Zapisnik 17. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, ob obravnavi Poročila o regionalnih posvetih, ki so bili organizirani v vseh 22 volilnih enotah, v skladu s prvim odstavkom 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

1. Državni svet se je seznanil s Poročilom o regionalnih posvetih, ki predstavlja enega izmed osnovnih dokumentov za njegovo nadaljnje delo.
   
2. Državni svet poudarja, da je regionalizacija Slovenije z vidika sedanjega neenakomernega regionalnega razvoja nujna. Za ustanovitev pokrajin je potrebna sprememba ustave, ker ne omogoča ustanavljanje pokrajin s funkcijami, kot naj bi jih pokrajina imela. Poleg tega je potreben resen pristop k oblikovanju pogojev za ustanovitev pokrajin, med katerimi je najbolj pomemben gospodarsko razvojni potencial, saj drugače pokrajine ne bodo učinkovite.
   
3. Državni svet opozarja, da se mora reorganizacija državne uprave voditi vzporedno z regionalizacijo in mora zajeti vse organe državne uprave, saj uprava lahko učinkovito deluje le ob enotni organizaciji.
   
4. S sprejemanjem zakonov se na lokalne skupnosti prenašajo nove zahteve in obveznosti, ki občinam povzročajo nove finančne obremenitve. Državni svet ugotavlja, da je temeljni problem veljavnega sistema financiranja občin višina primerne porabe na prebivalca, ki ne zagotavlja obsega sredstev za izvajanje zakonsko določenih nalog. Redko poseljena in izrazito gorska območja imajo zaradi velikih stroškov za infrastrukturo dodatne finančne obveznosti, zato jim ob manjših možnosti dodatnih virov financiranja ostaja manj sredstev za razvojne naloge. Lokalne skupnosti bi morale participirati na sredstvih, ki jih v državni proračun odvaja gospodarstvo s sedežem v njihovih občinah, saj bi s tem imele finančno osnovo za postavljanje lokalne podjetniške infrastrukture. Ministrstvo za finance mora čimprej pripraviti in v obravnavo predložiti nov zakon o financiranju občin, ki bo občinam zagotovil lastne finančne vire in s tem finančno avtonomijo.
   
   Državni svet tudi pričakuje, da bodo čimprej sprejete predlagane spremembe in dopolnitve zakona o upravnih taksah, na podlagi katerih naj bi se zvišale upravne takse za izdajanje lokacijske informacije, saj sedanja višina upravne takse ne ustreza zahtevnosti postopka, ki v občinah zahteva dodatno zaposlovanje.
   
5. Državni svet nadalje opozarja, da občine, kjer ekološki problemi nastajajo in ostajajo, od ekoloških taks nimajo nič, saj denar ne ostaja v okolju, kjer se sredstva pobirajo. Zato bi morala država usmeriti ta sredstva nazaj v okolje za ureditev okoljskih vprašanj.
   
6. Državni svet tudi opozarja, da so javni razpisi za sofinanciranje razvojnih projektov za občine preveč zapleteni, največkrat pa so stroški prijave na razpis večji od razpisanih sredstev. Občine vložijo veliko truda v projekte, s katerimi kandidirajo na javnih razpisih za pridobitev dodatnih sredstev, vendar so skoraj neuspešne pri tem, ker finančno niso sposobne zagotoviti lastne udeležbe, ki je nujna.
   
   Državni svet tudi ugotavlja, da občine v nekaterih statističnih regijah (npr. Osrednjeslovenska, Gorenjska) nimajo možnosti pridobiti razvojnih sredstev oziroma so upravičene do bistveno manj sredstev evropskih strukturnih skladov, ker imajo previsok BDP oziroma so bolj razvite. Te občine ne bi smele biti že vnaprej izključene, ampak bi moral biti osnovni pogoj za pridobitev razvojnih sredstev razvojno naravnan projekt.
   
7. Državni svet opozarja, da pristojna ministrstva v fazi priprave zakonov in drugih predpisov občinam prepozno posredujejo gradiva v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na lokalne skupnosti, zato slednje nimajo možnosti podajati pripomb, v kolikor pa občine oblikujejo pripombe, se jih ne upošteva.
   
8. Državni svet opozarja na problem pomanjkanja delovnih mest v manj razvitih območjih, zaradi česar se ta okolja soočajo z odlivom intelektualnega potenciala oziroma begom možganov. Zato so ta območja kadrovsko šibkejša in s tem manj uspešna pri pripravi kvalitetnih razvojnih projektov, ki so pogoj za koriščenje sredstev evropskih strukturnih skladov.
   
9. Državni svet poudarja, da se ob gradnji avtocest pozablja na druge državne ceste (glavne in regionalne), ki so z vidika hitrejšega gospodarskega razvoja pomembna za območja, odmaknjena od osrednjega avtocestnega križa. Zato pričakuje, da bo Ministrstvo za promet čimprej pripravilo in v obravnavo predložilo nacionalni program izgradnje državnih cest.
   
10. Državni svet ugotavlja, da je sodelovanje in povezovanje lokalnih skupnosti z regionalnimi razvojnimi agencijami, gospodarsko in obrtno zbornico ter drugimi nosilci razvoja v okolju eden izmed osnovnih pogojev za reševanje problemov in doseganje boljših gospodarskih rezultatov v regijah.
    
11. Državni svet poudarja, da je treba za dvig konkurenčne sposobnosti slovenskega (malega) gospodarstva ustvariti produktivno okolje in voditi tako ekonomsko in davčno politiko, da bodo imela podjetja interes za vlaganje in zaposlovanje. Ker se potrebe gospodarstva zaradi globalizacijskih procesov spreminjajo iz dneva v dan, bi morali glede na vlogo gospodarstva pri razvoju lokalnega okolja poenostaviti in skrajšati upravne postopke za zgraditev gospodarskih objektov in tudi na ta način spodbujati potencialne investitorje.
    
12. Državni svet opozarja na problem finančne nediscipline v gospodarstvu, ki povzroča mnogim podjetjem nelikvidnost, marsikdaj pa tudi stečaje podjetij in s tem odpuščanje delavcev.
    
13. Državni svet se zaveda pomena izobraževanja, zato podpira prizadevanja za ustanavljanje visokošolskih središč v posameznih okoljih, ki bodo pripomogla, da bodo mladi ostajali v domačem okolju, kar je pomembno za ohranjanje poseljenosti in nadaljnji razvoj posameznih okolij.
    
14. Zaradi premajhne povezanosti izobraževalnih institucij in gospodarstva imamo na eni strani preveč kadrov, ki jih gospodarstvo ne potrebuje, na drugi strani primanjkujejo strokovnjaki s tehničnimi znanji (npr. elektroinženir, strojni in gradbeni inženir). Državni svet opozarja, da je treba dati izobraževanju še večji poudarek in s finančnimi in drugimi oblikami spodbud povečati interes med mladimi za tehnično izobrazbo ter jih tudi na ta način spodbuditi za delo v gospodarstvu. Prav tako je treba namenjati večje spodbude poklicnemu izobraževanju, še posebej dualnemu sistemu poklicnega izobraževanja, saj pridobijo učenci - vajenci v tem sistemu bistveno več praktičnega znanja, ki je nujen pogoj za razvoj malega podjetništva.
    
15. Državni svet podpira predloge za podaljšanje veljavnosti zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje ??? Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, saj se bo s tem brez dodatnih investicijskih vlaganj pridobil čas za izvedbo programov za prestrukturiranje regije.
    
16. Glede na nacionalni in regionalni pomen Kobilarne Lipice se bo državni svet vključil v razpravo o njenem statusu v razvojem in turističnem smislu.
    
17. Državni svet ugotavlja, da so občine ob meji s Hrvaško seznanjene z uvajanjem schengenskega režima s strani Ministrstva za notranje zadeve, medtem ko imajo občani pomanjkljive informacije. Državni svet opozarja, da ima vsaka obmejna občina specifične težave, ki jih je treba posebej reševati.

* * *

Komisije državnega sveta se bodo do vseh izpostavljenih problemov opredelile in na njih opozarjale ob obravnavi zakonskih predlogov in drugih aktov.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004 v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi z obnovitvijo, razširitvijo in asfaltiranjem občinskih in lokalnih cest ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca se glasi:

Kako in na kakšen način bo Vlada Republike Slovenije prispevala in pomagala občinam pri ohranjanju že zgrajenega cestnega omrežja? Zanima me tudi, kako in na kakšen način bomo v občinah obnavljali in asfaltirali ceste, ki še niso dokončane ter kako bomo gradili povezovalne in tranzitne ceste, ki so v tem času še kako potrebne?

O b r a z l o ž i t e v :

V preteklih 20-tih letih so se v občinah obnovile, razširile in asfaltirale državne, občinske in lokalne ceste. Polovico cest se je naredilo s samoprispevki občanov, drugo polovico sredstev pa so zagotovili posamezniki in občine.

Ceste so sedaj v zelo slabem stanju in večinoma asfaltirane brez zapornih slojev, zato so nujno potrebne obnove in preplastitev.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s sprejetjem in uskladitvijo slovenske zakonodaje z zakonodajo EU ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

• Koliko zakonskih in podzakonskih predpisov mora pripraviti navedeno ministrstvo v letu 2004?
• Ali je točen podatek, da je potrebno sprejeti devet zakonov oziroma njihovih novel (o krmi, o vinu, o zdravstvenem varstvu rastlin, o zadrugah, o gozdovih, sladkovodnem ribištvu) in 152 podzakonskih predpisov.
• Ali je ministrstvo v zamudi s pripravo navedenih predpisov?
• Ali je ministrstvo sposobno v enem letu pripraviti vsa zakonodajna besedila in podzakonske predpise?
• Kakšne bodo posledice če navedeni predpisi ne bodo sprejeti?
• Ali bo priprava vseh navedenih predpisov zahtevala izredna in dodatna finančna sredstva?

O b r a z l o ž i t e v:

V letu 2004 Republika Slovenije postane članica Evropske unije. To pomeni uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajo Unije. Zastavlja se vprašanje ali je ministrstvo delovalo vestno in pripravilo zahtevane predpise ali pa je v zamudi kar lahko utegne povzročiti negativne posledice.

Ostala ministrstva, kot Ministrstvo za gospodarstvo, informacijsko družbo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, morajo tudi sprejeti zakonske in podzakonske predpise. Nobeno ministrstvo pa ni dolžno sprejeti tolikšnega števila vseh predpisov kot ravno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanje odgovori v roku 30 dni.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka v zvezi z gradnjo oziroma preureditvijo nogometnega štadiona ob Vodovodni cesti v Ljubljani ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka se glasi:

Sprašujem Ministrstvo za kulturo, kakšno je stališče ministrstva v zvezi s predlogi, da se Centralni stadion ob Vodovodni cesti v Ljubljani preuredi in modernizira, kar bi glede na načrtovano in nujno zmogljivost (glede števila gledalcev) potrebnega osrednjega nogometnega stadiona, namenjenega za meddržavne tekme, po vsej verjetnosti pomenilo dokončno uničenje Plečnikove arhitekturne dediščine, ki je že doslej utrpela številne vprašljive posege. Ministrstvo za kulturo naj svoje stališče v zvezi s tem vprašanjem čim prej predstavi javnosti!

O b r a z l o ž i t e v:

V okviru Mestne občine Ljubljana poteka razprava o lokaciji in izgradnji novega nogometnega stadiona, ki ga Ljubljana in vsa Slovenija nedvomno potrebujeta, saj trenutno v Sloveniji, predvsem pa v Ljubljani, dejansko ni stadiona, ki bi omogočal ustrezni obisk na pomembnejših meddržavnih nogometnih tekmah. Vendar se iz mnogih razlogov zdi, da preureditev Centralnega stadiona ne more biti ustrezna rešitev, pri čemer seveda ne gre le za vprašanje tega objekta kot pomembnega objekta kulturne dediščine. Vendar pa bi se Ministrstvo za kulturo že moralo izreči o tem vprašanju, saj bi bilo tudi to narobe, če bi denimo svet MOL sprejel odločitev, da bo vprašanje osrednjega nogometnega stadiona reševal na tem mestu in bi MK šele po tem sporočilo, da tega ne more dovoliti. Še slabše pa bi najbrž bilo, če bi preprosto molčalo in prepustilo Plečnikovo dediščino usodi.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka v zvezi z načrtovano gradnjo novega osrednjega nogometnega stadiona v Ljubljani ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka se glasi:

Državni svet RS sprašuje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, kakšno je stališče ministrstva v zvezi z načrtovano gradnjo novega osrednjega nogometnega stadiona v Ljubljani, ki je nedvomno potreben zlasti za pomembnejše meddržavne nogometne tekme.

Stališče ministrstva je tem bolj pomembno in potrebno glede na to, da v okviru MOL poteka razprava o lokaciji novega stadiona, pri čemer je slišati tudi predloge, da bi za te potrebe preuredili kar sedanji Centralni stadion ob Vodovodni cesti v Ljubljani, kar se iz več razlogov zdi nesprejemljivo.

O b r a z l o ž i t e v:

Ministrstvo, pristojno za področje športa, mora nujno in čim prej zavzeti stališče v zvezi z vprašanje lokacije osrednjega nogometnega stadiona, saj bi bila odločitev za preureditev Centralnega stadiona v nov osrednji stadion, ki naj bi bil zmožen sprejeti vsaj 20.000 ali več gledalcev, po vsej verjetno nesprejemljiva. Gre za lokacijo v neposredni bližini središča mesta, kar pomeni,. da bi stadion pomenil veliko obremenitev in nemalokrat tudi nevarnost za običajno življenje v središču mesta (nevarnost navijaških izgredov). Poleg tega je na tej lokaciji zelo težko zagotoviti ustrezno infrastrukturo, brez katere je tak objekt tako rekoč invaliden (parkirišča, lokali, specializirane trgovine ipd.). Ne nazadnje pa gre v primeru Centralnega stadiona tudi za pomembne objekt kulturne dediščine, katere značaj bi bilo ob modernizaciji in povečanju kapacitete stadiona verjetno nemogoče ohraniti. Zato se zdi nujno, da se v razpravo o tem novem objektu veliko bolj aktivno kot doslej vključijo tudi ustrezni državni organi, še posebej MŠZŠ. Čeprav gre za objekt, namenjen t.i. ??drugi najpomembnejši stvari na svetu?¤, pa si je nemogoče zatiskati oči ob dejstvu, da gre za tudi za zelo prestižno vprašanje, pomembno za zelo velik del prebivalstva Slovenije.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede ureditve plač zaposlenih v kulturi ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Ministrstvu za kulturo in Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi:

Kako in s kakšno dinamiko nameravata Ministrstvo za kulturo in Vlada Republike Slovenije uresničiti pravico zaposlenih v kulturi do povečanja plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, da bi bile primerljive s plačami zaposlenih v drugih dejavnostih javnega sektorja in kako bosta uresničila pravico do višje osnovne plače zaposlenih za določen čas po Zakonu o uveljavljanju javnega interesa za kulturo?

O b r a z l o ž i t e v:

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju predvideva izravnavo plačnih nesorazmerij do leta 2008, ki so trenutno v škodo zaposlenih v kulturi za več kot 15 odstotkov nižje. Zakon o uveljavljanju javnega interesa za kulturo pa že povzroča, da je večina novih zaposlitev v kulturi za določen čas, kar pa bi moralo pomeniti možnost za višje osnovne plače. Za plače zaposlenih v kulturi bo torej v prihodnjih letih potrebno bistveno več sredstev. Zakaj Ministrstvo za kulturo in Vlada Republike Slovenije v Predlogu resolucije Nacionalnega programa za kulturo do leta 2007 kljub temu načrtuje realno zmanjšanje sredstev?

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo in Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93 in 14/99) nanj odgovorita v roku 30 dni.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, v sladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93 in 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja v zvezi z odzivnostjo na predvideni ukrep italijanske vlade za izločitev Trsta in Gorice iz področja, kjer se uveljavljajo ukrepi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja se glasi:

Kako se bo Vlada Republike Slovenije odzvala na predvideni ukrep italijanske vlade za izločitev Trsta in Gorice iz področja, kjer se uveljavljajo ukrepi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji? Ali se Vladi Republike Slovenije zdi primerno, da se v Novi Gorici organizira proslavo ob vključitvi Slovenije v Evropsko unijo, v kolikor italijanska vlada ne bo spremenila svojega stališča?

O b r a z l o ž i t e v:

Slovenci v Italiji se že desetletja borijo za uveljavljanje manjšinskih pravic. Po sprejetju zaščitnega zakona v italijanskem parlamentu je bila podana možnost za uveljavljanje konkretnih pravic, ki naj bi jih oblikovali paritetni odbori v dvojezičnih občinah. Po medijskih informacijah naj bi italijanska vlada s posebnim odlokom preprečila uveljavljanje določil zaščitnega zakona v za Slovence v Italiji največjih mestih Trstu in Gorici. Ocenjujemo, da je napovedani ukrep v nasprotju z dogovori med slovensko in italijansko vlado o vprašanju zaščite slovenske manjšine in v nasprotju z duhom konvencije in listine Sveta Evrope. Ta ukrep pa tudi meče slabo luč na slovensko pridruževanje Evropski uniji.

Ministrstvo za zunanje zadeve naj kot o enem izmed možnih ukrepov razmisli tudi o recipročnih ukrepih v slovenskih mestih Kopru in Novi Gorici.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanj odgovori.

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1 2004 , v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93 in 14/99), ob obravnavi pobude Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve v zvezi z pripravo primerjalne analize pravic, ki jih Republika Slovenije zagotavlja v Sloveniji živečim manjšinam, ter pravic, ki so zagotovljene v sosednjih državah živečim slovenskim manjšinam, v pravnih predpisih in v praksi, sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravi primerjalno analizo pravic, ki jih Republika Slovenija zagotavlja v Sloveniji živečim manjšinam, ter pravic, ki so zagotovljene v sosednjih državah živečim slovenskim manjšinam, v pravnih predpisih in v praksi.

O b r a z l o ž i t e v:

Vstop Slovenije v Evropsko unijo naj bi pripomogel k izboljšanju položaja Slovencev v zamejstvu. Odprava obmejnih ovir bo omogočila boljšo povezanost z zamejskimi Slovenci ter Sloveniji dala možnost večjega vpliva na položaj Slovencev v sosednjih državah.

Slovenske organizacije v sosednjih državah se izredno angažirano borijo za uveljavljanje svojih pravic v okviru zakonodaje sosednjih držav in tudi dokumentov Sveta Evrope, ki se nanašajo na manjšine (Okvirna konvencija Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih). Sosednje države sprejetih obveznosti ne izpolnjujejo v celoti oziroma zavračajo pobude slovenskih organizacij. Tipični takšni primeri so neizpolnjevanje sklepov avstrijskega Ustavnega sodišča glede postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, delovanja slovenskega radija, neizpolnjevanje Avstrijske državne pogodbe, neizvajanje sklepov italijanskega parlamenta glede položaja Slovencev v Italiji, neenakopraven položaj Slovencev na Madžarskem v primerjavi s položajem Madžarov v Sloveniji, borba Slovencev na Hrvaškem za enake pravice kot jih imajo nekatere druge manjšine na Hrvaškem, itd.

Naj opozorimo, da je Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve v mesecu maju 2003, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pozvala, da pripravi primerjalno analizo položaja manjšinskega šolstva v Republiki Sloveniji in Republiki Italiji, v katerem naj prikaže tudi položaj ostalih manjšin v Republiki Italiji v odnosu do slovenske narodne skupnosti v tej državi, vendar analiza še ni bila posredovana.

Državni svet ocenjuje, da bi bila izdelava primerjalne analize položaja manjšin sosednjih držav v Sloveniji s položajem slovenske manjšine v sosednjih državah koristen pripomoček v prizadevanjih Slovenije za izboljšanje položaja naših manjšin v sosednjih državah.

Analiza naj bi zajemala primerjave na zakonodajnem, političnem, gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem, znanstvenem in drugih področjih.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93 in 14/99) nanjo odgovori v roku 30 dni.

1. Na 3. strani se v petem odstavku v zadnji vrstici črta besedilo "Nenazadnje je v državnem interesu, da" in se za piko stavek začne z besedo "Občine..."
2. Na 4. strani se v drugi vrsti črta besedilo "moralo v mednarodnem prostoru nastopti le eno reprezentativno združenje občin oziroma bi".

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) obravnaval zakon o lokalni samoupravi (ZLS-N) - prva obravnava, ki ga je v zakonodajni postopek predložila Vlada Republike Slovenije in sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o lokalni samoupravi (ZLS-N) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenje podpira predlog zakona o lokalni samoupravi kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo in poudarja, da je sedanji predpis o sistemu lokalne samouprave zaradi sprejetih številnih sprememb in dopolnitev nepregleden in tudi ne sledi načelom Evropske listine lokalne samouprave.

Državni svet ocenjuje, da so predlagane rešitve pretežno usklajene in strokovno pretehtane, nekatere določbe pa bo treba v nadaljnji obravnavi ponovno preučiti in poiskati ustreznejše rešitve.

Državni svet opozarja, da bi morali biti v zakonodajni postopek istočasno predloženi vsi predlogi, ki se nanašajo na reformo lokalne samouprave, torej tudi predlog zakona o financiranju občin in predlog zakona o pokrajinah ter predlog zakona o financiranju pokrajin, saj bi le tako dobili celovit pregled nad sistemom lokalne samouprave. S predložitvijo celotnega paketa zakonodaje s področja lokalne samouprave bi poiskali ustreznejše in primernejše rešitve glede financiranja občin in pokrajin, določili razmerja med občino in pokrajino ter državnim nivojem in tudi dobili jasnejšo sliko o izvirnih nalogah občin in pokrajin ter o prenešenih nalogah z državnega nivoja na lokalni oziroma pokrajinski nivo. To so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba razrešiti še pred obravnavo zakona o lokalni samoupravi, saj obstaja bojazen, da se bo po predložitvi ostalih zakonov le-ta ponovno spreminjal. Državni svet poudarja, da veljavni zakon o lokalni samoupravi ne predstavlja ključne ovire za razvoj lokalne samouprave in delovanje občin, ampak je to zakon o financiranju občin, ki občinam ne zagotavlja finančne avtonomije. Ker naloge, ki se na občine prenašajo s področno zakonodajo, niso finančno ovrednotene, se občinam zmanjšuje finančni potencial za investicije in opravljanje razvojnih nalog. Na drugi strani državni svet ugotavlja, da je smiselno, da se sedaj sistemsko uredi vprašanje umestitve lokalne samouprave v sistem javne uprave, ker je očitno, da bodo ostali zakonski predlogi, ki se nanašajo na reformo lokalne samouprave, predloženi kasneje.

Državni svet poudarja, da bi moralo imeti Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za lokalno samoupravo, pomembno vlogo pri pripravi področne zakonodaje, s katero se neposredno posega v položaj in pravice lokalnih skupnosti oziroma prenaša na občine nove naloge in s tem finančne obremenitve, predvsem bi moralo biti pristojno za sistem financiranja lokalnih skupnosti. Premajhna je tudi vloga oziroma vpliv občin pri sprejemanju zakonodaje, ki ima neposredne ali posredne finančne posledice za občine.

Po mnenju državnega sveta predlog zakona ne določa načina ureditve pokrajinske samouprave, ampak opredeljuje, da bo poseben zakon o pokrajinah uredil lokalno samoupravo v pokrajini.

Državni svet opozarja na opredeljeno aktivno volilno pravico tujcev, saj lahko v danem trenutku tujec kot najstarejši član občinskega sveta nadomešča odsotnega župana in podžupana in s tem opravlja funkcijo predstavnika in zastopnika občine.

Državni svet tudi opozarja na določbo, da mora biti grb samoupravne lokalne skupnosti heraldično pravilen in opisan po pravilih heraldike. Grbi večine občin ne ustrezajo tem zahtevam, zato bodo imele občine zaradi spreminjanja grbov dodatne finančne obremenitve, sicer pa državni svet tudi ne vidi nobene zakonske osnove za zavezovanje občin k spoštovanju heraldičnih pravil, saj v tem primeru ne gre za pravila, ki bi imela zavezujočo pravno naravo.

Državni svet ugotavlja, da veljavni zakon o lokalni samoupravi določa naloge, ki jih občina opravlja za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev, medtem ko predlog zakona ne določa izvirnih nalog. Zato se postavlja vprašanje, kje in kdaj bodo določene izvirne naloge občin, če ne bo posebnega zakona o občinah.

Državni svet nadalje ugotavlja, da je rešitev, da župan s svojim glasom sodeluje pri odločanju občinskega sveta ustrezna z vidika soodgovornosti za sprejete odločitve, vendar se ta rešitev zdi po drugi strani vprašljiva, saj župan kot predlagatelj proračuna občine, zaključnega računa proračuna in predpisov ter drugih aktov iz pristojnosti občinskega sveta odloča o svojih predlogih.

Državni svet si postavlja vprašanje, ali v zakonu določiti, da se proračun občine in akt o prodaji občinskega premoženja sprejema z absolutno večino ali prepustiti občinam, da se same odločijo, ali bodo v statutu opredelile absolutno večino za sprejemanje predpisov in s tem prevzele odgovornost za morebitne težave pri sprejemanju odločitev. Gre za tehtanje na eni strani interesa po racionalnem in učinkovitem odločanju in na drugi strani interesa po čim večji stopnji konsenza oziroma bolj usklajenih odločitvah pri tako pomembnem aktu kot je proračun.

Državni svet nadalje opozarja na določbe, ki se nanašajo na plačilo za nepoklicno opravljanje občinske funkcije, saj letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 10 % letne osnove plače župana, kar je 5% manj kot določa veljavni zakon. Komisija opozarja na dosedanjo prakso, ki kaže, da je predlagana rešitev neustrezna in bi bili mesečni zneski za sejnine prenizki, saj velikokrat občinski svetniki ne sodelujejo samo na sejah občinskih svetov, ampak opravljajo še druge naloge. Če ljudem ne zagotoviš nadomestila za izgubljeni čas oziroma ne povrneš realnih stroškov, ki nastajajo z opravljanjem občinske funkcije, jih ne moreš vključiti in motivirati za delo v občinskem svetu. Poleg tega bi bilo treba zaradi te spremembe v občinah spreminjati pravilnike, ki so jih občine sprejele glede na veljavni zakon. Komisija predlaga, da se ohrani sedanja ureditev, ko letni znesek sejnin ne sme presegati 15% letne osnovne plače župana.

Državni svet predlaga, da se dodatno opredeli nezdružljivost občinskih funkcij z opravljanjem poslovodnih funkcij v javnih podjetjih in javnih zavodih. Direktorji v teh podjetjih kot nosilci javne funkcije opravljajo tudi prenešene izvršilne funkcije, kar je nezdružljivo z občinsko funkcijo. Med drugim se javna podjetja in javni zavodi financirajo iz občinskega proračuna, zato je nedopustno, da direktor javnega podjetja ali zavoda kot član občinskega sveta odloča o teh sredstvih in s tem povzroča pritiske na občinske proračune in postavlja zavod ali podjetje katerega direktor je v privilegiran položaj v primerjavi z drugimi zavodi ali podjetji. Slednje potrjuje in dokazuje tudi dosedanja praksa v lokalnih skupnostih, ki jo jasno razkrivajo tudi poročila računskega sodišča.

Državni svet opozarja, da ima lahko predlagana rešitev, da krajevna skupnost ne bo mogla več pridobiti statusa pravne osebe javnega prava, negativne učinke na delovanje krajevnih skupnosti. Državni svet se zaveda, da so ožji deli občine le oblika notranjega organiziranja občine in da je temeljna samoupravna lokalna skupnost občina, vendar lahko izguba tega statusa povzroči manjši interes občanov za sodelovanje pri upravljanju lokalnih javnih zadev in v skrajnih primerih tudi ukinjanje krajevnih skupnosti. V krajevnih skupnostih se operativne naloge bistveno hitreje in učinkoviteje ter ceneje opravljajo kot na nivoju občine, zato so krajevne skupnosti v večjih občinah pripomogle k večji motiviranosti občanov, da sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadevah. Pravna subjektiviteta krajevnih skupnosti je pomembna zaradi partnerskega odnosa med njimi in občino, saj se morajo vsi ključni akterji dogovarjati o skupnih projektih. Krajevnim skupnostim mora biti za opravljanje nalog zagotovljen vir financiranja neodvisno od odločitev občinskega sveta, česar ni mogoče vzpostaviti s pooblastili župana, ampak s sistemsko rešitvijo v predpisih. Državni svet zato predlaga, da se krajevnim skupnostim ohrani status pravne osebe javnega prava, vendar z omejitvijo poslovne sposobnosti ali pa v zakon vključi taka rešitev, da ima krajevna skupnost lahko status pravne osebe javnega prava oziroma jim ta status občine lahko podelijo.

V zvezi z ustanavljanjem skupnih organov občinske uprave državni svet pozitivno ocenjuje predlagano rešitev, da pristojno ministrstvo za vsako občino posebej ugotavlja, ali je sposobna zagotavljati opravljanje nalog občinske uprave. Tak postopek je demokratičen in smiseln tudi z vidika avtonomnosti lokalne samouprave.

V Sloveniji imamo dve reprezentativni združenji občin, ki zastopata interese lokalnih skupnosti. Interesi pa tudi težave in razvojne prioritete v večjih in mestnih občinah so velikokrat drugačni, včasih celo nasprotni, kot interesi v majhnih in podeželskih občinah. Zaradi zastopanja in uveljavljanja različnih interesov je smiselno, da je več reprezentativnih združenj občin, čeprav obstaja glede na vlogo reprezentativnega organa pomislek, da pred državnimi organi nastopa več reprezentativnih združenj občin. Državni svet si tudi zastavlja vprašanje o smiselnosti večjega števila reprezentativnih združenj občin, preko katerih občine sodelujejo v organih Sveta Evrope in Evropske unije. Občine mednarodno sodelujejo le preko enega reprezentativnega združenja. Državni svet ocenjuje, da bi morali obe sedanji združenji občin, ki zastopata interese svojih članic, sodelovati in enotno nastopati v odnosu do drugih držav.

Državni svet ugotavlja, da je v skladu z veljavno ureditvijo veliko občin, ki ne izpolnjujejo vseh zakonsko določenih pogojev za občino, predvsem nimajo 5000 prebivalcev. Z novo ureditvijo pa bo postopek ustanavljanja občin otežen, saj bo Vlada v posebnem postopku predhodno ugotavljala, ali je neko območje sposobno obstajati kot občina in zagotavljati minimalne pogoje, da lahko govorimo o avtonomiji lokalne skupnosti. S to ureditvijo bo tako Vlada imela možnost, da poda negativno mnenje in ne da predloga za razpis referenduma, ki je predpogoj za pripravo zakona o ustanovitvi občine. Postavlja se vprašanje, ali niso tista območja, kjer obstaja interes za ustanovitev občine, v neenakopravnem položaju z že ustanovljenimi občinami, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev. Državni svet tudi opozarja na ožje dele območij občin oziroma krajevne skupnosti z več kot 1000 prebivalci, ki ne bodo imele možnosti ustanoviti nove občine. Tako imamo občine z manj kot 1000 prebivalci, na drugi strani pa krajevne skupnost z več kot 1000 prebivalci, ki so podrejene občinam, ki velikokrat nimajo posluha za njih. Smiselno bi bilo, da se za kraje s 500 do 5000 prebivalcev poišče rešitev v smislu podelitve posebnega statusa, ki bi jim omogočil lažje uresničevanje interesov.

Državni svet opozarja na nerealno postavljene pogoje za pridobitev statusa mestne občine, saj nobena občina ob postavljenem pogoju, da lahko pridobi status mestne občine, če ima mesto najmanj 20.000 prebivalcev ter najmanj 15.000 delovnih mest, ne bo uspela pridobiti tega statusa. Še posebej je kritičen in tudi nekredibilen pogoj najmanj 15.000 delovnih mest, saj ga niti nekatere sedanje mestne občine ne izpolnjujejo. Vse občine, ki so upravna središča s sedežem upravnih enot in drugih izpostav državnih organov imajo atribute za mestno občino. Z vzpostavitvijo pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave bodo nekatere mestne občine postale regionalna središča. Zato bi bilo smiselno, da pridobi več mest status mestnih občin.

V zvezi z določbami o položaju občine v postopkih državnega zbora državni svet opozarja, da ni dovolj jasno, ali koristi občin zajemajo tudi primere, ko se na občine prenašajo naloge in s tem nastajajo dodatne finančne posledice v občinskih proračunih. V kolikor ta dikcija ne zajema tudi prenešenih nalog, je treba posebej opredeliti, da mora državni zbor pridobiti mnenje občin k določbam predlogov zakonov in drugih predpisov, s katerimi se prenaša na lokalne skupnosti izvrševanje nalog, ki zahtevajo dodatna sredstva.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

"V novem četrtem odstavku 8. člena se besedilo spremeni tako, da se glasi.

"o vseh EU zadevah vlada sočasno obvešča državni zbor in državni svet"."

Za drugim odstavkom predloga mnenja državnega sveta k zgoraj navedenemu predlogu zakona se doda nov odstavek, ki se glasi:

"Druge domove parlamenta ima večina držav članic EU. Ti domovi zagotavljajo višji nivo demokracije. Državni svet v skladu s svojimi pristojnostmi izraža interese, ki ne pridejo do izraza v državnem zboru. Državni svet kot interesno predstavništvo lahko zagotovi kvaliteten doprinos v procesu sooblikovanja evropskih politik. V državnem svetu so namreč zastopani tako lokalni kot tudi funkcionalni (gospodarski in negospodarski) interesi. Glede na ustavno vlogo državnega sveta je utemeljeno pričakovanje, da se pri urejanju sodelovanja med državnim zborom in vlado ustrezno uredi tudi vlogo državnega sveta na tem področju. S tem bodo v večji meri prihajali do izraza predvsem pobude civilne družbe".

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji, dne 21. 1. 2004, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) obravnaval predlog zakona o sodelovanju med Državnim zborom Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije v zadevah Evropske unije - prva obravnava, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem, in sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVEU) - prva obravnava

Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo bo državni zbor izgubil del zakonodajne pristojnosti, izgubo pa bo posledično občutil tudi državni svet, saj Ustava RS njegovo delovanje veže na delovanje državnega zbora. Tako se bo zmanjšalo število področij, na katerih lahko državni svet predlaga sprejem zakonov, vloži suspenzivni veto oziroma zahteva razpis zakonodajnega referenduma, še vedno pa bo lahko dal mnenje na vse zadeve iz pristojnosti državnega zbora, torej tudi na zadeve iz področja Evropske unije.

Glede na to, da bo državni zbor sodeloval z vlado v zadevah Evropske unije, je po mnenju komisije pomembno, da primerno vlogo in pomen v tem postopku pridobi tudi državni svet. Komisija meni, da mora biti k sejam delovnega telesa, pristojnega za evropske zadeve in sejam delovnega telesa pristojnega za zunanjo politiko vabljen tudi predstavnik državnega sveta. V nasprotnem bo namreč predstavnik državnega sveta vabljen na seje omenjenih delovnih teles državnega zbora le v primeru, če bo državni svet oziroma njegovo delovno telo predhodno in pravočasno obravnaval zadevo Evropske unije in poslal v državni zbor svoje mnenje. To pa bo pri obravnavi večine zadev Evropske unije zaradi časovne stiske praktično nemogoče. Poleg tega pa bi bilo primerno, da ti dve telesi obravnavata mnenja državnega sveta in njegovih delovnih teles.

Druge domove parlamenta ima večina držav članic Evropske unije. Ti domovi zagotavljajo višji nivo demokracije. Državni svet v skladu s svojimi pristojnostmi izraža interese, ki ne pridejo do izraza v državnem zboru. Državni svet kot interesno predstavništvo lahko zagotovi kvaliteten doprinos v procesu sooblikovanja evropskih politik. V državnem svetu so namreč zastopani tako lokalni kot tudi funkcionalni (gospodarski in negospodarski) interesi. Glede na ustavno vlogo državnega sveta je utemeljeno pričakovanje, da se pri urejanju sodelovanja med državnim zborom in vlado ustrezno uredi tudi vloga državnega sveta na tem področju. S tem bodo v večji meri prihajali do izraza predvsem pobude civilne družbe.

Eden izmed problemov, s katerimi se bo soočal ne samo državni svet ampak tudi državni zbor in vlada, bo časovna stiska pri obravnavi zadev Evropske unije. Če državni svet prejemal gradivo šele po tem, ko ga bo prejel državni zbor, bo s tem izgubljenega nekaj dragocenega časa za obravnavo posamezne zadeve. Zato je po mnenju komisije pomembno, da se v predlogu zakona določi, da vlada o vseh zadevah Evropske unije, glede katerih obvešča državni zbor, obvešča vlada tudi državni svet.

Potrebno je poudariti, da bo brez predlagane ureditve v predlogu zakona vloga državnega sveta v zadevah Evropske unije enaka, kot je njegova vloga v ustavnorevizijskem postopku, postopku sprejemanja proračuna in še nekaterih drugih primerih (npr. volitve in imenovanja). V teoriji in praksi je jasno, da državni svet v teh zadevah nima pristojnosti, kljub temu, da ustava v 97. členu ureja, da lahko daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti. Ureditev državnega sveta je podnormirana, ne samo na ustavni, pač pa tudi na zakonski ravni. Ustava vsebuje vsega šest določb o državnem svetu, ob tem pa sploh ne ureja natančno statusa državnega sveta in njegovih volitev, kaj šele, da bi jasno določala vlogo in pristojnosti državnega sveta v novo prihajajočih zadevah Evropske unije.

Ena od pomembnih pristojnosti nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije, ki so izgubili del svojih pristojnosti, je, da sodelujejo v postopku odločanja na ravni Unije. Glede na to, da v pogajanjih na ravni Evropske unije neposredno sodeluje nacionalna izvršilna veja oblasti, vlada, se je parlament specializiral v nadzor nad njenim delom in sprejemanjem bolj ali manj obvezujočih stališč, ki jih vlada potem zastopa na evropski ravni. Ustava nikjer ne predvideva neposrednega odnosa med vlado in državnim svetom. Vendar je naše mnenje in mnenje pravne teorije (tako dr. Franc Grad v članku z naslovom Nova razmerja med parlamentom in vlado), da če naj vpliv državnega zbora na delovanje vlade v procesih odločanja v Evropski uniji, kot ga določa ustava, (vsaj delno) nadomesti izgubo zakonodajne funkcije državnega zbora zaradi pristojnosti Evropske unije, potem bi kazalo tudi državnemu svetu zagotoviti ustrezen vpliv na delovanje vlade, s katerim ta v imenu države sodeluje pri odločanju v Uniji. Če ima torej državni svet določen vpliv na izvajanje zakonodajne funkcije navznoter, bi ga najbrž moral imeti tudi navzven, ker je uveljavljanje posebnih interesov, ki jih predstavlja državni svet, pomembno ne glede na raven odločanja.

Končno je potrebno poudariti, da razmerje državnega sveta in vlade, urejata zakon o državnem svetu in poslovnik državnega sveta. Zakon določa, da imajo državni svet in njegova delovna telesa pravico zahtevati od državnih organov pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnavajo. To ureja tudi poslovnik državnega sveta, poleg tega pa je na dnevnem redu vsake seje državnega sveta posebna točka dnevnega reda namenjena pobudam, vprašanjem in zahtevam državnih svetnic in državnih svetnikov, s katerimi se ti obračajo na vlado in ministrstva za pridobitev različnih informacij. Torej ne moremo mimo dejstva, da tudi državni svet izvršuje nadzor nad delom izvršilne veje oblasti, čeprav v manjši meri kot državni zbor.

V skladu s prakso evropskega dvodomnega parlamentarizma predstavniki obeh domov zakonodajnega telesa delujejo v skupnem delovnem telesu oziroma v skupnih delovnih telesih za evropske zadeve (npr.: Belgija, Irska, Španija). Takšna ureditev bi bila po mnenju komisije primerna za Slovenijo. Tudi sicer imajo drugi domovi evropskih parlamentov pristojnost sodelovanja in nadziranja vlade pri zadevah Evropske unije (npr.: avstrijski in nemški Zvezni svet, češki, italijanski in francoski Senat) v vseh tistih državah, ki imajo dvodomno predstavniško telo. Vsi drugi domovi držav članic Evropske unije, torej tudi tisti v sistemu nepopolne dvodomnosti, imajo pristojnost sodelovati v zadevah Evropske unije. Ne glede na to, da imajo drugi domovi v sistemu nepopolne dvodomnosti večinoma manjše, šibkejše pristojnosti v razmerju do prvega doma, pa imajo v zadevah Evropske unije v največ primerih enake pristojnosti kot prvi domovi. To pomeni, da se ta pristojnost šteje za zelo pomembno, saj večinoma drugi domovi ne morejo enakopravno s prvim domom odločati v zakonodajnem postopku ter enako kot prvi dom nadzirati izvršilno oblast in odločati o njeni politični odgovornosti.

Skoraj dve tretjini držav članic Evropske unije ima dvodomno zakonodajno telo, v prikazu ureditve v drugih pravnih sistemih predloga tega zakona pa so predstavljene ureditve Danske, Finske in Švedske, ki so države z enodomnim parlamentom. Poleg tega komisija opozarja, da je težko razumljivo, da se Slovenija s predlagano ureditvijo odreka prednostim, ki jih predvidevajo akti Evropske unije za članice z dvodomnim parlamentarnim sistemom.

Glede na navedeno komisija predlaga k predlogu zakona naslednje konkretne pripombe:

V drugem odstavku 6. člena se pred piko doda besedilo "in mnenj državnega sveta oziroma njegovih delovnih teles".

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

"K sejam obeh delovnih teles iz prvega odstavka tega člena je vabljen tudi predstavnik državnega sveta."

V 8. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

"O vseh EU zadevah vlada sočasno obvešča državni zbor in državni svet."

Državni svet tudi predlaga, da v delovnih telesih, ki jih imenuje vlada in obravnavajo EU zadeve, sodeluje tudi predstavnik državnega sveta.

* * *

Za poročevalca na seji državnega zbora in njegovih delovnih teles je državni svet določil državnega svetnika Jožefa Jeraja.

1. Namesto izraza član državnega sveta naj se v skladu s Poslovnikom DS uporablja izraz državni svetnik.
2. V zadnji alinei 4. člena je treba namesto "poslovnika državnega zbora" navesti "poslovnik državnega sveta".
3. Temeljito velja razmisliti, kakšno vlogo naj ima v procesu sprejemanja proračuna državnega sveta kolegij državnega sveta (glej prvo alinejo 4. člena). Predlagam, da se za vejico na koncu alineje doda besedilo "ki ga dokončno sprejema državni svet,".
   Utemeljitev: Če državni svetniki ne morejo odločati niti o sredstvih za lasno delovanje, potem je težko pričakovati, da bodo učinkoviti pri odločanju o državnih zadevah materialne narave.
4. Kot prvo alinejo 4. člena naj se navede naslednje pooblastilo oziroma dolžnost sekretarja DS:
   " ??? skrbi, da strokovna služba omogoča državnim svetnikom opravljanje njihovih pooblastil,"
   Utemeljitev: To je izvirna naloga strokovne službe DS, ki ni nikjer v predlogu akta niti omenjena, in dobro je, da je zapisana in da se nanjo ne pozabi.
5. V 4. členu naj se doda naslednja alineja:
   " ??? razporeja delavce strokovne službe DS za opravljanje občasnih delovnih nalog,"
   Utemeljitev: Takšno pooblastilo je potrebno, ker z aktom o sistematizaciji in drugimi predpisi ni mogoče predvideti vseh del.
6. V 9. členu naj se za besedo "sveta" doda "in pri stikih državnih svetnikov z volilno bazo".
   Utemeljitev: To delo je strokovna služba opravljala že do sedaj tistim svetnikom, ki nimajo možnosti, da bi si to pomoč zagotovili drugje. V takšnem položaju so predvsem predstavniki interesne skupine za negospodarske dejavnosti.
7. V 10. členu naj se pika spremeni v vejico in doda besedilo "ki ga sprejme državni svet."
   Utemeljitev: Državni svetniki morajo ohraniti možnost odločanja o organizaciji službe, ki jim je namenjena, in tega pooblastila ne morejo prenesti na nek neimenovani organ.
8. V 11. členu naj se četrti odstavek spremeni tako, da bo tudi kadrovski načrt državnega sveta potrjeval državni svet ali njegovo delovno telo, sekretar pa naj ohrani sedaj predvideno pristojnost, da pripravi predlog kadrovskega načrta.

Na podlagi četrtega odstavka 22. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/2002) in 101. člena poslovnika državnega sveta (Uradni list RS št. 44/93 in 14/99) je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 21. januarja 2004 sprejel

SKLEP
O ORGANIZACIJI IN DELU SLUŽBE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE

I. TEMELJNI DOLOČBI

1. člen

S tem sklepom se določata organizacija in delo službe Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljevanju: služba državnega sveta) pri opravljanju strokovnih, administrativnih in drugih opravil in tehničnih nalog, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega sveta, ter način uporabe posameznih določb zakona o javnih uslužbencih v službi državnega sveta.

2. člen

Za potrebe državnega sveta prevzame opravljanje določenih strokovnih, administrativnih in drugih storitev ter dobav blaga Državni zbor Republike Slovenije, o katerem predstojnika služb sprejmeta poseben dogovor.

II. ORGANIZACIJA SLUŽBE DRŽAVNEGA SVETA

1. Sekretar državnega sveta

3. člen

Delo službe državnega sveta vodi sekretar državnega sveta tako, da organizira in usklajuje delo službe pri opravljanju del in nalog za državni svet, njegova delovna telesa in državne svetnike, zagotavlja enotno delovanje službe, skrbi za razvoj organizacije in dela in opravlja druga dela in naloge v skladu z zakonom o državnem svetu, poslovnikom državnega sveta, tem sklepom in drugimi predpisi in splošnimi akti.

4. člen

Sekretar državnega sveta ima predvsem naslednja pooblastila:

- skrbi, da strokovna služba omogoča svetnikom opravljanje njihovih pooblastil

- pripravlja predlog proračuna državnega sveta za kolegij državnega sveta, ki ga dokončno sprejema državni svet

- odobrava uporabo finančnih in materialnih sredstev za delo državnega sveta in službe,

- določa višino sredstev za posamezne namene skupne porabe,

- zastopa državni svet pri sklepanju pogodb v mejah izvrševanja proračuna državnega sveta,

- odloča o izbiri izvajalcev v postopkih javnih razpisov,

- daje smernice in navodila za delo službe, s katerimi se zagotavlja njihovo enotno, usklajeno in učinkovito delo za državni svet,

- izdaja pravilnike, odredbe in druge splošne akte, za katere je pooblaščen z zakonom, podzakonskimi predpisi ali drugimi splošnimi akti,

- opravlja druge zadeve, določene z zakonom, poslovnikom državnega sveta, podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti

- razporeja delavce strokovne službe DS za opravljanje občasnih delovnih nalog.

5. člen

Sekretar državnega sveta lahko določena pooblastila iz druge, tretje, četrte in pete alinee prejšnjega člena prenese na posamezne javne uslužbence, če ti s tem soglašajo.

Pooblastilo mora biti pisno in mora vsebovati ime in priimek pooblaščenca ter obseg in trajanje pooblastila.

2. Pomočnik sekretarja državnega sveta

6. člen

Sekretar državnega sveta ima pomočnika, ki ga izmed sekretarjev komisij državnega sveta imenuje državni svet na predlog sekretarja državnega sveta.
Pomočnik sekretarja vodi in koordinira delo na področju priprave in poteka sej državnega sveta in njegovih delovnih teles.
Pomočnik sekretarja nadomešča sekretarja državnega sveta v njegovi odsotnosti.

3. Služba državnega sveta

7. člen

Služba državnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga dela, ki se nanašajo na delo državnega sveta, njegovih delovnih teles, interesnih skupin in državnih svetnikov.

Služba državnega sveta pripravlja strokovna in druga gradiva ter podatke, potrebne za delo državnega sveta, njegovih delovnih teles, interesnih skupin in državnih svetnikov, daje strokovna mnenja o zadevah, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavajo državni svet, njegova delovna telesa, interesne skupine in državni svetniki, spremlja uresničevanje sklepov državnega sveta in njegovih delovnih teles, ter opravlja druge naloge za potrebe državnega sveta, njegovih delovnih teles, interesnih skupin in državnih svetnikov ter za potrebe službe državnega sveta.

8. člen

Delovnim telesom državnega sveta in pri stikih državnih svetnikov z volilno bazo zagotavljajo strokovno in administrativno pomoč sekretarji komisij, svetovalci in referenti delovnih teles.

V primerih, ko se za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka oblikuje strokovna skupina, je sekretar delovnega telesa tudi vodja strokovne skupine.

9. člen

Službo državnega sveta sestavljajo sekretariat državnega sveta, pravna služba državnega sveta, pisarna predsednika državnega sveta in finančno ??? računovodska služba. Samostojna notranja organizacijska enota službe je notranjerevizorska služba državnega sveta.

Podrobnejša organizacija službe se določi v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji glede na naravo dela, obseg in zahtevnost dela, način opravljanja dela ter zahteve in posebnosti opravljanja dela za državni svet, ki ga sprejme državni svet.

III. DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV SLUŽB

10. člen

Javni uslužbenci službe državnega sveta uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij v skladu s predpisi s področja delovnih razmerij, zakonom o javnih uslužbencih, s kolektivno pogodbo in na njihovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi ter v skladu z akti državnega sveta.

O pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja in o drugih vprašanjih, kadar zakon to določa, odloča pristojna komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, ki jo skladno z zakonom o javnih uslužbencih imenuje državni svet.

Sekretar državnega sveta ima glede delovnih razmerij javnih uslužbencev v službi državnega sveta pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom, razen če zakon, ta sklep ali drug splošni akt ne določajo drugače.

Sekretar državnega sveta pripravi predlog kadrovskega načrta, ki vsebuje delovna mesta in število delavcev, ki se jih v proračunskem letu, za katerega plan velja, lahko zaposli v službah državnega sveta in mora biti usklajen s predlogom proračuna, ki ga državni svet načrtuje za plače in druge izdatke zaposlenim in ga potrdi državni svet ali njegovo delovno telo.

Pristojnosti tretjega odstavka tega člena ni mogoče prenesti na drugo osebo ali organ.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

11. člen

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji se mora uskladiti s tem sklepom najkasneje v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa.

12. člen

Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije št. 040-03/93-2/1 z dne 7. aprila 1993 in na njegovi podlagi sprejeti akti.

13. člen

Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu v Državnem svetu Republike Slovenije.

Na podlagi prvega odstavka 36. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/2002), drugega odstavka 101. člena poslovnika državnega sveta (Uradni list RS št. 44/93 in 14/99) in drugega odstavka sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije št. 040-03/93-2/7 z dne 21. 1. 2004 je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 21. januarja 2004 sprejel

SKLEP
O IMENOVANJU KOMISIJE ZA PRITOŽBE IZ DELOVNEGA RAZMERJA

1. člen

O pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja in o drugih vprašanjih, kadar zakon to določa, odloča pristojna komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Državnem svetu Republike Slovenije (v nadaljevanju: komisija za pritožbe).

2. člen

Državni svet Republike Slovenije je v komisijo za pritožbe imenoval naslednje delavce državnega sveta:

Lilijana Žurman - predsednica
Metka Štembal - članica
Ljubomir Podlipec - član

3. člen

Komisija za pritožbe je pri svojem delu samostojna. Svoje delo opravlja v skladu s poslovnikom o delu, ki ga sprejme sama.

4. člen

Komisija za pritožbe sprejme poslovnik najkasneje v enem mesecu od sprejema tega sklepa.