Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Pobuda Toneta Peršaka v zvezi s priznavanjem stroškov pokojninskega in drugih zavarovanj, stroškov oziroma cene delovnega mesta, ter drugih stroškov, povezanih z izvajanjem dejavnosti |
|
Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji, dne 16. 2. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo državnega svetnika Toneta Peršaka za pripravo predloga zakona, ki bo celovito uredil vprašanja položaja in pravic samozaposlenih ter drugih samostojnih ustvarjalcev s področja kulture, ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Na podlagi 41. člena Poslovnika DS RS predlaga, da Ministrstvo za kulturo pobudo preuči in nanjo odgovori. Državni svet predlaga, da Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s sindikati in drugimi organizacijami samozaposlenih ter drugih samostojnih ustvarjalcev s področja kulture in novinarstva pripravi predlog zakona, ki bo celovito uredil vprašanja položaja in pravic samozaposlenih na teh področjih in vseh ustvarjalcev, novinarjev in drugih državljanov, ki delujejo na področju kulture, ne da bi bili zaposleni ali imeli kakršenkoli status. V sodelovanju z ministrstvoma, pristojnima za finance in delo, naj ministrstvo za kulturo prouči in v predlogu zakona uredi zlasti vprašanja priznavanja stroškov pokojninskega in drugih zavarovanj, stroškov oziroma cene delovnega mesta in sredstev za delo ter drugih stroškov, povezanih z izvajanjem dejavnosti in jih je potrebno upoštevati ob obdavčevanju samozaposlenih. Ministrstvo za kulturo naj v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za delo omogoči začetek socialnega dialoga na tem področju oziroma začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe s sindikati samozaposlenih na področju novinarstva in kulture. Ministrstvo za kulturo naj v okviru Vlade RS bolj odločno zastopa interese in potreba ustvarjalcev na področju kulture in novinarstva in predvsem poskrbi za seznanitev služb Ministrstva za finance, ki pripravljajo spremembe davčne zakonodaje, še posebej Zakona o dohodnini s pogoji, v katerih delajo samozaposlenih na teh področjih. O b r a z l o ž i t e v: Razprave ob sprejemanju Zakona o dohodnini v letu 2004 in po uveljavitvi zakona v začetku leta 2005 so pokazale, da predlagatelji zakona in zakonodajalec ne poznajo oziroma ne upoštevajo razmer, v katerih delajo samozaposleni na področju kulture in novinarstva in zato v določbah, ki urejajo obdavčenje avtorskih prihodkov niso upoštevani vsi dejanski in upravičeni stroški dejavnosti, še posebej ne stroški, povezani z delovnim mestom, sredstvi za delo, hkrati pa zakon samozaposlene na teh področjih dejansko obravnava kot obrtnike oziroma samostojne podjetnike ter jim ob preseganju cenzusa 3,9 mio SIT nalaga enake obveznosti (vodenje poslovnih knjig ipd.), ki jih samozaposleni na teh področjih niso vešči. Izkazalo se je tudi, da samozaposleni na teh področjih nimajo pogojev za ureditev vprašanj, povezanih s svojimi pravicami socialnega značaja oziroma pravicami iz dela, ker niso vključeni v procese socialnega dialoga in nimajo sklenjenih ustreznih kolektivnih pogodb, kar je nedopustno glede na to, da so naročniki njihovega dela v večini primerov javni zavodi in druge ustanove, ki so v lasti države ali vsaj delujejo v javnem interesu. Očitno potemtakem dosedanja raven urejenosti teh vprašanj (v zakonih, ki urejajo uresničevanje javnega interesa za področje kulture in položaj ter pogoje delovanja javnih občil) preprosto ne zadošča, saj pušča ob strani ravno večji del vprašanj, povezanih z zagotavljanjem in upoštevanjem ustreznih objektivnih pogojev za opravljanje dela in posebna vprašanja, povezana s socialnim položajem samozaposlenih in še posebej ustvarjalcev (in novinarjev), ki sploh ne poskušajo urediti svojega statusa, ker ne bi zmogli plačevati prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in potemtakem iščejo druge možnosti zavarovanj oziroma ostajajo nezavarovani. Obstajajo realne ocene, da je na vsakem od navedenih področij takih ??svobodnjakov?¤ po več sto. Seveda bodo v prihodnosti ljudje, ki nimajo urejenih socialnih zavarovanj, prej ko slej povečini v breme družbi, predvsem pa takšno stanje ne more biti sprejemljivo na Republiko Slovenijo kot socialno državo in za državo, ki pripisuje poseben pomen kulturi in od nje tudi veliko pričakuje. Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da pobudo prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovori. |
Povezane vsebine | |
![]() |
30. seja Državnega sveta Republike Slovenije |