Mnenje k posebnemu poročilu Varuha človekovih pravic Nasilje v družini - poti do rešitev

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k posebnemu poročilu Varuha človekovih pravic Nasilje v družini - poti do rešitev

Državni svet podpira prizadevanja Varuha človekovih pravic pri tem, da se v Republiki Sloveniji čimprej izdela sistemski zakon, ki bo urejal področje nasilja v družini ter pri tem zaščitil predvsem otroke. Pri tem bi se lahko zgledovali po Avstriji, ki imajo poseben zakon in ne kot pri nas, ko smo zagotovili večjo varnost žrtvam nasilja s pomočjo policije prek uvajanja novih policijskih pooblastil.

Bistvo novih zakonskih rešitev pa naj bo v celovitem pristopu k preoblikovanju pristojnosti posameznih institucij pri obravnavanju nasilja v družini in pri določanju obveznosti države po celovitem pregledu nad obravnavanjem tega pojava in obveznem spremljanju delovanja posameznih institucij in določanju finančnih obveznosti države. Državni svet meni, da je poleg obravnave nasilja v družini treba nameniti bistveno večjo skrb preprečevanju vseh oblik nasilja tudi v drugih okoljih in v vseh segmentih slovenske družbe.

Državni svet ugotavlja, da je v slovenski družbi nasilje v družini odraz naših moralnih, etičnih, socialnih, gospodarskih pa tudi političnih razmer, saj so nam za vzgled vrednote kot so npr. moč, vpliv, prevare, zlorabe, nasilno obnašanje, nasilna komunikacija in drugo. Ker smo kot družba naklonjeni nasilni komunikaciji in nasilnemu obnašanju, bi morali sistemsko pričeti s spreminjanjem naših miselnih in vedenjskih vzorcev ter spreminjanjem vrednot že v osnovni celici naše družbe, to je v družini. Za tako negativno stanje na tem področju v naši družbi nosijo veliko odgovornost tudi mediji, predvsem televizija.

Državni svet tudi ugotavlja, da država ne more prenesti bremena reševanja nasilja v družini na nevladne organizacije, kot tudi ne more prenesti reševanje tega kompleksnega problema samo na določeno področje (npr. policijo, centre za socialno delo,???), temveč se mora začeti sama s tem nerešenim problemom čimprej sistematično ukvarjati.

Vlada Republike Slovenije naj z resornimi ministrstvi tako čimprej spremeni in dopolni zakone, ki zadevajo nasilje v družini in to Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o policiji, Zakon o prekrških, Zakon o prekrških zoper javni red in mir, Zakon o nepravdnem postopku in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvedbo nujnih projektov, ki bodo v pomoč prizadetim družinam.

Državni svet predlaga, da se v podpoglavju 23.2.4 Zdravstvo doda, da je treba izdelati navodila za ustrezno zdravstveno obravnavo žrtev nasilja. Pri obravnavanju nalog zdravstva se kot tipičen poklic na tem področju premalo upošteva vloga medicinske sestre. Zveza društev medicinskih sester je na to problematiko opozorila že pred leti na način, da je ustanovila delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi in izdelala protokole za prijavo nasilja. Dosedanje programe je potrebno dopolniti z vsebinami, ki bodo vsem članom timov, ki obravnavajo družino in njene člane na vseh nivojih zdravstvenega varstva, zagotovili znanje in veščine na področju obravnave nasilja. Sedanji programi jim ne dajejo dovolj znanj na področju komunikacije z žrtvijo in družino ter v postopkih sodelovanja s policisti in tožilci. V programu zdravstvenega varstva niti časovno niti finančno ni opredeljenih del in nalog ter aktivnosti v celotnem postopku obravnave žrtev. Opredeliti je potrebno tudi obseg dela zdravnika in medicinske sestre v postopku obravnave. Ker te aktivnosti pogosto potekajo izven ambulant in rednega delovnega časa, je potrebno to problematiko čimprej zakonsko urediti in vključiti tudi zdravnikovo možnost, da prijavi storjeno nasilno dejanje v družini in s tem odpraviti njegove dvome z vidika zdravniškega kodeksa, saj etične dileme med njimi še vedno ostajajo.

V Posebnem poročilu Nasilje v družini Varuha človekovih pravic je potrebno tudi dopolniti področje 23.2.5. Centri za socialno delo z opravili in nalogami, ki jih na področju nasilja v družini že opravljajo Centri za socialno delo, pa v tem poročilu niso omenjeni. Posebej je potrebno razviti programe za delo tako s storilci nasilnih dejanj kot tudi žrtvami z izkušnjo nasilja, saj le tako lahko prekinemo začarani krog nasilja, ki se dogaja za domačimi vrati.

Državni svet podpira varuhovo opredelitev proti nasilju v družini in meni, da naj se pospešijo aktivnosti pri pripravah nove sistemske zakonodaje o nasilju v družini, ki bo za zaščito pravic otrok opredelila ukrepe za varstvo njihovih koristi zavezala vse organe in institucije k sodelovanju.

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Zoltan Jan.