Magnetogram 20. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(11. november 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.02.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani državni svetniki, spoštovani vabljeni! Pričenjam 20. redno sejo Državnega sveta. Sklical sem jo na podlago 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena poslovnika državnega sveta. Za današnje zasedanje so se opravičili mag. Dušan Črnigoj, Matej Arčon, Boris Popovič. Predčasni odhod pa sta napovedala kolega dr. Rus in dr. Jan zaradi obveznosti, vsaj za dr. Rusa pa pričakujemo, da se bo kasneje zopet lahko pridružil in gospod Milan Ozinič.
Na sejo so bili vabljeni: dr. Ivan Svetlik - Minister za delo, družino, socialne zadeve, Karl Viktor Erjavec - Minister za okolje in prostor, Gregor Golobič - Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Milan Pogačnik - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Jakob Presečnik - poslanec Državnega zbora, dr. Luja Juri - poslanec Državnega zbora in Sergij Daolio - direktor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospod Boruta Pahorja.          S sklicem 5. novembra ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
1. točka - odobritev zapisnika 19. seje;
2. pobude;
3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov;
4. Predlog resolucije o strategiji za Jadran;
5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze Maribor;
6. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o varstvenem dodatku;
7. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
8. Poziv Okrožnega sodišča v Ljubljani glede imunitete državnega svetnika.
Predlogov za umik nimamo. Predlogov za razširitev nimamo. Imam pa pobudo za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda. Vendar, ker predstavnikov ministrstva za... Torej predstavnice ministrstva za Visoko šolstvo so prispele, zato bomo upoštevali njihov predlog za spremembo vrstnega reda. In sicer, zamenjava 5. in 3. točke. Ne. Torej 5. in 2. točke. Tako. Tako da bomo pobude in vprašanja državne svetnice, svetnikov obravnavali na 5. mestu, na 3. mestu pa tako kot je v osnovnem dnevnem redu. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč.
Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da glasujemo.

            Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost. 24 prisotnih.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

            Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OSNUTEK ZAPISNIKA. Prejeli ste ga s sklicem in po elektronski pošti. Pisnih pripomb na osnutek zapisnika ni, zato predlagam, da o njem glasujemo. Prosim, da prijavite prisotnost. 27 prisotnih.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 19. seje Državnega sveta sprejet.

            Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PREOBLIKOVANJE UNIVERZE V MARIBORU. Predlog je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 127/09. Obravnavala ga je Komisija za kulturo, znanost in šport. Poročilo komisije ste prejeli. Predlog, mnenje Državnega sveta ste tudi prejeli po elektronski pošti 9. novembra in na klop. Morebitne amandmaje o predlogu mnenja prosim vložitev v pisni obliki. Pri obravnavi te točke sodeluje gospa Majda Širok, generalna direktorica Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter gospa Mateja Nemec Lukman podsekretarka na istem ministrstvu. Najprej bom vprašal predlagatelje zakona ali želijo podati pojasnilo. Izvolite, gospa.

            MATEJA ŠIROK: Hvala lepa za razumevanje za prestavitev točke. Res vsem prisrčna zahvala. Samo predstavitev bi v bistvu opravila zelo na kratko. Gradivo ste dobili. Obravnaval ga je tudi ustrezni organ Državnega sveta. Kar bi želela ob predstavitvi odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru poudariti je to, da kljub temu, da imamo v Sloveniji že kar lepo število ponudbe tako imenovanih programov s področja turizma, imamo razmeroma malo ali skoraj nič ponudbe s področja gostinstva, še bolj pa smo veseli tega, da je v resnici s samim predlogom izkazan  velik interes regije oziroma področja kjer naj bi bil sedež novonastale fakultete. Ta interes je artikuliran ne samo skozi pismo o nameri, ampak tudi skozi konkreten finančni prispevek. In glede na to je odločitev ministrstva kot takega in posledično Vlade kot take bila lažja.
Samih študijskih programov v Sloveniji imamo res že kar precejšnje število, več kot 15 jih. Na tem kraju, na tem področju pa je močno gospodarsko zaledje. In iz tega zornega kota je predlog Univerze v Mariboru smiseln in utemeljen. In upamo, da bo tudi živel v nekem dolgem časovnem obdobju.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa mag. Širok. Želi poročevalec Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport pojasniti stališče. Dr. Janvit Golob.

            DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem. Komisija Državnega sveta se je do tega predloga pozitivno izrazila. Prisluhnila je tudi realnim problemom, ki tukaj nastopajo.

To je šlo za financiranje kdo bo dal zagonski denar, upam, da je to zdaj rešeno. Seveda smo imeli pa pripombo, ki upam tudi v zadnjem dokumentu izpolnjena, da se podajo v elaborat habilitacije učiteljev na fakulteti. Ali je to storjeno? Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega dr. Golob. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o tem predlogu mnenja? Če ne, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona tako kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 30.
Kdo je za? (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 137/2009. Obravnavala ga je Komisija za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano in Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročila ste prejeli. Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu mnenja vložite v pisni obliki. Pri tej točki sodelujejo gospod minister dr. Milan Pogačnik, direktor direktorata za kmetijstvo, gospod Branko Ravnik, gospod Alojz Miklavčič, namestnik direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter gospa Elena del Fabro iz kabineta ministra. Spoštovani gospod minister, želite v imenu Vlade podati obrazložitev? Izvolite.

            DR. MILAN POGAČNIK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane svetnice in svetniki! Pred vami je Predlog sprememb Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je bil sprejet leta 1993. Naloga sklada je s starim zakonom bila opredeljena predvsem, da izvaja slovensko kmetijsko politiko in da kot dober gospodar zemljišč v lasti Republike Slovenije vodi promet s temi zemljišči, jih daje v zakup skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih oziroma za gozdove podeljuje koncesije. S tem naj bi skrbel za racionalno rabo, obdelanost in ohranjanje zemljišč, ki služijo tako  za proizvodnjo kot za raziskovalno, učno, vzgojno dejavnost ravno tako za ohranjanje naravnega okolja ter za ohranitev ter trajnosti razvoj gozdov. Ena izmed glavnih nalog je bila povezana z denacionalizacijo, in sicer vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov prejšnjim lastnikom v skladu s predpisom Zakona o denacionalizaciji. Vračilo nadomestnih zemljišč kot eden od možnih oblik vračanja podržavljanja premoženja v postopku denacionalizacije in kot zavezanec za plačilo odškodnine za nezmožnost uporabe v skladu s predpisanim Zakonom o denacionalizaciji. Vračilo nadomestnih zemljišč kot eden od možnih oblik vračanja, podržavljanja premoženja v postopku denacionalizacije in kot zavezanec za plačilo odškodnine za nezmožnost uporabe v skladu z 72. členom zakona, ki ureja denacionalizacijo. Danes sklad upravlja s 56.169 hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi, kar predstavlja 10% vseh kmetijskih zemljišč v upravljanju, po katastru pa z 90.805 hektarji kmetijskih zemljišč od skupaj 877.200 hektarjev, ki so po katastru nominirana kot kmetijska zemljišča. V dejanski rabi je v Sloveniji 500.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, razlika je velika. Poleg tega pa seveda imamo, v obdelovalni rabi pa imamo samo 800 kvadratnih metrov površin na prebivalca. To je daleč pod povprečjem Evropske unije in tudi daleč od povprečja, ki je potreben za neko primerno obliko kmetovanja in predstavlja tam 2.000 do 3.000 hektarjev na prebivalca. Obseg gozdov v gospodarjenju je 224.000 hektarjev, od katerih je za 96% podeljena koncesija. Obseg kmetijskih in gozdnih zemljišč se je zaradi denacionalizacije močno zmanjšalo. Tako smo po izvršenih postopkih denacionalizacije nekako ostali z 20% državnih zemljišč, 20% državnih gozdov, pred nacionalizacijo je bilo teh gozdov 40%.
In zakaj spremembe Zakona o skladu? Predvsem zaradi nekaterih sklepov. Eden izmed takih sklepov je bil sklep Ustavnega sodišča. V zvezi z delitvijo presežka odhodka nad prihodki sklada. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč razveljavilo avtentično razlago 5. odstavka 10. člena Zakona o skladu, s katerim je bila vladi Republike Slovenije možnost dana, da sama odloča o namenu razporejanja ustvarjenih presežkov prihodkov nad odhodki. Kot razlog je Ustavno sodišče navedlo, da gre pri avtentični razlagi po vsebini dejansko za spremembo zakona, ki ni bila sprejeta po predpisanem postopku sprejemanja oziroma spreminjanja zakona. Vlada je v preteklih letih presežke v glavnem namenila za poslovanje sklada in sicer za nakupe novih zemljišč in poplačilo odškodnin denacionalizacijskimi opravičencem. Potem enako je bilo s strani Državnega zbora opozorjeno, da je treba dokončno urediti nepremičnine, ki so v lasti države. Sklad se pri svojem delu srečuje s številnimi težavami pri dostopu do evidenc različnih državnih organih in pri prenosu podatkov o posameznih zemljiščih. Na to pomanjkljivo evidenco je tudi opozorilo Računsko sodišče in zahtevalo odpravo le tega. Torej ureditev evidenc nepremičnin in vpis lastništva Republike Slovenije v zemljiško knjigo je nujno za učinkovitejše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Po 164. člena Zakona o varstvu okolja je zahtevano, in ta člen zakona določa, da če koncestnino podeli država, pripada del plačil za koncesijo tudi prizadetim občinam. Z novelo zakona torej želimo urejati to vprašanje, kar je bilo tudi opozorjeno na več javnih razpravah. Sklad je v preteklosti financiral vzdrževanje javnih cest, katerih vzdrževanje je sicer v pristojnosti občin, vendar je na podlagi ugotovitve računskega sodišča to ukinjeno, zato je nujno urediti to vprašanje. Sredstva, ki se namenijo občinam iz tega naslova, so seveda strogo namenska. V juliju 2008, sprejeti Zakon o javnih skladih je skrčil obseg stavbnih zemljišč, ki bi jih država oziroma v njenem imenu sklad moral prenesti na občine upoštevajoč prvotni Zakon o javnih skladih z leta 2000. Ker prenosi nezazidanih stavbnih zemljišč na občine do sprejetja zakona o javnih skladih še niso bila v celoti opravljena se je postavil vprašanje enakopravnega odobravanja vseh občin kar je lahko tudi ustavno sporno. Zaradi tega je bila po razpravi v državnemu zboru na 29. 1. 2009 sprejet sklep po katerem je Državni zbor zahteval od Vlade Republike Slovenije, da takoj pristopi k sprejemu zakonodaje, da se ponovno vzpostavi prvotni kriterij prenosa nezazidanih stavbnih zemljišč na občine, kot je to določeno z Zakonom o javnih skladih iz leta 2000.
In nadalje je bilo tudi zahtevano, da se omogoči neodplačne prenose dodatnih nezazidanih stavbnih zemljišč na občine v primerih, ko se zasleduje javni interes oziroma v teh primerih omogoči tudi sklepanje neodplačnih pogodb o stavni pravici, stvarni služnosti in soglasij predvsem zaradi tega, ker so občine pomembni nosilci razvoja, tako je potrebno urediti te prenose nezazidanih stavbnih zemljišč na občine tudi po letu 2004.
Potem je še nekaj manjših vsebin, ki omogočajo tudi večjo transparentnost, večji nadzor nad delom sklada in ena izmed takšnih je tudi, da se spreminja sestava in način imenovanja sklada, prehaja to na pristojnost vlade vendar pa je še vedno obdržan in zagotovljen nadzor Državnega zbora nad delom saj je potrebno, da Vlada enkrat letno poroča Državnemu zboru o delovanju sklada. Tako je bilo tudi do sedaj. Mnenje je bilo namreč, da prav vlada lahko z operativnimi ukrepi v največji meri pripomore k izvajanju transparentnosti in da se pravzaprav na temu področju ni dovolj posvečalo reševanju tega vprašanja. Zato so bili večkrat izraženi določeni dvomi, kritike in podobno na delo sklada.
V razpravi je bilo tudi izpostavljeno vprašanje glede prenosa določenega števila zaposlenih z Zavoda za gozdove na sklad. Po našem mnenju je to zgolj minorno vprašanje saj gre zgolj za izboljšanje nadzora nad izvajanjem sklepov, ki jih sklad sprejme pri izvajanju del v gozdovih.
Omenjeno bi tudi, da iz tega naslova nastajajo dodatni stroški kar seveda ni res, saj je sklad tudi do sedaj že plačeval Zavodu za gozdove ne proračunska sredstva za izvajanje teh nalog v višini približno štiristo petintrideset tisoč evrov, tako da dodatni stroški zato ne nastajajo prihaja pa do razbremenitve državnega proračuna, ker se seveda na ta način zmanjšuje obseg dela Zavoda za gozdove.
Izpostavljen je bil tudi vprašanje finančnih posledic za sklad ali seveda v temu primeru prihaja tudi do kakšnih dodatnih obremenitev vendar je po izračunih, ki so bili narejeni in tudi po vseh drugih izračunih ki so bili pripravljeni ugotovljeno, da z ustvarjanjem prihodka iz koncesnin za gozdove, iz tudi najemnin za kmetijska zemljišča se ustvarijo prihodki, ki bodo zagotavljali delo sklada tudi naprej. Seveda pa ostaja vprašanje odnosa države do kmetijskih zemljišč in gozdov v lasti države. V teh primerih je bilo tudi omenjeno, da v kolikor želimo vzpostaviti stanje pred denacionalizacijo in zagotoviti, da bo država lastnik 405 državnih gozdov tako kot je bilo to pred denacionalizacijo in tako kot je to tudi pri nekaterih drugih državah da je potrebno namenjati večja sredstva za nakup. Seveda vse visi od hitrosti pridobivanja teh zemljišč, koliko sredstev je za to potrebno. In v temu primeru seveda bi bilo potrebno zagotavljati dodatna sredstva.
Dodal bi še to, da je pri ugotavljanju stanja na področju kmetijskih zemljišč in gozdov bilo ugotovljeno, da Slovenija ni v najboljšem stanju. Da je v preteklih dvajsetih letih pozidala dvainšestdeset tisoč hektarov najboljših kmetijskih zemljišč in da je bilo zaraščenih štirideset tisoč hektarov kmetijskih zemljišč.

            Zato smo se tudi odločili na ministrstvu, da bi seveda to pripravili v okviru normativnega programa vlade, da bi nemudoma pristopimo k ustvarjanju pravnih pogojev, ki bodo zaustavili tako stanje in tudi omogočali boljšo skrb za slovensko kmetijsko zemljo. In zaradi tega smo pripravili spremembe dveh zakonov. Eden je ta, ki ga danes obravnavamo, drugi pa je Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki zaključuje medresorsko razpravo in bo na vladi v prihodnjih tednih. Oba dva zakona se medsebojno dopolnjujeta in seveda ustvarjate pravne pogoje za boljšo zaščito slovenskih kmetijskih zemljišč pa tudi gozdov, ki seveda pridobivajo novo vlogo, še posebej po vstopu v Evropsko unijo. Kmetijsko nedvomno je panoga, ki se ukvarja s proizvodnjo, vendar istočasno panoga, ki vse bolj dobiva večnamensko funkcijo. Poleg proizvodnje kmetijske, mora skrbeti tudi ohranjanje kulturne krajine, mora skrbeti za poseljenost dežele in ob ugotovitvi, da je 85% zemljišč tako imenovanih zemljišč na področju z omejenimi dejavniki, ker so posebni pogoji kmetovanja, in da seveda moramo za to uporabljati čim bolj uspešno ukrepe in mehanizme skupne kmetijske politike. Ukrepi skupne kmetijske politike pokrivajo kar 60% faktorskega prihodka v kmetijstvu, vendar vsekakor preprosto kmetijska ne moremo vršiti brez kmetijske zemlje. In podatek, ki ga ponovno podajam in sicer ta, da smo pristali na 800 kvadratnih metrih obdelovalnih površin na prebivalca, in da smo na 24 mestu v Evropi, je mislim dovolj zaskrbljujoč za vsakega. Če ima en Luxembourg 2.500 kvadratnih metrov obdelovalnih površin mi pa 800, ob tem da se štejemo za državo, ki je nekako namenjena tudi kmetijstvu in jaz se s tem strinjam, kajti Slovenija je okoljsko zelo dobro ohranjena država, da ima pravzaprav izvrstno stroko, seveda tudi na področju gozdarstva, da smo pravzaprav dobro organizirani, preprosto na manjka samo dobre pravne podlage, kako bi to zagotovili. In kmetijstvo tudi v evropskem prostoru vse bolj postaja javna dobrina, kajti vsi želimo jesti dobro in tudi domačo hrano. Seveda pa moramo za to najprej imeti prostor, kjer bomo to pridelovali. Torej, gre za izjemno pomemben dokument, ta in prihodnji zakon, zakon o kmetijskih zemljiščih, ki se medsebojno dopolnjujeta in zagotavljata nekako ohranjanje slovenskih kmetijskih zemljišč, tudi boljši odnos do tega in nekako zagotavljajo tudi večji vpliv države na ta dogajanja, še posebej s tem, da ohranjamo sklad, in da ta sklad bo lahko gospodaril z javnimi zemljišči in ga tudi sprejel .../Nerazumljivo./... države, lahko tudi širil. Na ta način seveda bomo ustvarili tudi našim zanamcem možnosti, da bodo živeli v taki državi, ki je primerno urejena in kultivirana. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod minister. Želi poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasniti stališče? Kolega Cvetko Zupančič imate besedo.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav ministru, predstavniku ministrstva, sklada, ostalim svetnikom!
Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem svetu je ta zakon temeljito preučila, bila je zanimiva razprava, dve uri smo se okoli tega pogovarjali, tudi dobivali odgovore od ministrstva, vendar zaključek je bil tak, da komisija tega predloga zakona ne podpre, predvsem je šlo iz te strani, da tisti del zakona, ki govori o prenosu stavbnih zemljišč ni bilo kakšnih posebnih nasprotovanj niti ne v tistem delu prav gotovo, da ne, ko se govori o ustavnosti, se pravi o odločbi Ustavnega sodišča, vendar na drugi strani je pa drugi del zakona, ki pa skoraj s tem nima nič opraviti, gre pa za ključne zadeve delovanja sklada. Prvo kar so svetniki na komisiji opozarjali je, bom kar šel po enem vrstnem redu, je bilo spreminja se način imenovanja sveta sklada in direktorja, ki prehaja v pristojnost Vlade. Tukaj so se vsi spraševali zakaj to, zakaj se sklad odmika od javnosti, zakaj gre tukaj, zato, da Vlada nekaj postavlja, direktorja, zakaj se ta del v obstoječem zakonu Državni zbor postavi direktorja in poroča se Državnem zboru in na koncu koncev Državnemu svetu. Po novi verziji bo to stvar Vlade in enkrat letno se bo poročalo Državnemu zboru, ki pa ne bo imel možnost ne vem kaj tukaj vplivati, ker direktor se imenuje za štiri leta in ga imenuje Vlada ne parlament.
Z ukinitvijo javnega nadzora bi bilo možno kmetijska zemljišča in gozdove podrediti ozkim kapitalskim interesom in tako lažje iztisniti še več dobička za zasebne delniške družbe, čeprav ta že sedaj ni zanemarljiv. Pri tem vemo kakšne vrednosti trenutno dosegajo stavbna zemljišča in kolikšni so profiti gozdarskih delniških družb.
Naprej bi moral reči še to. Zakon določa tudi način uporabe presežkov, prihodkov in odhodkov sklada, rešuje problematiko virov financiranja, saj ima tako sklad vire za financiranje v začetku leta. Svetniki so opozarjali na ta del, da se dejansko s prenosom tega dela, kot sem že rekel, stavbnih zemljišč in predvsem gre za ta del, ki govori, da bo sklad izgubil 45% prihodkov glede na to, da se del koncesnine prenese na občine, da bo s tem okrnjeno delo sklada. In ta sredstva bi skladu pomenila toliko, da bi bil sklad okrnjen pri svojem delovanju.
Zakon tudi posega grobo v določitev načina delitve koncesijske dajatve. To je dejansko prepis sedanje uredbe, ki se prepisuje v zakon in se jo uzakonja. Moramo vedeti, da takrat, ko so bile podeljene koncesije so bile zadruge po svoje grobo odrinjene od možnosti, da bi prišle do koncesije in iz tega dela je potem način izračuna teh sredstev bil postavljen z uredbo. Po tem novem zakonu, ko se to uzakonja in dejansko ni nobene možnosti, da se to kakorkoli spremeni. Dejansko se ta zadeva uzakonja in je ni možno nikakor spreminjati. Na to so opozorili člani komisije v razpravi.
Prenos nalog iz javne gozdarske službe v sklad kmetijskih zemljišč. Govora je okoli 20 gozdarjev. Odpira se širša razprava. Sliši se tudi, da s sodelovanjem z Zavodom za gozdove in med skladom, ti gozdarji na področju tega sodelovanja včasih ni bilo to sodelovanje najboljše. Ne vem kdo je kriv. Dostikrat kažemo na cerkvene gozdove. Prejšnji teden sem bil na gozdarskem izletu na Dolenjskem. Krakovski gozdovi, cerkev jih ima 700 hektarjev. Pri vsaki obrazložitvi nege, sečnje in tako naprej je gozdar posebno poudaril, kakšno sodelovanje, vzorno imajo s cerkveni dostojanstveniki. Moram reči, da to sodelovanje, kot sem ga tam opazil je bilo vzorno. Tukaj pa zasledimo neko nezaupanje Zavoda za gozdove in skladom. V kolikor bi potem sklad dobil kontrolo na deli v gozdu, se pravi med nadzorom, bi bilo to po naši oceni zelo vprašljivo. Dejansko bi prihajalo vse iz enega vodstva, če temu tako rečem. Zato temu tudi grobo nasprotujemo, hkrati pa je tudi to, da se s tem slabi in vzpostavlja neko nezaupanje v zavod za gozdove, za katerega vemo, da ima vsaj pri večini ljudi veliko zaupanje in se jim nikakor ne oporeka strokovnosti in stroke.
To so bili ti glavni deli, ki sem jih bežno omenil v zvezi z nasprotovanjem, sami pa veste, da Državni svet daje mnenje, ne sprejema zakonov in naše mnenje je, da se ta predlog zakona ne podpre. Lepo je napisano tukaj tudi pisno mnenje. Jaz mislim, da je prav, da ga vsi preberete in boste tudi iz tega pač kateri zadeve tudi ne pozna razpoznal, da je pač ta predlog, da se zakona ne podpre. V tem trenutku najbolj koristno, ker vse kaže tako, da bistveno bi bilo bolje, da se nič ne spremeni kot pa, da se spremeni v to smer, ki bi bil za obstoj samega sklada škodljiv. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Zupančič. Želi še poročevalec Komisije za lokalno samoupravo pojasniti stališče? Kolega Darko Fras, izvolite.

            DARKO FRAS: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegica, kolegi. Spoštovani, gospod minister z ekipo. Lep pozdrav.
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala predmetni predlog sprememb in dopolnitev zakona kot zainteresirano delovno telo. Predvsem torej z vzornega kota vloge oziroma interesov občin, lokalnih skupnost v tej zgodbi. Moram povedati, da je komisija po izčrpni razpravi v bistvu se odločila, da ne podpre predmetni predlog zakona, čeprav seveda iz same vsebine razprave oziroma tudi poročila in predloga mnenja pa izhaja, da je komisija v bistvu podprla velik del vsebine in da pričakuje, da bo prišlo v morebitni obravnavi v Državnem zboru vendarle do določenih sprememb tega predloga zakona, kajti škoda bi bila, če vendarle ne bi prišlo do nekaterih sprememb.
Naj na kratko samo povzamem. Popolnoma jasno je in odveč ponavljati in poudarjati, da je torej sprememba zakonodaje, ki ureja delovanje sklada potrebno, zaradi odločbe Ustavnega sodišča. In pa seveda, to kar je najbolj pomembno za občine je to, da pravzaprav pričakujemo, da se bo ta status kvot glede te ureditve prenosa stavbnih zemljišč na občine vendarle razrešil in to čimprej. Moramo se zavedati, da je pridobivanje teh zemljišč izrednega pomena za lokalne skupnosti pa ne samo za njih, za izvajanje njihovih razvojnih načrtov, ampak nenazadnje tudi za izvajanje torej razvojne politike v regionalnem in državnem nivoju predvsem tudi če hočete z vidika učinkovitosti črpanja sredstev, evropskih sredstev. Vse se pravzaprav začne pri zemljiščih, pri lastnini teh zemljišč in seveda kolikor jim bomo morali lokalne skupnosti po dolgotrajnih postopkih in razmeroma visokih cenah kot je to sedaj plačevati seveda to nikakor ne pomeni neke razvojne konkurenčnosti in priložnosti ne za naše občine ne za regije in seveda ne za naše gospodarstvo če hočete.
Ta segment bi bilo izredno nujno, da je urejen. V lokalnih skupnostih smo seveda pričakovali nekoliko več od tega. Sedaj se s to predlagano rešitvijo vračamo na izhodišče iz osnovnega zakona o javnih skladih, kar bi lahko predstavljalo nek kompromis. Pri tem si želimo, v kolikor bo to stopilo v veljavo, da se ti postopki nekako pospešijo. Naše izkušnje, predvsem občin, so takšne, da so bili ti postopki zlasti glede na sedanjo ureditev sklada in notranje postopke odločanja, sprejemanja odločitev zelo dolgotrajni. V tem kontekstu so bile pozdravljene tudi te spremembe reorganizacije sklada, zlasti tudi ta predlog združitve strokovnih in upravnih nalog Zavoda za gozdove in sklada. Komisija pa je bila prav tako kritična do politike gospodarjenja s temi zemljišči. Na eni strani s tem segmentom moram poudariti dajanje teh zemljišč v zakup, kjer je bilo uzakonjeno, da imajo obstoječi najemniki ali zakupniki prednostno pravico pri tem. Te zakupnine oziroma nadaljnji zakupi niso bili podvrženi neki tržni logiki in boljšim, ugodnejšim ponudbam, ampak monopolnem položaju, ki je nastal v tistem prehodnem obdobju obstoječih zakupnikov teh zemljišč. Ne govorim o fizičnih, ne o pravnih osebah, ampak to je ena izmed .../Nerazumljivo./, ki sicer ni stvar zakona o skladu, ampak nekaterih drugih problemov, ki bi jih morali reševati v kontekstu paketa te zakonodaje. Naj poudarim še to, da je bilo na komisiji posebej izpostavljeno, minister je ne nazadnje sam izpostavil ta problem, da bi bilo veliko bolj smiselno in primerno obravnavati oba predmetna zakona, tako tega, kot zakon o kmetijskih zemljiščih oziroma njegove spremembe hkrati, ker zadeve so soodvisne, so povezane. Tam zaznavamo velik problem glede možnosti dostopa do zakupa teh zemljišč. Drugo so cene teh zakupnin, ki predstavljajo prihodke sklada, ki niso podvržene neki tržni logiki, ampak so predmet nekega izračuna. Enaka zgodba je pri teh koncesijah za izkoriščanje gozdov, kjer so prav tako te koncesije takšne kot so, predmet izračuna po neki metodologiji, čeprav tisti, ki poznate razmere v sosednjih državah, ker smo razmeroma majhni, ugotovimo, da so izkupički in stroški upravljanja in spravila sečnje po kubičnem metru, zanimivo, v Avstriji nižji kot v Sloveniji. Drug problem je tudi to, naj izpostavim, da se po podatkih, ki jih imamo, velika večina lesa izvozi neobdelanega v tujino, kar je izredno velika gospodarska škoda. Tudi o tem bi se morali odgovorni v državi vprašati čemu je to tako. Ali ne bi bilo bolj pametno z nekimi strukturnimi ukrepi horizontalnimi doseči, da bi ta del dobil neko dodano vrednost preden gre v izvoz. Med tem, ko recimo sosednje svojo lesno maso hranijo za nekaj časa in kupujejo to maso pri nas.
Kar se tiče, s tem bi zaključil, torej še vprašanje, da tako rečem, tega dela dohodka iz naslova koncesij, ki bi naj pripadalo lokalnim skupnostim, komisija seveda opozarja na to, da je vprašanje kakšen bo dejanski neto učinek tega ukrepa za lokalne skupnosti. Namreč kolikor je meni poznano in komisiji, bi ta prihodek, kot številni ostali prihodki iz naslova, seštel v to kvoto davčnih oziroma lastnih prihodkov občin, ki predstavljajo osnovo za izračun primerne porabe in tudi posledično potem morebitne finančne izravnave. in po zadnjih veljavnih podatkih za izračun primerne porabe in finančne izravnave slovenskih občin za leto 2009, je samo 19 občin v Sloveniji takšnih, ki niso na finančni izravnavi, od tega seveda ni nobena izmed tistih, ki bi tudi dobila večji delež te koncestnine po tistem predlogu razdelilnika. Tako da, seveda, neto finančnega učinka za lokalne skupnosti ne bi bilo nikakršnega, ker bi pač te občine dobile toliko manj finančne izravnave.
Drugo je pa vprašanje, kakšen je pa ta učinek potem za gostovanje sklada, ki pa je en pomemben del teh prihodkov. Skratka, komisija torej takšnih rešitev ni podprla. Pričakuje pa, da bodo se v proceduri morebiti, predvsem se nam zdi tudi nam problematičen ta del gospodarjenja z gozdovi oziroma vprašanje koncesij, morebiti še vendarle ponovno priučil in da se morebiti, želim si, da bi se morebiti to umaknilo iz tega dela, tako da bi vendarle ne bi ovirali pa drugih, torej ciljev, ki so popolnoma opravičeni in menim, da bi nastala tudi škoda, v kolikor seveda ne bo prišlo vsaj do teh sprememb. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o zakonu oziroma o predlogu zakona oziroma mnenju? Ja, kolega Zoltan Jan. Izvolite.

            DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Nisem kmet, ampak lahko presojam, da je to zakon, eden izmed tistih zakonov, ki so zaradi samega sebe, njihov namen je služiti samemu sebi. Ko se nek problem ugotovi, potem se išče pravno podlago in se ga reši s tem, da se naredi nov zakon, ki nič ne reši. Tako da, če bi naši pooblaščeni organi opravili tiste naloge tako kot začasa Marije Terezije, ko ni bilo računalnikov, ko ni bilo avtomobilov, bi vedeli, da so ti podatki katastrskih, ki jih navajajo v argumentaciji, zelo približni, zelo daleč od tistega kar vidimo, ko se peljemo z avtom, da ne govorimo, če živimo v nekem okolju. Res je, da so njive pod vasjo pozidane ampak res je tudi, da so tiste nekatere njive še vedno stavbno zemljišče, ker nihče ne nadzoruje. Jaz poznam vas, ker je osem črnih gradenj ampak nobenega inšpektorja nikjer, nikogar nič ne moti pač pa se je ena soseda pritožila nad gradnjo, ki je imela gradbeno dovoljenje. No tista je bila kaznovana, ostalih sedem pa nič. Torej tukaj je zdaj problem tega zemljišča gotovo, da bi bilo potrebno drugače nadzirati to ampak nadzirati, izvajati tisto kar je in kar obstaja.
Tudi to pogozdovanje, jaz poznam celo vrsto njiv, njivic, ki so zaraščene in so v zemljiški knjigi še vedno kmetijske. Še več je pa tistih goščav in gozdov, ki so prijavljeni razglašene njive zato, ker je manjši katastrski dohodek, ker se to splača na terene pa tako nobenega ni da bi pogledal ali je tista namembnost zemljišča ustrezna dejanskemu stanju. In tu je problem, ugotoviti dojansko stanje, doseči, da se tisti predpisi izvajajo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Jan. Jaz nimam zabeleženega drugega interesa za razpravo. Kolega Reven? Potem pa kolega Otoničar. V redu.

            RATISLAV JOŽE REVEN: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem posebej predstavnikom oziroma ministru in predstavnikom ministrstva.
Preden začnem s samo točko, ki je na dnevnem redu, to je predlog zakona, bi povedal, da se na podlagi informacij ministra o nameri ministrstva, da se ustavi pozidava najboljših kmetijskih zemljišč, izredno zadovoljen, vesel in ne podpiram to smer zato, ker je preveč škode se naredilo do sedaj na temu področju. Hkrati pa podpiram tudi vse ukrepe ministra in ministrstva za povišanje kvalitete hrane. to je tisto kar smo slišali zraven te razprave.
No sedaj pa, če preidem na točko konkretno, nadzor. Ne strinjam se, da nadzor nad skladom vrši Vlada. Naj vrši še naprej Državni zbor, kajti Državni zbor obsega vso paleto političnih strank, vlada pa je koalicijska. Čeprav podpiram, da poroča Vlada, tako je pač. Z vidika podjetništva se nikakor ne morem strinjati, da se razlika prihodkov in odhodkov pretaka v državni proračun, kajti vsi smo priča, da odtekajo nekatera zemljišča v privatne roke in potem se prekategorizirajo v stavbna zemljišča. Iz njih se vlečejo ogromni dobički. Sklad bi moral imeti vedno dovolj sredstev oziroma tista sredstva, ki jih dobi z gospodarjenjem na razpolago, da kadarkoli poseže v nakupe takih zemljišč. Praktično je vzvod za ohranjanje kvalitetnih zemljišč. Osebno navajam Kras oziroma območje ob italijanski meji. Slovenski investitorji ali kmetje nimajo dovolj denarja, da bi kupili tako zemljo, niti da bi tekmovali z italijanskimi kupci.
Mislim, da bi moral biti sklad pobudnik za kreiranje cene lesa. Kot veliki ponudnik bi moral cene dvigniti na tak nivo, da bi ne bila več zanimiva prodaja neobdelanega lesa, hlodovine, čez mejo, ampak da bi se ta les predelal pri nas. Stvar Ministrstva za gospodarstvo je, da postavi ustrezno sfero, da se podpre inovacije, razvoj tehnologije v smeri predelovanja lesa.
Dotaknil se bom 16.b člena. Pravilno je, da je potrebno zagotoviti potrebe javnega interesa za ceste, bolnice, vrtce in tako naprej. Tukaj v tem členu manjka varovalka, ki bi preprečila tistim, ki neodgovorno planirajo kje bo kaj stalo. Prevečkrat smo priča, da se trasirajo ceste po ravnini, namesto, da bi se umaknile v hribine. Jasno je, gradnja na hribinah je dražja. Prepogosto smo priča umeščanju objektov tam, kjer je možna kmetijska obdelava s stroji, namesto da bi jih premaknili tja, kjer to ni možno. Tukaj bi obvezno morala biti varovalka, da v primeru, če se ugotovi, da raba prostora ni racionalna, da ta člen, ta dikcija ne velja.
Koncesnine. Strinjam se s kolegi, ki so bili na komisiji in so rekli, da bi se morale koncesije deliti po drugačnem ključu, ključu stroškov, ključu poškodb, kakorkoli. Poudarjam, v tem zakonu ni obdelano za primere, ko je gozd v eni občini, cesta poteka skozi dve občini. Tista občina, ki nima gozda, ima pa obveznost za vzdrževanja gozdne ceste je prikrajšana. Pogrešam gospodarsko, pošteno ureditev razmerij. Sklad občine .../nerazumljivo./ koliko se deli prihodek iz gozdarjenja. To je bistveno in mislim, da je bila to rdeča nit naše razprave.
Sam sistem, na žalost smo na koncu, ko lahko samo rečemo kako bomo glasovali. Vsak zakon več ali manj ima dobre in slabe člene. Na nas je, da se odločimo katera je tista veličina, kateri je tisti argument, ali bodo prevladali tisti členi, ki so dobri ali tisti slabi členi, na podlagi tega se odločamo. Na žalost potem dobi cel zakon pozitivno ali negativno mnenje. Osebno se bom pri tem zakonu odločal na podlagi teh pomislekov, ki sem jih povedal. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Reven. Besedo ima kolega Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Spoštovan predsednik, podpredsednica, kolegi, spoštovani gostje, minister. Na začetku moram reči, da pozdravljam trud ministra za ohranjanje slovenske zemlje in kmetijske zemlje v prizadevanju, da se okoli zemljiške politike nekaj uredi. Moram reči, da ta zakon o skladu kmetijskih zemljišč ima nekaj pomanjkljivosti. Motilo me je to, da smo sedeli tukaj tri, štiri ure pred 14 dnevi in razpravljali o tem zakonu. Naslednji dan pa smo izvedeli, da je Vlada že sprejela ta zakon in ga dala v proceduro. Kolikor sem jaz opazil ni bilo vštetih nobenih pripomb, ki smo jih tukaj, pa je bila polna dvorana, niso bile upoštevane. Ni mi jasno zakaj je Vlada pohitela s tem zakonom, ker tudi sedaj je slišati, da bi bilo zelo dobro, da se ta dva zakona, zakon o kmetijskih in gozdnih zemljiščih in skladu kmetijskih in gozdnih zemljiščih bi sprejemala enakopravno. Poštenosti, namernosti tega zakona, ne vem, kako je prišlo do tega. Prišlo je tudi do nekih političnih pritiskov, da se ta zakon sprejme.
Zakon o skladu kmetijskih zemljišč, kot so predhodniki povedali, zelo dobro rešuje nekatere zadeve. Tudi upošteva odločbo Ustavnega sodišča, po eni strani tudi opozorila Računskega sodišča o nepravilnostih, da se te stvari uredijo v tem zakonu. Ni mi pa jasno zakaj so šli še v druge spremembe tega zakona brez kakšne širše javne razprave, ki je bila tukaj, očitno ni bila upoštevana in se je naslednji dan na Vladi že sprejelo.
Moram reči, da tudi kar se, kot je že kolega povedal, mogoče smo bili tudi mi nekako nespretni ali pa, ne vem kako bi se izrazil in premalo časa za neko res javno razpravo okoli tega, da bi povabili tudi Ministrstvo za finance v razpravo okoli tega zakona, ker danes so kolegi župani opozorili res na 25. člen Zakona o financiranju občin kateri govori, da te koncesije kateri bodo dobili občine, teh 45% se jim bodo nekaterim šteli v finančno izravnavo in v bistvu bomo s temi 45% samo vzeli denar iz sklada kateri sklad nujno potrebuje za svoje delovanje in bomo osiromašili sklad, občine pa v bistvu ne bodo dosti pridobile teh sredstev. Ker ta tabela katero smo danes slišali razen eno občino v Sloveniji, tukaj tudi kolega župan sedi, bodo dobile dosti, štiri, pet občin bo dobilo ogromno denarja, mislim ne ogromno, saj ta denar rabijo, dosti denarja, ostale pa bolj malo.
In res, problem je ta kot je že kolega Reven rekel, recimo če vzamemo mojo občino. Sosednja občina ima izredno veliko državnih gozdov, naša občina ima precej privat gozdov. In vse  transportne poti iz naših gozdov gredo preko naših gozdov, privat gozdov čez napo občino. Sosednja občina bo dobila dosti denarja za vzdrževanje teh cest, naša skoraj nič. In zato jaz mislim, da če se je že določilo, da se dobijo nekatera sredstva iz tega sklada, da se nekako drugače prerazporedi ta sredstva, mogoče res na dejansko stroške vzdrževanje teh cest, tako voznih kot lokalnih cest, ker v bistvu naša občina se bo vzdrževala gozdne in pa te ceste iz prispevka katerega moramo plačevati lastniki gozdov iz državnih gozdov, katerim se bo tudi škoda delala, ker so v sosednji občini pa skoraj nič.
Jaz mislim, da ta zakon bi moral počakati še en čas, da se res naredi dobra razprava, da se vključi tudi ostale občine in da se najde neka prava rešitev. Tudi kolegi so že opozarjali okoli nadzornega odbora in te zadeve in jaz mislim, da je ta zakon šel prehitro v proceduro, ne vem zakaj se je tako mudilo, da smo tukaj razpravljali do sedmih zvečer, zjutraj ob devetih je pa Vlada ta zakon že sprejela. Ne vem če je tudi Ministrstvo za kmetijstvo bilo možno upoštevati te pripombe in sicer jaz sem imel tudi prejšnji tisti zakon, kateri je bil v razpravi tukaj ampak ne najdem nekih sprememb katere je bilo tukaj na te zadeve tudi že opozorjeno.
Tako da, mislim da ta zakon zaenkrat ni primeren za nadaljnjo obravnavo in da ga bomo morali zavrniti in da se najde res prava rešitev in da bo začel ta sklad funkcionirati. Ker tudi v opozorilu, če ste prebrali ta zakon bo problem s financiranjem samega sklada, ta sklad bo po letu 2012 prešel na breme države, se bo financiral iz državnega proračuna, po drugi strani pa, ko pogledamo mnenje Kosove komisije, pa denar iz teh gozdov nekam zgine, država ga ne dobi in tukaj je primanjkljaj blizu 22 milijonov evrov, katerega bi sklad lahko dobil. Tudi o tem bi bilo dobro, da enkrat poteče razprava, kdo ta denar dobi. Ker če bomo zdaj vzeli 45% za občine, 10% za Sod ali Kad in 3% za po Zakonu o ohranjanju narave, ostane še 40%, 6 milijonov prihodek sklada je to ostane 2 milijona za delovanje sklada plus za namen, da sklad kupuje zemljišča in gozdove in da skrbi za te zadeve. Tako, da mislim, da bi te stvari bilo dobro še za preštudirati, ker brez veze je, da se vzame skladu teh 45%, na zadnje pa občine nimajo nobenega učinka, ker gre to v finančno izravnavo. Toliko za enkrat. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Klemenc.

            MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem, posebej gospodu ministru s sodelavci, gospodu državnemu sekretarju z Ministrstva za okolje in prostor in vsem ostalim prisotnim!
Na začetku naj povem, da predloga zakona ne podpiram. Seveda v nekem delu bi zakon kaj lahko podprl, sploh tisto, ko bo lokalnim skupnostim na nek način pomagalo pri njenem razvoju, torej da pridobijo ta nezazidana stavbna zemljišča. Pa potem razumem tudi gospoda ministra, ki se zavzema za neki večji delež kmetijskih zemljišč, ki bi dal neko možnost preživetja države v izrednih razmerah. Uvodoma smo slišali, da se je zaradi predloga sprememb zakona sledilo sklepom Ustavnega sodišča, da, tudi v tem delu, vendar je treba povedati, da samo v enem majhnem delu sledimo zdaj temu sklepu, res da pomeni tisti finančni del kar nekaj, ampak vse ostalo pa ni neko sledenje ustavni odločbi, da bi pod to krinko spreminjali zakon, tako da tisto je samo v enem delu, drugo pa nima nobene zveze.
Če mi dovolite bi v treh stavkih citiral podpredsednika Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije, ki govori, citiram: "Predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker ne izboljšuje problematike gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi in ne odpravlja določenih nepravilnosti. K večjemu predpisuje in določa nerazumne predloge, ki niso v skladu z javnim interesom." Komu je mar za Slovenijo, za razvoj, za pridobivanje nekih sredstev iz državnih bogastev bo pokimal, pa bo rekel, da ima gospod Tomažič prav.
Nesprejemljivo je, da bi ukinil nadzor Državnega zbora nad delom Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Z ukinitvijo javnega nadzora bi bilo namreč možno kmetijska zemljišča in gozdove podpreti ozkim kapitalskim interesom in tako lažje iztisniti še več dobička za zasebne delniške družbe." Konec citata. Prej je že kolega Otoničar povedal, da je v obrazložitvi ali pa v zakonu zapisano, da bo leta 2012 potrebnih 8 milijonov proračunskih sredstev. Danes iščemo milijončke, dva milijončka, da bomo pomagali določenim socialnim problemom nameniti neke rešitve, da bodo preživeli. Tukaj pa pozabimo poročilo Kosove komisije iz 2007, bom povedal, saj piše v poročilu Kosove komisije, da je 24 milijonov nepobranih sredstev in to mižimo. Nič ni, 24 milijonov ni nič. Sklad se slabi. Za izgubo teh delavcev dobiva neki organ Kadiju, ki toži Kadiju, ki sodi. Ne vem, zakaj je to dobro. Jaz mislim, da nekdo, ki bo imel svojega šefa, ko bi rekel, toliko kvalificirajo ta les, toliko napiši, če pride pa neka institucija, ki ima 400 gozdarjev, ki pokriva celo Slovenijo pa najbrž se spozna na svoje delo. Že skozi svoje obdobje je pokazala, da je zelo strokovna in je škoda slabiti, res škoda je slabiti. Potem, pozabili smo, da nekaj malega bo tudi lokalne skupnosti morale dati zopet iz proračuna, že itak smo ugotavljali, da nekih finančnih prihodkov ne bo, zaradi Zakona o financiranju občin, kar bo povedal kolega državni svetnik najbrž v nadaljevanju, ker sem videl, da si se prijavil k besedi. Ampak, dobijo lokalne skupnosti skupaj z bremeni tako imenovana prvo vodovarstvena območja bodo morale to odkupiti. To ni samo dobrobit za lokalne skupnosti. Seveda sem vesel v tistem delu že, ampak vse ostalo je pa kar problem.
Po drugi strani s temi koncestninami je tako, nekdo dobi ugodni les, je treba rešiti v to hlodovino, nekdo pa bo umrl. Imamo stotine malih žal na Slovenskem, ki so se zakreditirale po 200, 300, 400 tisoč mark, pred leti so se zakreditirale, da bi lahko spravili v pogoj in samozaposlili mogoče še kakšnega ali dva soseda, da bi lahko rezali. Danes nimajo hlodovine. Zakaj? Avstrijci jih pokupijo nekje drugje pod nekimi ugodnimi pogoji. Kupujemo nazaj drago. Ti nimajo hlodovine, nimajo sredstev in jih bodo zaprli in krediti bodo ostali. Tako da jaz, ne bom podprl kot povedano in mogoče bi še moral iti res skozi še neko obravnavo. Jaz upam, da bo Državni zbor mogoče tukaj še uspel kaj spremeniti, sicer pa tako kot povedano, upam da ne bo dobil podpore. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Klemenc. Besedo ima kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Spoštovani gospod minister. Spoštovani kolegi. V glavnem je bilo vse povedano. Oglašam se zaradi tega, ker sem v tem dialogu, tudi že z gospodom ministrom, nekako sodeloval v imenu občin, ne v imenu kulture. Zdi se mi, da je nekatere stvari potrebno premisliti. Nesporno je, da je v tem zakonu nekaj nastavkom, ki s tega vidika, z vidika občin pomenijo neko izboljšanje. Ni pa tistega ker bi mi pričakovali. Glede koncesnine, ko je rekel gospod Klemenc, je bilo že tako ali tako povedano, da je to bolj navidezna tolažba. Poleg tega pa je neka stvar, ki je pomembno nekaj za zelo majhno število občin, za večino pa praktično nič, tako kot mi je ironično prišepnil kolega Zupančič za občino Trzin, to pomeni 3 evre na leto. Ne misliti kaj ima Trzin z gozdovi, 40% občine je poraščene z gozdom.
Tisto, kar se meni zdi glede tudi na predstavitev gospoda ministra in tudi na sicerjšnje njegove argumente, ki po vsebini so prave. Najbrž se vsi lahko strinjamo s tem, kar je bilo povedano o površini obdelovalne zemlje na prebivalca in tako, tudi o pozidanosti. Vendar je treba v zvezi s tem povedati dve stvari. Če preračunamo avtoceste, gospod Reven je to že načel, kako so zgrajene in da vsaka zasede najmanj 60 metrov v širino in to pomnožimo s kilometri, praktično smo pri tisti številki kaj se je v 20 letih pozidalo, gospod minister jo je izpostavil. Zakaj? Kadar se reče, v zadnjih 20 letih se je pozidalo toliko in toliko, vsak pomisli te samopašne občine so toliko in toliko zemljišč naredile zazidljive in pozidale vse njive in zdaj nimamo več obdelovalne zemlje. Mi smo se pač odločili za tak koncept gradnje avtocest ali pa še kakšnih drugih takih.
Druga stvar - zato to gotovim, ker upam, da se bo to spremenilo - vsi vemo, da noben kvadratni meter zemljišča ne postane zazidljiv brez soglasja Ministrstva za kmetijstvo. Tudi eden ne. Kar je prav. Ni pa prav to, da so velike razlike. Tudi meni, moram reči, mene moti, če vidim, da nekdo gradi obrtno-industrijsko cono sredi ravnice, sredi najlepšega polja, recimo, naj bo to na Gorenjskem, kjerkoli že. Ne razumem pa, zakaj ena občina pa ne more dobiti soglasja za zazidljivost niti tik zraven ceste po kateri gre 25 tisoč avtomobilov na dan, kjer je pridelava hrane strup. Tega pa ne razumem. Hiša, sto metrov prostora, pa spet hiše in tam ne dobiš, ali pa 50 metrov prostora, pa ne dobiš soglasja za zazidljivost. Se pravi, da je to nek instrument, ki je očitno selektiven. Upam, da v prihodnje to ne bo več tako.
Rad bi še en primer povedal, ki ga bom ponazoril kar s primerom. V neki občini se rekonstruira državna cesta, v dolžini 1000 metrov, modernizira. Po njen gre, kot sem prej rekel, 22, 25 tisoč avtomobilov. Nekdo, kjer bi se naj uredilo krožišče, je rekel, jaz ne prodam zemljišča, hočem da se mi zamenja za delež na neki parceli, ki je državna, in ki naj kar ostane v njemu kmetijskega posestva, ker je to parcela sklada in je direktor tiste farme rekel "njet" in je bilo "njet", je ostalo "njet" in danes se ta cesta rekonstruira v dolžini 2/3 in iz tistega konca ki ni problematičen. S tistega konca, ki je problematičen, pa ne, ker ni prišlo do zamenjave. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Besedo ima kolega Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik, podpredsednica. Spoštovani kolegi, spoštovani gospod minister! Moram reči, da ne glede na to, da se po teh razpravah, ki so bile pred menoj, počutim na nek način osamljenega, ker zakon podpiram, čutim potrebo, da se oglasim in da to tudi povem.
Tudi sam izhajam iz kmetijstva in se zavzemam za ohranjanje kmetijske zemlje, moram reči, da tudi gospodarim na kmetiji, da to tudi v praksi počnemo in skrbi me to, da smo, ne vem po vojni pozidali šestdeset tisoč hektarjev, da je zaraslo štirideset tisoč hektarjev površin. Zdaj, tiste pozidane s stavbami, s cestami so verjetno za kmetijstvo izgubljene, je pa štirideset tisoč hektarjev zemljišč kmetijskih, od tega velik del najboljše kmetijske zemlje zaraslo zaradi gospodarjenja, zaradi načina, ki je bil v preteklosti in mislim, da pa ta zemljišča ne bi smela biti za nas izgubljena in da bi bilo prav, da se mogoče tudi s kakšnim nacionalnim ali pa državnim projektom lotimo pa vsaj del teh zemljišč pridobimo nazaj in nadomestimo tista, ki jih bomo izgubili pri pozidavi.
To ni glavni razlog, predvsem pa podpiram ta zakon zaradi tega, ker na nek način premika to dejavnost sklada iz nekega statusa quo v kateri se je znašel. In jaz bi samo spomnil moje spoštovane kolege, da ko je bil lani v razpravi Zakon o pokrajinah in je bila v temu zakonu predvidena ukinitev sklada kmetijskih zemljišč pa se ni razen kolega Zupančiča nihče posebej za to zavzel in je bil ta zakon mislim da tudi kar izglasovan. Tako da zdaj pa, ko je ta sklad ostal praktično se bojimo sprememb, kaj jaz vem imam občutek tudi vejice ali pa pike.
Moram reči, da se mi zdi to, da se prenaša nadzor sklada tudi na Vlado v redu in da se s tem strinjam. Tudi na podlagi izkušenj, spomnili se boste da je bilo v skladu mešanih kar nekaj afer, v preteklosti, leto nazaj pa so ugotavljali, da praktično ne more notri nihče posredovati, ker ni vzpostavljenega pravega nadzora, parlamentarni nadzor je pa preveč tog. In v predlogu zakona je parlamentarni nadzor ohranjen na isti način kot je bil s tem, da se ta nadzor širi na Vlado in se meni to zdi čisto v redu in to podpiram.
Koncesije, meni je zelo žal, da včasih mogoče na takšen način razpravljamo, imam občutek mogoče tudi na nek način malo nevoščljivosti. Recimo nihče se ne vpraša, igralnice so v Novi Gorici pa novogoriška občina dobiva lepo koncesijo za to. Jaz v Semiču nimam nobene pravice do te koncesije, Postojnska jama se je pred časom z občino Postojna dogovorila za koncesijo, pozdravljam, ampak je ta Postojnska jama tam čeprav je svetovna naravna dediščina ampak pravic do koncesije imajo pa tisti, ki so v temu okolju.
Žal je moja občina iz katere prihajam zaraščena in velik del te zaraščenosti gre tudi zaraščenost z gozdovi, izgubili smo 28 nekdanjih kočevarskih vasi naseljenih, 8 katastrskih občin kmetijskih zemljišč, ki so zdaj zaraščene in to je tudi znak neke nerazvitosti v kateri smo se znašli in pričakujemo od teh koncesij nek dodaten denar. Ne glede na to tudi če gre v to dovoljeno zagotovljeno porabo, ampak vseeno je boljše, če prideš do svojega denarja ali pa moraš v vrsti stati, pa prositi miloščino, ob tem pa iz naše občine odhaja dnevno na kubike lesov, kubike hlodovine in od tega lesa praktično nimamo nič, uničujejo pa naše ceste, našo infrastrukturo. Tako da to je nek drug pogled in mislim, da so občine do tega opravičene in da bi to moglo biti. Moram reči, pa da se strinjam s tistim in tudi sam sem že razpravljal, da so pa te koncesije prenizke, zdaj to govorimo mogoče tudi malo na pamet ali pa ne, ampak sigurno pa niso transparentne, najbrž je potreben tukaj poseg države, poseg ministrstva z uredbo, ki jo je gospod minister že napovedal, da se te stvari notri spremenijo in da se prihodki na ta način, tudi prihodki sklada, povečajo. No, zaradi tega bom pa jaz mogoče neka drugačna stališča, čeprav se strinjam z veliko razprav, ki so bile tukaj omenjene in ne pričakujem, da bo ta zakon rešil probleme še bolj kot ta zakon, mislim, da nam je potreben Zakon o kmetijskih zemljiščih, tam mislim da bo marsikatera razprava, ki smo jo zdaj imeli bo sodila tam. Ampak, ne glede na to, jaz to razumem kot rešitev, predvsem pa kot korak naprej. Najslabše je to, in v kmetijstvu se nam to pogosto dogaja, da vsi govorimo o nekih potrebnih spremembah, o nekih novih predpisih, ki jih je treba narediti, ko se pa ti predpisi pripravljajo, se pa postavimo za oko, pa jim praktično ne pustimo, ker velikokrat pričakujemo, na eni strani se zgubljajo tudi mogoče privilegiji ali pa neke stvari.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Klemenc. Besedo ima kolega Rudi Cipot.

            RUDI CIPOT: Spoštovani gospod minister, gospod predsednik, spoštovani svetniki!
Da ne bo gospod Mihelčič osamljen, tudi sam razmišljam enako, da je potrebno spremembe tega zakona podpreti, žal preprosto iz stališča, ker kakršnekoli male spremembe, pa tudi če nam nekatere niso všeč, so boljše kot nobene. Točno to, kar je povedano, prenos teh pooblastil na neki način, kako opravljati z nezazidano, zazidalnim območjem v občinah postaja ključni problem tudi na relaciji občine in pa sam sklad, da je ta zgodba preveč toga že vrsto let in onemogoča v teh ruralnih okoljih neki normalni razvojni ciklus. Da pa me moti vedno, ko usklajujemo zakonodajo z ustavnimi odločbami. Navadno poskušamo v zakonodajo tudi zlobirati neke stvari, ki me tudi v tem primeru spremembe zakona motijo in to so dejansko te koncesije, ki niso dorečene. Niso dorečene v toliko, ali so izvzete iz primerne porabe ali pa ne, tukaj se Finančno ministrstvo ni opredelilo. Meni še do sedaj kot svetniku to ni znano. Ker, če občine prevzemajo neke naloge bi normalno bilo, če je izvzeto iz te primerne porabe.
Druga zadeva je gotovo, ki je v Državnem svetu in tudi v Državnem zboru posledično sprožila dejansko razmišljanje o tem, da so v tem trenutku te koncesnine nezadostno kontrolirane. So netransparentne in dejansko omogočajo pretok državnega bogastva in gozdovi so državno bogastvo v privatne roke preko GG-jev in njihovih vzporedno nastavljenih satelitskih firm. Tukaj se gotovo mora minister zamisliti, da ta zadeva tukaj ni v redu urejena in da se tukaj kot pravimo nastavljajo mali "tajkunčiči". Vendar kljub vsemu jaz smatram, da je namera ministrstva bila prava in iz tega razloga zakona podpiram.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Cipot. Besedo ima gospod kolega Zupančič.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Ta razprava zadnjega razpravljavca je predvsem dovolj, da izglasujete proti zakonu.
Moram reči, kaj je tudi glavna tema, da dejansko nasprotujemo temu sprejetju zakona. To je eden ogromni kapital, ki ga še ta država ima in s spremembo tega zakona se to zavije v eno ožjo skupino, ožjo grupo, ožjo zadevo, ki javnost, v kateri javnost več ne bo imelo vpogleda. Jaz mislim, da je to zadnja celica, ki je v tej državi še kje v lasti države, vse ostalo je že več ali manj šlo v privatne roke. Tukaj moramo biti posebno natančni pri tej stvari, kaj se dogaja, kaj se spreminja, iti v javno obravnavo. Jaz mislim, da tukaj vse skupaj nekaj preozko zavito v eno zadevo in potem pa tukaj te postavi pred dejstvo, če ne boš to podprl boš pa tole in potem tukaj vagamo kaj je več vredno. To ni prav. Tako se o pomembnih državnih, nacionalnih interesih ne pogovarja, če boš vzel ta del, boš pa to izgubil. Pridimo s takim zakonom, da ga bomo podprli soglasno, ker gre za nacionalni interes. V tem delu mene skrbi. Še enkrat pravim, da tukaj nimamo državni svetniki kaj izgubiti, če tega zakona ne podpremo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Zupančič. S tem so prijave za razpravo izčrpane. Želite gospod minister odgovoriti na odprta vprašanja, dileme?

            DR. MILAN POGAČNIK: Še enkrat hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. To zadnje me je pravzaprav izzvalo. Ne vem, če je kakšen tak zakon, ki so ga vsi skupno podprli. Malo jih je, saj vemo kako to gre in kaj takšnega vsekakor ni za pričakovati. Tudi moji sodelavci in jaz smo pripravljali ta zakon in nismo pričakovali, da bo soglasno podprt.
Na nekaj stvari bi moral odgovoriti, in sicer bolj postopkovne, ker ne mislim prepričevati prepričanih, resnično ne. Vsekakor sem v svojem uvodnem nastopnem govoru povedal kaj so indici, kakšna je situacija v Sloveniji in kaj je potrebno storiti. Da je treba začeti pri začetku, zakaj se je to zgodilo in da smo v 20 letih tako nazadovali, ne sprašujte mene, sprašujte tiste, ki so vodili ta resor, da se razumemo. Lahko se tudi o tem pogovarjamo.
Če me nekdo preprečuje s tem, kako je nekdo proti temu, da se ukine nadzorni odbor in citira, ki je član nadzornega odbora, ki je to izjavil, me tudi ne prepričate. To je popolnoma razumljivo. Če je glavna točka tega zakona samo to, da se pristojnost teoretično prenaša iz Državnega zbora na Vlado in da se ukinja nadzorni odbor, če je glavna tema tega zakona, potem pravzaprav me to niti ne žalosti, da se razumemo.
Popolnoma jasni so pa sklepi Državnega zbora iz januarja 2009, ki so jasno rekli, da mora Vlada nemudoma pripraviti novelo zakona o skladih in da bo sprejela 55. člen, ki govori o prenosu nezazidljivih stavbnih zemljišč na občine. In drugo, da ravno tako uskladi koncesijski akt ob podelitvi koncesij v državnih gozdovih v skladu s 164. členom zakona.
Govorite o veljavni zakonodaji in tej nasprotujete. Ne nasprotujete temu zakonu. Te spremembe, ključne spremembe, ki jih navajate, da so neprimerne, so v veljavni zakonodaji. In potem moramo spremeniti zakon o varstvu okolja in spremeniti moramo zakon o javnih skladih. To je samo nadgradnja, izvršitev teh dveh zakonskih .../Nerazumljivo./. Čudi me to nepoznavanje, na en način, tega, kar zakonodaja v državi velja. Tudi ne sprejemam kritike, da je bila razprava počasna pa skrita pa hitra pa ne vem kakšna še. Lepo vas prosim! Januarja se je začela pripravljati ta sprememba oziroma javna razprava najprej z vsemi socialnimi partnerji, z vsemi so bile razprave narejene, z ZOS-om in SOS-om smo imeli tukaj mogočno diskusijo, da se razumemo, in potem, ko govorite o tistem zadnjem dnevu pred sejo vlade, to je bilo na predlog Odbora za kmetijstvo Državnega zbora razprava, pa ne o zakonu, ker takrat je bila javna razprava že zaključena en mesec nazaj. Bila je razprava o kmetijskih zemljiščih na splošno. To je bilo jasno povedano. Če nekdo ne pozna zakonodajnega postopka, pa ne pove, ne razume, da ko je javna razprava zaključena, gre predlog zakona v medresorsko razpravo in takrat ni več kaj spreminjati razen tisto kar resorji ugotavljajo, in da potem en dan pred sprejetjem zakona, pa kaj mislijo, da smo en dan prej dali zakon na vlado. Lepo vas prosim! Dobro veste kakšen je postopek, ko mora iti preko odbora, najprej mora biti zaključena medresorska usklajevanja, morajo vsi, vsa ministrstva dati soglasje, potem seveda to gre na Odbor za gospodarstvo in potem šele gre na vlado. Nič hitrega ali pa skrivnega postopka ni bilo. In to me je mogoče malo razžalostilo. Pa ne to, da je to diskusija, ampak tako nepoznavanje pravzaprav zakonodajnega postopka. Nič nismo mogli pohiteti. In javna razprava je bila skoraj mesec pa pol, več kot bi bilo treba. Lahko bi jo res skrajšali, pa jo nismo, zaradi pomembnosti zakona. To se pa strinjam. Ta zakon je pomemben, predstavlja prvo spremembo zemljiške zakonodaje od leta 1993 naprej in seveda drug zakon bo, ki je komplementaren in tudi pozdravljam vse tiste, ki o tem razpravljajo, ker sta komplementarna in urejujejo tudi prednosti in kdo bo, in kdo naj ima prednost pri nakupu slovenskega; tisti, ki ga obdeluje in tisti, ki bo zaokrožil svojo posest, absolutno. Pa tudi ta zakon prinaša številne spremembe, še posebej tam, ko govori, da je potrebno omogočiti lokalnim skupnostim nek nemoten razvoj. Ampak seveda razvoj pod nekim nadzorom. Ne da bomo dežela trgovin pa parkirnih prostorov. Peljite se malo po državi pa boste videli kako to izgleda, da se razumemo. Ob tem, da je tudi v občinah veliko stavbnih zemljišč, zazidljivih stavbnih zemljišč, ki so leta in leta nezazidljiva, ampak sedajle ob OPN-jih, ki jih obravnavamo pri nas, 210 občin je, samo 51 občin zahteva pozidavo 6 tisoč hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, pa kljub temu, da imajo v občinah že leta in leta nezazidana stavbna zemljišča. In ne mi govoriti o nadzoru. Če .../Nerazumljivo./... nadzoru za tako dober, zakaj so bile pa tako številne kritike na delo sklada? Saj lahko gremo v detajle, samo jaz mislim, da je ena živa izguba, gledati za nazaj. Glejmo naprej. Gremo naprej kaj moramo storiti. In ravno obratno, te male pripombe, za mene so to minormne pripombe ali je nadzorni svet ali ni, ali bo kdo, kdo bo v nadzornem svetu ali ne. In recimo, ali bo odločala o tem vlada ali ne? Saj vlada ima tudi koalicijo v parlamentu, lepo vas prosim. Da pa je zagotovljena demokracija, je pa enkrat na leto zagotovljena, tako kot je bila do sedaj. Toliko je imel Državni zbor nadzora nad skladom, da enkrat na leto o tem razpravlja in to bo tudi v bodoče. Kaj se potem spreminja, kje so pravi argumenti, da preprosto je tak, bi lahko rekel, negativno ozračje glede tega zakona? To me zanima.
Konec koncev, meni ni vseeno kaj bo s slovensko zemljo. Verjemite mi, da tega ne delam, zaradi kariere, da se razumemo, ampak ni mi vseeno kaj bo s slovensko zemljo, zato to govorimo. Mislim, da je treba stvari premakniti drugače in v naprej in to je cilj te naloge zelo pošten, zelo odkrit in dovolj je bilo časa, da se bi vsi vključili. Toliko sem  rekel, toliko razprav javnih, ki je bilo, zaradi tega zakona jih še nisem bil dvakrat v nabito polni dvorani ravno tega Državnega sveta, ko smo o tem razpravljali, da se razumemo. Mislim, da je bilo dosti, dosti informacij. Ne rečem, da je vse prav, kar je v tem zakonu. Ne rečem, da se jaz z čisto vsem strinjam, kar je v tem zakonu, samo neki dogovor mora biti. Nikoli niso vsi zadovoljni. Zato bi jaz preprosto predlagal, razmislite. Konec koncev gre za neko odločitev, meni se zdi pomembna odločitev Državnega sveta, da se odločite ali, da boste podprli to, da moramo enkrat v Sloveniji začeli misliti na kmetijsko zemljo, da bomo pustili neokrnjeno okolje in podobno. Še marsikatero drugo stvar bi morali razmisliti na tem področju, če hočemo pravzaprav dobro tistim, ki prihajajo za nami. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod minister. Mogoče samo metodološko, da pojasnim. Eden izmed ustavnim instrumentov Državnega sveta je mnenje. To je razmeroma mehak instrument, za katerega je zelo koristno, če ga za to pristojni se pravi Vlada, ministrstva in Državni zbor vzamejo resno, ker napoveduje stališča državnih svetnikov. Mislim, da je glavnina stališča šla v smeri priporočil, zato, da ne glede na to kakšno mnenje je priporočil ga je upoštevati in višji procent upoštevanja stališč izraženih v mnenjih manjši je procent verjetno, da bi svetniki državnega sveta razmišljali o vetu, ko pride čas za ta razmislek.
Drugi metodološki napotek je zelo enostaven, ampak samo v izogib morebitnim nejasnostim. Mnenje komisije je podano v negativni obliki, zato tisti, ki bo glasoval za mnenje se je s tem opredelil proti predlogu zakona tako kot je predlagan in obratno tisti, ki boste glasovali sedaj z ne oziroma proti se s tem implicitno strinjate z zakonom ali kakršnekoli nejasnost. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. (33 prisotnih državnih svetnic in svetnikov.) Glasujemo o predlogu mnenja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop.
Prisotnih je 33. Glasujemo o predlogu mnenja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop.
Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O STRATEGIJI ZA JADRAN. Le-ta je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 134. Predlog resolucije je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, katere poročilo ste prejeli na klop, prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje prosim vložiti v pisni obliki. Pri tej točki sodelujejo gospod Zoran Kus, državni sekretar z Ministrstva za okolje in prostor ter gospod dr. Mitja Bricelj, sekretar iz Ministrstva za okolje in prostor. Želite besedo v imenu predlagateljev zakona? Torej, v imenu predlagateljev zakona ni nikogar. Grem po vrsti, potem bom dal predstavnikom Vlade besedo na koncu. Najprej Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, kolega Fras, izvolite.

            DARKO FRAS: Hvala, gospod predsednik. Torej, na kratko. Komisija je podprla predlog resolucije predvsem iz dveh razlogov, prvi je ta, da po sami vsebini, zlasti po vsebini 6. točke ta resolucija v bistvu sledi tudi stališčem Državnega sveta, ki podpira predvsem dosedanje aktivnosti Vlade in pristojnega ministrstva, ki se v okviru te mešene slovensko-italijanske-hrvaške komisije prizadeva za varstvo teh voda, predvsem pa tudi je skozi to resolucijo jasno izraženo to nasprotovanje umeščanja plinskih terminalov tako tržaških zadev kot tudi v slovenske teritorialne vode. Skozi razpravo se je izkazalo, da ima tukaj Ministrstvo za promet neke dodatne predloge oziroma predlog za dopolnitev samega teksta resolucije, ki pa mislim, da v tistem trenutku mi s tem nismo razpolagali, ampak nam je bilo samo na seji komisije to predstavljeno s strani predstavnika Ministrstva za promet. Gre namreč za ene dikcije okoli teh omejitev definiranja varovanega območja oziroma stopnja omejitev varovanja v temu območju teritorialnih voda, to je povezano predvsem s slovensko in pa tudi evropsko prometno politiko oziroma nekaterimi načrti na temu področju torej politike pomorskega prometa. Tako da komisija se s tem potem do tega ni opredelila, ampak je samo predlagala predlagatelju, da seveda prouči tako predlog Ministrstva za promet kot predvsem tudi mnenje Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi z morebitnim dopolnjevanjem tega teksta in da potem po potrebi dopolni ta predlog resolucije. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo, želi kdo od državnih svetnikov. Kolega Jan, izvolite, dr. Zoltan Jan.

            DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa.
Gotovo ni potrebno poudarjati, da vsi imamo radi Jadransko morje. Jaz bi rad povedal samo to, da sem slišal o številnih naravnih katastrofah, ki so jih povzročili potopljeni in poškodovani tankerji ne pa kakšne katastrofe od plinskega terminala. In pri vseh teh razpravah pa pogrešam predvsem to, da bi jasno povedali kje so tisto kar se je pri italijanskih predlagateljih, kje so tisti lažni podatki s katerimi baje oblasti zavajajo? Te grožnje z demonstracijami pa z vlaki, ki bodo prišli iz Nemčije in tako naprej, to se da vedno dobiti tudi za šolske potrebe, obstajajo anarhične organizacije, ki jih .../Nerazumljivo./... spravite v mednarodne kroge in potem lahko protestirajo v Ljubljani ali pa Postojni.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Želite morda predstavniki Vlade? Izvolite. Gospod Kus.

            ZORAN KUS: Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.
Resolucija o strategiji za Jadran, pripravljavci so seveda imeli zelo dobre namene, imajo zelo dobre namene. Gre za strategijo za Jadran, za pripravo te strategije, ki jo narekuje nova direktiva o morski strategiji, direktiva Evropske unije. Ta je bila sprejeta lansko leto, leta 2008 in na primer Baltske države okoli Baltskega morja so se že odločile in takšno strategijo zaradi velikega onesnaženja in velikih pritiskov na Baltsko morje takšno strategijo že pripravili. Vse države članice so seveda zadolžene, da za svoja morja pripravijo takšne strategije, tudi regionalne strategije in subregionalne strategije in seveda smo prišli do ideje, da bi takšno strategijo kot eno prvih strategij pripravili tudi za močno ogroženo Jadransko morje. Ta ideja je bila podana že junija lansko leto ob koncu slovenskega predsedovanja Slovenije Evropske unije v Portorožu in to je bilo na mešani trilaterali komisiji za Jadran, Italije, Slovenije in Hrvaške in na treh dosedanjih sestankih, i so v temu letu sledili so to samo poglabljali. Zdaj na nek način državni zbor prevzel dodatno to pobudo tudi v svoje roke in sam tudi predlaga, da se ti koraki začnejo odvijati hitreje zato je ta element klica pobude, da se dogovorimo končno z Italijo kot državo članico, da skupaj z državo članico Italija in Slovenija potem z državami nečlanicami v Jadranskem morju potem res to strategijo v najkrajšem možnem času popravimo.
Torej pozdravljamo to pobudo s strani Vlade, pobudo Državnega zbora ima pa ta resolucija še en pomemben element. V točki sedem Državni zbor tudi na nek način pove na glas, da pa je zaskrbljen glede načrtovanja plinskih terminalov, energetskih objektov v severnem Jadranskem morju, ki je plitvo, občutljivo, ogroženo in tudi ta pravzaprav skrb znotraj te resolucije je zelo pomemben element in menimo, da je prav, da je vgrajen ta element v to resolucijo. Kot veste je bilo pred dvema dnevoma, 9. 11. srečanje koordinacijski odbor italijanske in slovenske vlade kjer sta se srečala tudi italijanska ministrica za okolje, gospa .../Nerazumljivo./... in pa slovenski minister za okolje, gospod Erjavec, ki pa nekega velikega napredka pri pogovorih za to strokovno občutljivo pa tudi veliko politično konotacijo tega problema seveda nista uspela kaj dosti razrešiti. Ampak velik uspeh tega srečanja je vsaj to kar ste v medijih lahko zasledili, da so vrata ostala odprta.
Da so vrata ostala odprta in da se bosta ministra v kratkem, predvidoma še letos, ponovno srečala. Ravno danes smo dobili manjkajočo dokumentacijo, kar je bil tudi na nek način sporazum na samem zasedanju, Italijani so končno to dokumentacijo, tehnično dokumentacijo za terminal v Žavljah in pa tehnično dokumentacijo za plinovod danes poslali. Mi bomo seveda to proučili seveda je pa daleč od tega ali so seveda s to tehnično dokumentacijo oni dokazali kar trdijo, da so že davno dokazali, da gre za nespornost.
Skratka, delo bo potekalo še naprej, v naslednjem tednu se bo s to vsebino seznanila tudi Vlada in bo postavila nadaljnje korake kaj in kako bodo koraki sledili in upamo, da bo do srečanja prišlo še letos in da bomo potem naredili nekaj več korakov.
Skratka, pozdravljamo resolucijo s tema dvema elementoma in menimo, da boste seveda tako kot je bilo že rečeno podprli ta predlog resolucije tudi vi. Najlepša hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod državni sekretar. Želi še kdo besedo? Sicer bi si jaz dovolil eno vprašanje pa da ne vzamem preveč časa mogoče samo, če lahko pojasnite v zvezi s 7. členom? V bistvu je zavzeto stališče, ki ga je Državni svet pravzaprav že do zdaj v svojih stališčih zastopal v zvezi s terminali v tržaškemu zalivu. Vendar tukaj obstajata dve možni tehnologiji hlajenja; ena je ta, ki je tukaj eksplicitno tudi zajeta v točki 7., to pomeni hlajenje utekočinjenega plina s pomočjo morske vode o katerem je bilo veliko govora. Obstoji pa še en predlog na slovenski strani, do katerega je celo pozitivno opredeljena zveza ekoloških gibanj, ki pa predstavlja jasno distinkcijo med tehnologijami hlajenja utekočinjenega plina v morju proti katerem je tudi za zveza ekoloških gibanj in kopenskim terminalom in z drugimi tehnologijami hlajenja.
Ali nam lahko zaupate mogoče stališče ministrstva ali vaše osebno do te distinkcije ali kaj bi pomenila dikcija 7. člena s to dilemo med tema dvema možnima rešitvama? Gospod Državni sekretar.

            ZORAN KUS: Hvala lepa.
Poglejte, ta 7. točka, ki je seveda na nek način klic Državnega zbora v smislu da se ti pogovori nadaljujejo in da se tudi ustrezno za obe strani zaključijo seveda gradi na takšnih tehnologijah, na takšni dokumentaciji, ki jo je Italija predložila, ki jo pravzaprav ponuja, ki jo pojasnjuje.
Na drugi strani vemo, da se pri nas pojavljajo iniciative, podjetniške iniciative za gradnjo plinskega terminala tudi v Luki Koper ali na slovenski obali, če že ne v Luki Koper. Seveda je vsaka podjetniška iniciativa, ki se pojavlja in v temu primeru tudi ponuja drugačno tehnologijo seveda samo podjetniška iniciativa tako dolgo dokler seveda ta podjetniška iniciativa ne pride tudi v uradne dokumente, kar pomeni, da je seveda še dolga pot, da bi se v Vladi in tudi v Državnemu zboru lahko začeli pogovarjati o takšni iniciativi, ki seveda mora priti najprej v nacionalni energetski program. Nacionalni energetski program, se zdaj ravno zdaj pripravlja na Ministrstvu za gospodarstvo. Gotov naj bi bil do junija naslednjega leta in če bodo iniciative prešle vse prepreke in korake, postopkovne in druge, in pridejo v nacionalni energetski program, ki ga bo na koncu potrdil tudi Državni zbor, pred tem pa še spomladi velika in široka javna razprava, če mu uspe skozi vse te postopkovne korake preiti, bo seveda potem podobno, kot počnemo mi zdaj pač v smislu čezmejne presoje za italijanske, pri nas bo to potem celovita naša presoja na naši strani, da se bomo pogovarjali o tem ali takšna iniciativa, ki je v nacionalnem energetskem programu preide tudi vse presoje vplivov na okolje, ki morajo biti narejene. Strateška bo torej narejena z nacionalnim energetskim programom, potem pa še projektna. In če bo tudi skozi to projektno presojo vplivov na okolje takšen projekt prišel do konca, potem bo postal sestavni del dokumentov.
Je pa tukaj en velik problem. Zaradi politične konotacije, ki ga ima ta energetska vsebina na italijanski stranki, si jaz osebno, to je pa moje osebno mnenje, ne predstavljam da bi lahko politično tak projekt preživel vse te faze, ki sem jih prej naštel. Strokovno morda ja, politično pa jih verjetno ne bo preživel.
Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Jaz se vam zahvaljujem za vaše strokovno in iskreno pojasnilo.
Je morda še kakšno vprašanje? Če ne, prehajamo na odločanje. Zaključujem razpravo. Na glasovanje bom dal predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona, kot ste ga prejeli na klop in vas prosim, da najprej prijavite prisotnost.  28 prisotnih. Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

            Prehajamo na POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIKOV IN SVETNICE.
            In sicer. Po elektronski pošti 10. 11. in na klop ste prejeli vprašanje Jožeta Mihelčiča v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov.
Želite kolega Mihelčič še dodatno obrazložiti?
Izvolite.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Saj že vprašanje pove veliko, ampak ponovno, kot že tolikokrat pri takšnih razpravah trčimo na ta nacionalni interes in regionalni ali pa lokalni. Nacionalni - nekaj odtujenega, velikega, lokalni pa problem tistih tam. Mislim, da je to vprašanje treba postaviti ravno zaradi tega, kot ste videli že iz njega, se sredstva za delovanje regionalnih televizij, ki jim je določen status z odločbo, ki jo je izdala država, zmanjšujejo. Zdaj, to pomeni, da so regionalne televizije praktično pred bankrotom ali vsaj nekatere od teh televizij so pred bankrotom. V tem vprašanju želim posebej opozoriti na to, da se ta sredstva ne delijo transparentno, da je bil... Strokovna komisija je ocenjevala programe in je nekatere programe v celoti zavrnila, po pritožbi pa jim je dala najvišja možna sredstva. Porušeno je razmerje med radiji in televizijami in tudi med samimi televizijami. Ravno to, in lahko se nam zgodi, mi ko gledamo nacionalno televizijo in preko nje izvemo kakšnega pudeljčka bo imel ameriški predsednik ali če bo Tony Blair poslušamo .../Nerazumljivo./... imel protikandidata v Evropski uniji za predsednika ali ne, pa če bo njegov minister to bil ali ne, ne izvemo pa kaj se dogaja v Sloveniji. In lokalne ali regionalne televizije nas seznanjajo s tem. In recimo, jaz kot lokalni ali regionalni gledalec izvem ali je bila asfaltirana ena cesta na smuk, za nekoga je to lokalnega pomena, zame pa je lokalnega, regionalnega in nacionalnega. Tako, da... in nekako si želim, da bi se ti regionalni programi ohranili in zaradi tega sem zastavil to vprašanje in tudi pričakujem, da se bo Ministrstvo za kulturo angažiralo v tej smeri, da bo to tako.
Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
Kolega Peršak ima besedo.

            ANTON PERŠAK: Jaz bi rad podprl to, kar je povedal gospod Mihelčič, ker je res točno to, kar on pravi. Ti danes medija slovenskega obsega praktično ne dobiš več. Lahko, bom zdaj rekel, katerakoli občina zgradi šolo, to ni novica za nacionalno televizijo, za komercialne, nacionalne seveda absolutno ne, pa tudi za marsikatero tisto ne. Novica pa je to, če se ena zmešana ženska postavi pred bager, to pa je novica in tako naprej.
Zdaj je kar nekaj teh lokalnih, tako rekoč, ki so izpadle iz financiranja, tako rekoč pred propadom.
Drugo, kar jim visi nad glavo je, da morajo iti na te digitalne oddajnike in morajo v to investirati, kar so imele zdaj v najemu in tako naprej. Tako, da se mi zdi, da je to prav.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Peršak.
Še kakšno mnenje?
Samo kinološko pojasnilo. Predsednik Obama si je omislil portugalskega vodnega psa, ne pudeljčka.
Na glasovanje dajem sklep: Državni svet podpira vprašanje Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za kulturo da vprašanja prouči in na njih odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. 29 prisotnih. Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni sklep predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 10. novembra in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z ureditvijo statusa članov in predsednikov izpitnih komisij za voznike motornih vozil. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 10. novembra in na klop.
Kolega Klemenc, želite dodatno? Ne. Želi kdo drug besedo.
Prehajamo na odločanje. Predlagam da Državni svet sprejme naslednji sklep, in sicer: Državni svet podpira vprašanje Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za notranje zadeve da vprašanje proučita in nanj odgovorita. Prosim, da prijavite prisotnost. 27 prisotnih. Kdo je za? (22 članov.) Je kdo proti? (3 člani.)
.../Oglašanje v ozadju./... Aha, ni v redu. Potem razveljavljamo glasovanje in ponavljamo proceduro. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. 28 prisotnih. Kdo je za? (27 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 2. novembra in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem institutu v Ljubljani.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanji Državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z merjenjem hitrosti motornih vozil. .../Oglašanje v ozadju./...            Za vprašanja in pobude na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma pristojne državne organe.
S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O VARSTVENEM DODATKU.   
.../Oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor./...
Pri tej točki je prisoten poslanec Državnega zbora gospod Gvido Kres. Samo trenutek, da pridemo do tega. Jaz vas samo pozdravljam, smo veseli da vas vidimo.
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 129/2009. Obravnavala ga je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije ste prejeli, prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje prosim vložite v pisni obliki.
Zdaj pa vas, spoštovani gospod Kres sprašujem, če želite podati dodatno obrazložitev.
Izvolite.

            GVIDO KRES: Hvala za besedo. Lep pozdrav predsedstvu in lep pozdrav vsem v dvorani.
Spoštovani. Podrobna obrazložitev zakona je v gradivu, zato dovolite, da podam najvažnejše poudarke v imenu predlagateljev poslancev Slovenske ljudske stranke.
Predlagali smo obravnavo po skrajšanem postopku, ker gre le za manjšo dopolnitev zakona. V zakonu o varstvenem dodatku dopolnjujemo 4. člen z novim tretjim odstavkom, da bi s tem izenačili in omogočili prejemanje varstvenega dodatka tudi kmetom, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic in predvsem tistim zavarovanim po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov iz leta 1979, katere pokojnine znašajo 187 evrov oziroma 227,60 evrov, kar predstavlja le 35% najnižje pokojninske osnove. Pokojnina kmeta borca pa znaša 455,19 evrov.
Cilj zakona je izenačiti pravice uživalcev najnižjih kmečkih pokojnin, ki so vse življenje delali na kmetiji in plačevali zavarovanje z ostalimi prejemniki v skladu z veljavnim sistemom v naši državi, ki zaradi vgrajenih načel solidarnosti in vzajemnosti zagotavlja najnižjo pokojnino. Znano je, da je bil pri nas prag revščine določen pod 495 evrov.
Seveda ima to tudi finančne posledice za državni proračun. Ocenjeno povečanja potrebnih finančnih sredstev v okviru proračunskega postavke 4760 - obveznosti do države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v novem proračunu je to postavka 210.21.601, kar se povečuje za 2 milijona 642 milijona evra za leto 2010. Treba pa je poudariti, da glede na demografske trende zna biti ta številka najverjetneje manjša. Ocena je narejena glede na maksimalno znano število upravičencev do najnižjih pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki jih je bil januarja 2009 le še 2302. Naj pa povem, da jih je bilo na primer leta 2005 4522, decembra 2008 pa 2588. In ob predvidevanju da bi prejemali mesečno po 95,62 evra varstvenega dodatka.
Glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe bomo na matičnem odboru v Državnem zboru Republike Slovenije predlagali popravke in dopolnili besedilo z amandmaji.
Predlagam, da Državni svetniki podprete pobudo skupine poslancev in s tem omogočite odpravo neupravičene neenakosti kmetov z najnižjimi pokojninami.
Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod poslanec.
Želi poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pojasniti stališče?
Izvolite, kolega Cipot.

            RUDI CIPOT: Spoštovani svetniki.
Komisija je obravnavala Zakon o dopolnitvah zakona o varstvenem dodatku in ocenila, da gre za socialni ukrep, ki v bistvu do praga revščine rešuje problem 2300 kmetom, ki dejansko dobivajo minimalno pokojnino nekaj čez 200 evrov. Res je, da gre tu v bistvu za korektiv, ki ga želi Ministrstvo za delo v bodoče reševati z izvzetjem vseh socialnih transferov v posebni zakon, vendar ker zakon še ni v proceduri in se lahko ta zadeva odmakne za leto ali dve, ocenjujemo da za to prehodno obdobje bi podprli predlog, ki je zdaj v obravnavi, da bi po hitrem postopku teh 2300 kmetov bilo dejansko nekako rešeno tega praga revščine.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Cipot.
Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati?
Koleg Cveto Zupančič.

            CVETKO ZUPANČIČ: Še enkrat hvala lepa za besedo, danes malo več govorim.
Zakaj sem se oglasi? Zato, ker v Sloveniji poznamo tako nacionalni "penzion", se pravi nacionalno pokojnino tudi za tiste, ki niso vplačevali v sklad. In tista pokojnina je skoraj enaka tem najnižjim kmečkim, ki pa so plačevali. In mislim, da je to edino pošteno, da se ta stvar vsaj preko tega dela nekako reši, da se jim to prizna. Ker, ti ljudje imajo pokojninsko dobo v katero so vplačevali, pa je dejansko njihova pokojnina skoraj enaka, kot je ta nacionalna, ki je za vse državljane.
Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Zupančič.
Besedo ima kolega dr. Zoltan Jan.

            DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa.
Meni se zdi značilno, da je 2300 oziroma manj kot 2400 kmetov, ki potrebuje takšno nadomestilo. Pomeni, da vsi ostali so bili tudi zaposleni, in da je kmetijstvo pravzaprav obstranska dejavnost. In kaj je prišlo, ta slovenski kmečki narod, je to zelo zgovoren podatek.
Drugo pa je, paradoksi, ki se s tem odpravljajo. Namreč, če je nek velik kmet prodajal vino sam, pač ni bil kooperant in spada med 2300 kmetov. Dal pa je zadrugi ob določenih okoliščinah, določene .../Nerazumljivo./... dvakrat večji pridelek, več grozdja, kogar ni mogel prodati vina, kot tisti kmet, ki je bil kooperant in je imel samo en hektar in pol oziroma 6 hektarjev zemlje. In tisti potem dobiva kmečko pokojnino, ki je taka kot je, gotovo prenizka, ampak vendarle v drugačnem sorazmerju s tistim, ki je pravzaprav dejansko kmet in močan kmet in dober proizvajalec. Tako da, to se mi zdi vsekakor.
Tretja stvar, ki pa govori, da nujnost takega ukrepa, pa je dejstvo, da je ta sloj prebivalstva preživljal velikanske krivice. Ni slučajno, da so ti kmetje kupovali leta, kajti prej se niso mogli pokojninsko zavarovati. Spomnimo se, šele Šinigojeva vlada je dovolila odkup let itn. Pa tudi kakšno zavarovanje so lahko sklepali do konca 60. let. Moja žena, recimo, si je prvič popravila zobe, ko je bila študentka in se je lahko kot študentka zavarovala ne pa kot kmečka hčerka. Tako da, vsekakor je to potreben ukrep. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega  Jan. Želi še kdo drug besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop. Ugotovimo prisotnost! (25 prisotnih.)
Kdo je za? (26 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel in se zahvaljujem gospodu poslancu za prisotnost pri tej točki dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Gospod Kres sodeluje tudi pri tej točki dnevnega reda. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, št. 129/2009. Obravnavala ga je komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti in na klop, prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Kolega dr. Jan, vidim, da odhajate. Dovolite, da vam v imenu državnih svetnikov in v svojem osebnem imenu želim vse dobro za vaš osebni praznik. .../Aplavz./...

            DR. ZOLTAN JAN: Se bom kar od tukaj zahvalil, ker ni nujno, da gre v zapisnik. Moram pa povedati, da ste me presenetili s to pozornostjo in se vam lepo zahvaljujem.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi besedo v imenu predlagateljev zakona gospod poslanec? Izvolite.

            GVIDO KRES: Hvala za besedo. Kot vidite oba zakona sta zelo povezana, predvsem gre tukaj o izkazovanju našega socialnega statusa države, če se imamo za socialno državo, zato tudi predlagamo te zakone, kateri bi bili oziroma bodo in se kaže, da so pravilno tudi sproženi. Predvsem bi rad, da ne bi še enkrat vse skupaj ponavljal, povedal, da zaradi uveljavitve tega zakona se bodo sicer povečala izplačila iz blagajne pokojninskega in invalidskega zavoda. Povečala se bodo v višini 909.838,45 evra na letni ravni, kar tudi ni rečeno, da ne bo nekoliko manjše. Predvsem pa je treba povedati, da s tem resnično ne delamo razlik med državljani in zaradi tega bodo temu primerne tudi druge posledice, da ne govorimo samo o finančnih, ki jih bo imelo sprejetje zakona. To pa je, zakon bo imel pozitivne posledice v izboljšanju socialnega položaja kmetov, ki so kljub temu, da so trdo delali vse življenje, med uživalci najnižjih pokojnin, ki jim zaradi znanih razmer in dvigovanja življenjskih stroškov ne zagotavljajo socialne varnosti. Drugih posledic zakona sicer ne bo, predlagali smo skrajšani postopek, ker gre za manjše dopolnitve. Strinjamo se tudi s pripombami, predlagali bomo dopolnitve popravka, s katerimi matični odbor Državnega zbora lahko dopolni in izboljša oba zakona. Uveljavitev zakona smo določili v roku 15 dni po sprejetju na predlog zakonodajne službe parlamenta bomo predlagali amandmajem in predlagali, da se črta določila, da se izvajanje začne s 1. 1. 2010. To, da smo šli sprva na datum 1. 1. 2010 je bilo čisto tehnične narave, smo rekli, da se začne z novim letom, ampak bomo to tudi popravili. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, gospod poslanec Kres. Želi poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pojasniti stališče? Kolega Cipot, prosim.

            RUDI CIPOT: Na kratko. Gre za dva zakona, ki bi se naj s to dopolnitvijo dejansko razrešilo oziroma jih tangira Zakon o starostnem zavarovanju kmetov, to so tisti kmetje, ki so uživali pokojnine po najbolj starem zakonu iz leta 1982 in drugo so uživalci pokojnin, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic po Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Tukaj gre v bistvu za letni prispevek ali letni dodatek in ne gre za socialni korektiv, tukaj je ključna pripomba ministrstva, vendar smo poskušali skozi napotek ministrstvu in tudi predlagatelju povedati, da kljub vsemu naj ne glede na različne prispevke, ki so jih posamezne skupine, to je tisti, ki so uživalci po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in plačali SPIZU v blagajno. Ta prispevek je bil seveda nižji od ostalih udeležencev v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, da bi kljub vsemu letni prispevek za obe skupini uživalcev bil namenjen enak in to v višini kot ga je predlagatelj navedel se pravi 0,9 milijona evrov, skupaj torej ta poseg v dopolnitev Zakona o varstvenem dodatku in Zakona o invalidskem in pa pokojninskem zavarovanju dejansko posega z 3,5 do 3,6 milijona dodatnih sredstev za to skupino kmetov, ki jih je 2300. Torej, tudi ta predlog dopolnitve Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju podpiram.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Cipot. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo želi kdo od državni svetnikov razpravljati? (Ne.)
Prehajamo na odločanje. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. (24 prisotnih svetnic in svetnikov.)
Kdo je za? (28 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Hvala lepa.

            Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - POZIV OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI GLEDE IMUNITETE DRŽAVNEGA SVETNIKA. Dopis Okrožnega sodišča ste dobili s sklicem in na klop. Mnenje Službe za pravne in analitične zadeve ste prejeli s sklicem 5. novembra 2009 na klop prav tako tudi poročilo Mandatno-imunitetne komisije in predlog sklepa Državnega sveta. Želi poročevalka Mandatno-imunitetne komisije pojasniti stališče? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Odpiram razpravo. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa Državnega sveta kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost! 25 članov.
Kdo je za? (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep Državni svet sprejel.
Preden zaključim sejo Državnega sveta naj vam povem, da, prvič, nismo dobili izražene želje za dislocirano sejo konec letošnjega. Decembrska seja bo v Ljubljani. Natančen datum bomo sporočili prihodnji teden. Tokrat bomo to prakso prekinili in pričakujemo predloge za dislocirano sejo pred letnimi dopusti prihodnje leto.
S tem zaključujem današnjo sejo.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Srečno!

            (Seja se je končala 11. novembra 2009 ob 15.12.)