2. Sklep k vprašanju svetnika Požuna o statusu Železniškega zdravstvenega doma

Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji 3. 7. 2012, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10), obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Petra Požuna glede ureditve statusa SŽ - Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

 

S K L E P :

 

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika mag. Petra Požuna in predlaga Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

 

Vprašanje državnega svetnika mag. Petra Požuna se glasi:

 

 

 

 

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je na 64. seji, 12. 1. 2012 obravnavala problematiko prenosa ustanoviteljskih pravic SŽ-Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana, na pobudo Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas (Združenje ZaNas).

 

Na seji komisije so svoja stališča do problematike predstavili Združenje ZaNas, Slovenske železnice (SŽ), Ministrstvo za zdravje, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN), SŽ - Železniški zdravstveni dom (ŽZD), Zdravstveni dom Ljubljana (ZDL), Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS). Komisija pa se je seznanila tudi s pisnim stališčem Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL).

 

V razpravi ob obravnavi problematike prenosa ustanoviteljskih pravic ŽZD je prevladal močan interes za ohranitev tistega dela zdravstvene dejavnosti, ki jo ŽZD izvaja kot javno službo in ki se financira iz javnih sredstev. Komisija pa je pozvala Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za promet, da čim prej preučita možnost prenosa ustanoviteljskih pravic ŽZD na Mestno občino Ljubljana oziroma njen javni zavod Zdravstveni dom Ljubljana. Hkrati je pozvala vse glavne akterje (Slovenske železnice, SŽ-Železniški zdravstveni dom, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za promet, Mestna občina Ljubljana, Zdravstveni dom Ljubljana in AUKN), da čim prej najdejo sprejemljivo rešitev, ki bo predvsem v korist pacientom in bo ohranila dostopnost do zdravstvene oskrbe sedanjim pacientom, ki imajo v ŽZD izbranega zdravnika, torej za zagotovitev zdravstvene oskrbe obstoječim približno 14.000 do 15.000 pacientom ŽZD in odprtost javnega zdravstva za vse, ki ga potrebujejo.

 

Omenjena zdravstvena oskrba pa bi lahko bila močno prizadeta, če bi prišlo do realizacije javnega poziva Slovenskih železnic d.o.o., objavljenega v Delu 6. 10. 2011. Javni poziv je predvidel odplačen prenos pravic, vezanih na izvajanje zdravstvene dejavnosti ŽZD, torej njihovo prodajo. Zdravstvena dejavnost ŽZD je sicer opredeljena v Sklepu o ustanovitvi železniškega zdravstvenega doma Ljubljana iz leta 1991 in zaradi svoje narave predstavlja dejavnost splošnega družbenega interesa. ŽZD, ki deluje že od leta 1953, namreč poleg izvajanja preventivnih zdravstvenih pregledov za SŽ, kar je urejeno z medsebojno pogodbo med SŽ in ŽZD, opravlja tudi zdravstveno dejavnost tako na sekundarnem kot primarnem nivoju. Zavod zaposluje približno 100 ljudi, ima, kot že navedeno, od 14.000 do 15.000 opredeljenih pacientov in vsako leto opravi okrog 60.000 pregledov oziroma storitev. Načrtovana prodaja ustanoviteljskih pravic bi torej lahko pomenila precejšnje težave za javno zdravstvo v Ljubljani in v krajih, kjer ima ŽZD svoje ambulante.

Trenutno je status ŽZD interpretiran različno, glede na zainteresirano stran, ki interpretacijo podaja, in glede na razlago zapisa statusa v Sklepu o ustanovitvi Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana iz leta 1991, kot tudi v njegovem čistopisu iz leta 2000. V obeh je namreč v prvem členu navedeno, da gre za »zdravstveni zavod«, brez natančnejše definicije ali gre za javni zavod ali zavod s pravico javnosti (zavod, ki bi za izvajanje dejavnosti potreboval koncesijo).

 

Iz Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010, ki jo je 13. 5. 2010 ZZZS sklenil z ŽZD, je razvidno, da v ŽZD deluje 18 timov, od katerih je iz sredstev ZZZS, torej iz javnih sredstev, financiranih 14 timov. Ministrstvo za zdravje je potrdilo, da ima ŽZD sklenjeno pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev z ZZZS brez sklenjene koncesije, da se ti programi dejansko izvajajo ter da je ministrstvo SŽ že leta 2005 pozvalo, da vložijo vlogo za pridobitev koncesije tako na Ministrstvo za zdravje kot na MOL.

 

Da status Železniškega zdravstvenega doma ni ustrezno urejen, je opozorilo tudi Računsko sodišče v Revizijskem poročilu z naslovom Revizija računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje za leto 2010. Ker je bilo ugotovljeno, da ZZZS med izvajanjem revizije ni odpravil vseh ugotovljenih nepravilnosti (v poročilu je zapisano: »Od uveljavitve ZZ je ŽZD zasebni zavod s pravico javnosti. Za njegovo delovanje oziroma opravljanje javne zdravstvene službe bi ustanovitelj Slovenske železnice, d. o. o., Ljubljana, v rokih, ki jih je določil ZZDej v 95. členu, moral pridobiti ustrezno koncesijo. Zavod za sklenitev pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev z ŽZD tudi v letu 2010 ni imel ustrezne podlage.«), je Računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora ZZZS v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila predložiti računskemu sodišču odzivno poročilo in v njem med drugim izkazati tudi to, da je začel z aktivnostmi in postopki, da skupaj z Ministrstvom za zdravje, Mestno občino Ljubljana in ustanoviteljem uredi status Železniškega zdravstvenega doma.

 

Pri tem je potrebno poudariti, da je MOL pripravljena prevzeti ustanoviteljske pravice ŽZD, zagotoviti neprekinjeno izvajanje celotnega obsega programov javne službe in vseh potrebnih storitev medicine dela, prometa in športa za Slovenske železnice v okviru svojega javnega zavoda (Zdravstveni dom Ljubljana) ter prevzeti vse zaposlene v ŽZD.

 

Gre torej za vprašanje usklajevanja znotraj javnega sektorja oziroma zdravstvenega sistema na primarni in sekundarni ravni (med Ministrstvom za zdravje, MOL ter ZZZS) ter za reorganizacijo kapacitet za izvajanje tistega dela dejavnosti ŽZD, ki je slednji ne opravlja za zaposlene v ŽZD, ampak kot del javne zdravstvene mreže, za prebivalce Ljubljane in preko posameznih ambulant tudi za prebivalce drugih občin (Novo mesto, Postojna, Nova Gorica itd.).

 

* * *

 

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da vprašanje preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanj v roku 30 dni odgovorita.