2006 Predlog je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije, s predlogom za razširitev 42. seje, so prejeli po elektronski pošti 13.3.2006. Predlog so obravnavale interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Obrazložitev je podal predlagatelj predloga, Marjan Maučec. Obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona podala Mojca Škrinjar, generalna direktorica Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport. Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal njen predsednik, Cvetko Zupančič. Razpravljali so Ivan Bukovec, Vincenc Otoničar. Stališče Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je podal Aleš Naglič. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, obravnaval predlog državnega svetnika Marjana Maučeca za avtentično razlago besedila 33. člena zakona o vrtcih in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji S K L E P: Na podlagi 149. člena poslovnika državnega zbora državni svet predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago besedila 33. člena zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 72/05). Predlog za sprejem avtentične razlage besedila 33. člena zakona o vrtcih: "Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki določajo ugotavljanje prejemkov, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana." O b r a z l o ž i t e v: Besedilo 33. člena zakona o vrtcih se glasi: "33. člen Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo." DODATNA OBRAZLOŽITEV ZA KMETE: DODATNA OBRAZLOŽITEV ZA PODJETNIKE: Komisija meni, da navedena določba ne odraža pravilno višine doseženega dohodka iz dejavnosti. Zavarovalna osnova je za samozaposlene zavarovance in za druge zavarovance, ki ne prejemajo plače, osnova za plačevanje prispevkov za socialno varnost, v katero se na podlagi prvega odstavka 209. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 104/05 -UPB3) uvrstijo glede na doseženi dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Zasebniki so se uvrstili v ustrezno zavarovalno osnovo na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katerega se nanaša davek iz dejavnosti, po novem pa se uvrstijo v zavarovalno osnovo na podlagi podatkov iz zadnjega oddanega davčnega obračuna. Iz odmernih odločb kot tudi iz davčnega obračuna zavarovalna osnova ni razvidna, saj se le-ta v poslovnih knjigah nikjer ne evidentira, evidentirajo pa se prispevki za socialno varnost. Zavarovalna osnova, od katere plačuje zasebnik prispevke za socialno varnost se torej določi glede na višino doseženega dobička in jo za potrebe ugotavljanja višine dohodka iz dejavnosti ne moremo še enkrat prištevati doseženemu dobičku. Zavarovalna osnova je v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določena za posamezni mesec, iz besedila spremenjenega 4. člena pravilnika pa tudi ne izhaja način izračuna zavarovalne osnove, ki se prišteje ugotovljenemu dobičku iz odmerne odločbe. Komisija predlaga, da se za potrebe ugotavljanja dohodka iz dejavnosti za namene uvrščanja v plačilne razrede za ta dohodek šteje dobiček, ugotovljen na podlagi odmerne odločbe oziroma davčnega obračuna, brez upoštevanja obračunanih prispevkov za obvezno zavarovanje, povečanj in znižanj davčne osnove ter davčnih olajšav. Povečanje plačil za programe v vrtcih za izkazane prihodke na osnovi novega 4.a člena pravilnika je neustrezno, saj samo prihodki niso pokazatelj ekonomske moči podjetnika. Edini pokazatelj ekonomske moči podjetnika, ki je tudi podlaga za odmero vseh njegovih pravic oziroma obveznosti, je podjetnikov dobiček. Zakon o vrtcih v 33. členu določa, da lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo, s čimer pa zakonodajalec ni mislil, da to določa minister mimo predpisov, ki določajo ugotavljanje dohodka. Ugotavljanje dohodka za samozaposlene in kmete določajo predpisi, ki urejajo poslovanje v kmetijstvu in podjetništvu ter davčna zakonodaja. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Marjan Mučec. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
Pobudo državnega svetnika mag. Adolfa Zupana za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov v zvezi s statusom sekretarja državnega sveta, so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 13.3.2006. Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije, s predlogom za razširitev 42. seje, so prejeli na klop. Predlog so obravnavale interesne skupine. Na klop so prejeli tudi predlog sklepa. Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik, mag. Adolf Zupan. Stališče Ministrstva za javno upravo je podal minister dr. Gregor Virant. Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja, Marjan Maučec. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica. Proceduralno pripombo je podal mag. Zlatko Jenko. Razpravljali so mag. Adolf Zupan, prof.dr. Jože Mencinger, prof.dr. Alojz Križman, Jože Zupančič. Glede na razpravo državnih svetnikov in predlog ministra za javno upravo dr. Viranta, je predsednik prekinil obravnavo.
|
|
| Povezane vsebine | |
 |
42. seja Državnega sveta Republike Slovenije |