Vprašanje Draga Žure v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom

Državni svet Republike Slovenije je na 22. seji 20. 1. 2010, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval vprašanje državnega svetnika Draga Žure v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Draga Žure se glasi:

Ali je Ministrstvo za finance oz. Svet Vlade Republike Slovenije za javno-zasebno partnerstvo (21. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu ) pri preučevanju ključne politike vodenja projektov javno-zasebnega partnerstva zaznalo kakršnekoli probleme in pomanjkljivosti trenutne ureditve in ali ima namen spremeniti in dopolniti zakon ter podaljšati rok iz 141. člena tega zakona, saj lahko po nekaterih ocenah pride do nepopravljivih in nepredvidljivih posledic za posamezne lokalne skupnosti ter posamezna podjetja, ki za zdaj opravljajo javno gospodarsko službo?

Hkrati dajem tudi pobudo, da se rok iz 141. člena ZJZP podaljša!

OBRAZLOŽITEV:

Republika Slovenije je do leta 2007 imela nekatera pravna razmerja javno-zasebnega partnerstva sicer urejena, manjkala pa je jasna in sistematična ureditev. Ravno zaradi sistematične ureditve tega področja je Državni zbor RS konec leta 2006 sprejel Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006, z dne 07.12.2006; v nadaljevanju ZJZP).
ZJZP pa je med drugimi določbami definiral tudi preoblikovanje obstoječih javnih podjetij in načine za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe. Tako je v prehodni določbi 141. člena (ZJZP) uredil preoblikovanje na način, da se ustanovitelj odloči:
•   V roku treh let po uveljavitvi zakona odločiti ali bo javno podjetje preoblikovano v mešani ali popolni zasebni lastnini,
•   V enakem obdobju ohraniti kot javno podjetje.

ZJZP torej na nekakšen način uvaja čiste pravno-organizacijske oblike glede na strukturo kapitala in sicer tako, da v javnih podjetjih ne more biti več zasebnega kapitala. Iz tega naslova pa izhaja kopica problemov z vidika podelitve koncesije oz. javnega razpisa za pridobitev koncesije.

ZJZP tako v 142. členu pravi sledeče:
•    Da se lahko gospodarskim družbam, ki so se preoblikovale iz javnih podjetij, v    roku enega leta po vpisu preoblikovanja v sodni register, podeli koncesija za opravljanje gospodarske javne službe brez razpisa, če v teh gospodarskih  družbah osebe zasebnega prava nimajo kapitalskih vložkov
•    Da se podeli koncesija gospodarskim družbam, ki imajo v svoji kapitalski  strukturi tudi zasebni kapital, ki pa poteka po postopku javnega razpisa v skladu z določbami Zakona o javnih gospodarskih družbah.

Več podjetij in lokalnih skupnosti v Sloveniji se torej nahaja v neprijetni situaciji. Poleg stabilnega poslovanja in definiranja ključnih dejavnosti podjetja, se lahko v težavah znajdejo tudi posamezne lokalne skupnosti pri dobavi storitev, ki so definirane kot  gospodarske javne službe. Preoblikovanje je sicer zgolj sprememba načina izvajanja javne službe, zato samo sprememba statusa javnega podjetja v gospodarsko družbo ne bi smela vplivati na obseg in kakovost izvajanja gospodarske javne službe. V praksi pa je različnih primerov in kombinacij veliko, kar lahko v skrajni konsekvenci vpliva na kakovost storitev.

Drug problem pa nastaja tudi z vidika enakopravnosti pred zakonom, saj so nekatera v preteklosti podobna podjetja pridobila koncesijo na preprostejši način. Ustanovitelji teh podjetij so bili namreč v preteklosti »javni subjekti«, današnje lastništvo pa je lahko bodisi javno, bodisi zasebno, bodisi mešano. In v takih primerih, če se osredotočimo zgolj in samo na kvaliteto in dostopnost izvajanja javne službe, glede na zakonske določbe, lahko pridemo do ugotovitve, da posamezni uporabniki storitev in nenazadnje tudi sami izvajalci storitev niso v enakopravnem položaju.

Naslednja težava je v pomenu »javnosti« podjetij. Prihaja namreč do primerov, ko so posamezna podjetja v lasti več lokalnih skupnosti, od katerih so posamezne lokalne skupnosti v svojih aktih umaknile »javnost«podjetja, nekatere pa tega niso storile. Še večja težava nastopi v kolikor je takšno »javno« podjetje v mešani lasti. Postopki, ki bi odpravili nedvoumnost še zdaleč niso zaključeni.

Zaradi nedokončanih postopkov lahko s strani posameznih lokalnih skupnosti, kakor tudi s strani posameznih podjetij s hitenjem povzročimo veliko škodo (ogrožena kvaliteta in dostopnost storitev za prebivalce, ogroženo poslovanje javnih podjetij, katerih ključna dejavnost je opravljanje gospodarske javne službe, itd.)
Rešitev trenutnega oz. zatečenega stanja v državi je bodisi v spremembi, bodisi v dopolnitvi zakonodaje v smeri podaljšanja prehodnega obdobja in ureditve izjem primerljive izjemam v evropski zakonodaji in evropski sodni praksi oz. celo v ustavni presoji posameznih določb.
Kot primer možne dopolnitve zakonodaje najdemo stališče v sekundarni evropski zakonodaji, kakor tudi v sodni praksi, naj pravo ne posega v način organizacije izvajanja poslov v eni osebi ali več osebah znotraj ekonomske celote. Po 23. členu Direktive 2004/17/EC so (ob izpolnitvi določenih dodatnih pogojev) izključena naročila, oddana povezanemu podjetju. Po 23. členu pomeni »povezano podjetje« vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, ali pa vsako podjetje, na katero ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika, ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje. Podobna pravila veljajo glede dodelitve naročil mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja. Že implementacija navedenega stališča v ZJZP, bi ob hkratnem podaljšanju prehodnega obdobja olajšala poslovanje bistvenega dela komunalnih podjetij.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanj v roku 30 dni odgovorita.