Mnenje k Desetemu rednemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2004

Državni svet Republike Slovenije je na 37. seji, dne 19. 10. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Desetemu rednemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2004

Državni svet republike Slovenije je obravnaval Deseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2004 in predlaga naslednje dopolnitve predloga priporočila, ki ga je pripravila Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v Poročilu k Desetemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2004:

V drugi točki poglavja I. Ustavne pravice se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:

"Ob proučitvi možnosti zakonske ureditve naj vlada poleg potreb samih Romov v večji meri upošteva tudi voljo in potrebe večinskega prebivalstva, saj ga romska tematika in njeno urejanje tudi neposredno zadeva. Na ta način bi se lahko izognili konfliktom med večinskim prebivalstvom in Romi in vzpostavili sožitje med njima."

V poglavju III. Pravosodje se doda nova 12. točka, ki se glasi:

"Varuh človekovih pravic naj v večji meri obravnava tudi problematiko izvajanja javne službe notariata."

Naslednje točke se ustrezno preštevilčijo.

V poglavju VI. Delovna razmerja in brezposelnost se doda nova 20. točka, ki se glasi:

" Glede na to, da lahko Varuh človekovih pravic naslovi pristojnim državnim organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila med drugim tudi v zvezi z delovanjem in posredovanjem pristojnih državnih organov v primeru delovno pravnih kršitev v zasebnem sektorju, naj se Varuh v večji meri osredotoči na problematiko vedno večjih kršitev pravic delavcev in vedno hujših psihičnih pritiskov na delovnih mestih tudi v zasebnem sektorju."

Naslednje točke se ustrezno preštevilčijo.

O b r a z l o ž i t e v

Poročilo je predstavil Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Dejal je, da varovanje človekovih pravic v Sloveniji ni zaskrbljujoče, vendar ni zadovoljivo. V preteklem letu je prejel manj pobud, ki so se nanašale na problematiko državljanstva in denacionalizacije. Izboljšal se je odnos do odločb ustavnega sodišča. Še vedno je največji problem sojenje v razumnem roku. Zaostanki so tudi pri upravnih sporih, problematičnost vedno večjih kršitev pravic delavcev in prisotnost vedno hujših psihičnih pritiskov na delovnih mestih - "mobbing". Varuh človekovih pravic pa je opozoril še na neprijazen odnos do uporabnikov. Premalo so zaščitene pravice otrok. Velik problem, ki ga je varuh zaznal v preteklem letu, je etika javne besede. Varuh človekovih pravic je izpostavil, da se odnos do Romov počasi izboljšuje, vendar ni celostne strategije, ki bi uredila njihov položaj. Po njegovem mnenju bi bilo treba sistemsko urediti posebne pravice romske skupnosti in sprejeti enotno politiko reševanja problemov na področjih izobraževanja, bivanjskih pogojev, zaposlitve in socialne varnosti Romov.

Državni svetniki so posebno pozornost namenili etnično manjšinski tematiki, predvsem problematiki Romov, ki jo je v svoji predstavitvi omenil tudi Varuh človekovih pravic. S to problematiko se Državni svet Republike Slovenije ukvarja aktivno vseskozi, nenazadnje je s posvetom na temo "Problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji" širšo javnost in pristojne državne organe opozoril na perečo situacijo in podal določene predloge za učinkovitejše in hitrejše reševanje tega področja. Državni svetniki so z zadovoljstvom ugotovili, da je na odmevnost tega posveta opozoril tudi varuh v svojem poročilu. Državni svet Republike Slovenije je po posvetu, na svoji 27. seji, dne 17.11.2004, sprejel tudi sklepe, ki so še vedno aktualni in s katerimi poziva k učinkovitejšemu in hitrejšemu reševanju romske tematike.

Državni svet se pridružuje varuhovem pozivu po čimprejšnji celoviti normativni ureditvi položaja in posebnih pravic romske skupnosti v Republiki Sloveniji v skladu s 65. členom Ustave Republike Slovenije s sistemskim zakonom. Poleg normativne urejenosti pa je nujno potrebno, da država zagotovi zadostna finančna sredstva za izvajanje vseh sprejetih in potrebnih ukrepov.

Pri uresničevanju že sprejetih ukrepov pozitivne diskriminacije na podlagi področnih zakonov (teh je zdaj deset) in vladnih programov ter strategij bi bilo potrebno, da bi pristojni državni in lokalni organi poleg potreb samih Romov v večji meri upoštevali tudi voljo in potrebe večinskega prebivalstva, saj ga romska tematika in njeno urejanje tudi neposredno zadeva. Na ta način bi se lahko izognili konfliktom med večinskim prebivalstvom in Romi in vzpostavili sožitje med njima. Samo z dialogom, z upoštevanjem mnenj tako večinskega kot romskega prebivalstva, ki sobivata na istem ozemlju (področju), bo mogoče doseči pripravljenost za večjo socialno in siceršnjo vključenost Romov na eni in sprejemanje tega s strani večinskega prebivalstva na drugi strani.

Državni svetniki so posebno pozornost namenili tudi poročilu v delu, ki se nanaša na delovna razmerja in brezposelnost. Opozorili so na problematičnost vedno večjih kršitev pravic delavcev in prisotnost vedno hujših psihičnih pritiskov na delovnih mestih - "mobbing" (šikanirano, čustveno nasilje, sovražno obnašanje in teroriziranje na delovnem mestu, premišljeno, žaljivo in neprijazno ter ponavljajoče se grdo ravnanje, ki pri posamezniku prej ali slej povzroči čustvene poškodbe, ki vplivajo na psihično, pozneje pa tudi fizično zdravje delavca). Varuh človekovih pravic lahko svoje pristojnosti uveljavlja samo v javnem sektorju, vendar je mogoče o kršitvah, ne glede na to, kje se pojavljajo, opozoriti Inšpektorat za delo oz. drug pristojni organ. Državni svet tudi v nadalje podpira že dozdajšnja varuhova prizadevanja v tej smeri in s tem njegov prispevek k hitrejšemu in učinkovitemu reševanju delovno pravnih zadev tudi v zasebnem sektorju.

Državni svetniki so opozorili tudi na delovanje javne službe notariata, ki je v primerjavi z odvetništvom v poročilu skromneje prestavljeno. V prihodnje bi bila potrebna večja varuhova aktivnost tudi na tem področju, kljub že izboljšani in dodatno predvideni normativni ureditvi notariata, katere namen bi bil okrepitev zaupanja ljudi v delo te javne službe.