Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, ob obravnavi Poročila o poteku popotresne obnove po potresu v Posočju v letu 1998 (stanje popotresne obnove 31. avgust 2004), na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednje
S K L E P E :
- Državni svet poudarja, da je poročilo analitično dobro pripravljeno in nam lahko služi za nadaljnje razprave in oceno postavljenega koncepta popotresne obnove oziroma realizacije postavljenih ciljev popotresne obnove v okviru zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanja razvoja v Posočju.
- Predstavniki občin Bovec, Kobarid in Tolmin večinoma ocenjujejo, da je bilo v okviru popotresne obnove opravljenega veliko dela, opozarjajo pa, da se je po potresu v letu 1998 velika pozornost namenila obnovi objektov, ki so bili na dan potresa zavarovani kot kulturni spomenik, medtem ko se je sanacija individualnih stanovanjskih objektov odvijala nekoliko prepočasi. Državni svet zato pričakuje, da se bo obnova individualnih stanovanjskih objektov kot tudi javne infrastrukture po letošnjem potresu izvajala prednostno in se nadaljevala s tako intenziteto kot se je začela takoj po potresu in da bodo za dokončanje obnove v predvidenem roku (leto 2007) zagotovljena potrebna finančna sredstva.
- Državni svet ugotavlja, da je bilo za opravljanje strokovnega nadzora del pri obnovi objektov po potresu v letu 1998 glede na razpršenost in število poškodovanih objektov ter številne izvajalce bistveno premalo nadzornikov Državne tehnične pisarne, da bi uspešno nadzirali izvajanje popotresne obnove. Zato državni svet pričakuje, da bo pri nadzoru izvajanja del za odpravo posledic letošnjega potresa sodelovalo večje število nadzornikov.
- Glede na to, da se postavlja vprašanje, ali bi potres v Posočju v letu 2004 povzročil manj škode, če bi bila obnova oziroma izvedba projektantskih del po potresu iz leta 1998 bolj kvalitetna, bi bilo treba metodološke in tehnične napake, ki so se pojavljale tako zaradi izrednega stanja kot želje po čim hitrejši obnovi, natančno analizirati in v poročilu predstaviti vzroke za nesorazmerno velike poškodbe na nekaterih objektih ob letošnjem potresu v Posočju.
- Državni svet opozarja na odstopanja glede ocene škode in dejansko porabljenimi sredstvi za popotresno obnovo, saj je bilo za izvedbo programa popotresne obnove namenjenih skoraj trikrat več sredstev kot je bila ocenjena skupna škoda na objektih, upoštevajoč njihovo realno vrednost in amortiziranost.
- Državni svet opozarja na velike razlike v povprečnih višinah stroškov obnove na objekt v posameznih občinah, saj je bila obnova enega objekta najdražja v Tolminu in najcenejša v Bovcu. Nadalje državni svet ugotavlja, da primerjava podatkov o oceni škode s stroški obnove v posameznih občinah pokaže, da so bili stroški obnove v Občini Bovec za okoli 40 % večji kot je bila ocenjena škoda objektov, v Občini Kobarid in v Tolminu pa je bila obnova še enkrat dražja glede na ocenjeno škodo. Po njegovem mnenju bi bila potrebna analiza, s katero bi razložili ta odstopanja.
- Državni svet poudarja, da je Posočje ekonomsko šibko območje z neugodnimi geografskimi gibanji in v bližini gospodarsko močne Furlanije Julijske krajine, zato ni zadostna le popotresna obnova objektov, ampak je treba spodbuditi razvoj z razvojnimi programi za njegovo revitalizacijo in zagotoviti zahtevnejša delovna mesta ter sredstva za zagon podjetništva.
* * *
Državni svet je ob obravnavi Poročila o poteku popotresne obnove po potresu v Posočju v letu 1998 (stanje popotresne obnove 31. avgust 2004) sprejel naslednji pobudi:
- Vlada Republike Slovenije naj čimprej uvede evropske predpise za dimenzioniranje gradbenih konstrukcij in potresno varno gradnjo (Eurocode 8) na potresno ogroženih območjih. Ker bo prevzem teh predpisov povzročil dražjo gradnjo in sanacijo objektov, je z vidika reševanja stanovanjskega problema smiselna uvedba evropskih standardov za potresno varno gradnjo le na območjih, ki so potresno najbolj ogrožena.
- Vlada Republike Slovenije naj preuči možnosti za sistemski pristop k preventivni sanaciji nepoškodovanih objektov na potresno ogroženih območjih, saj so stari objekti z vidika varnosti gradnje neprimerni in ob potresu sicer navidezno brez poškodb, ki pa se lahko pokažejo pri naslednjem potresu.
