Mnenje k Predlogu resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji 24. 2. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1)

Državni svet podpira predlog resolucije.

Državni svet podpira  izhodišča  in prizadevanja  za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljev slovenske družbe. Skupno sooblikovanje  in njihovo uresničevanje prispeva k dobrobiti in napredku Republike Slovenije ter njenih prebivalcev. Zaščita in obramba nacionalnih interesov ter ciljev, predstavlja temelje zagotavljanja nacionalne varnosti.

Resolucija predstavlja  sodobno, celovito in usklajeno podlago za normativno, organizacijsko ter vsebinsko urejanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem nacionalne varnosti Republike Slovenije.

Državni svet soglaša, da sta trajna življenjska interesa Republike Slovenije, interes za ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda. Državni svet opozarja, da je temelj samobitnosti slovenskega naroda - slovenski jezik. Zato bi kazalo zagotavljati večjo pozornost jezikovni politiki in skrbi za uporabo lastnega jezika doma in inštitucijah EU.

Državni svet opozarja na dejavnike negotovosti, ki lahko ustvarijo socialne nemire, nestabilnost. Poraja se ekonomska, socialna, eksistenčna negotovost. Pojavlja se razkorak: na eni strani odsotnost novih delovnih mest  in na drugi povečevanje brezposelnosti, ki povzroča eksistenčno negotovost. Nadomestila za brezposelnost se izplačujejo za omejeno obdobje, po tem ljudje postanejo socialni podpiranci. Razrašča se problem revščine. Velik delež zaposlenih se preživlja s plačo pod 550 evri neto, še nižja bo pokojnina. Naraščajoči problem revščine je resen dejavnik negotovosti.

Pomemben dejavnik negotovosti so negativna demografska gibanja. Slovenija sodi med države članice EU z najnižjo rodnostjo. Podaljšuje se življenjska doba in s tem negativne posledice staranja prebivalstva. Mladi se pozno odločajo za družine. Velik delež (po oceni cca 75%) jih dela za določen čas. Socialna neprofitna stanovanja so težje dosegljiva. Ni razpoložljivega fonda najemnih stanovanj. Le majhen delež mladih  (po oceni cca 11%) v starosti 15 - 24 leta starosti se osamosvoji. Na Finskem npr.  znaša delež osamosvojenih mladih v istem starostnem obdobju 61%.

Državni svet opozarja, da je potrebno izboljšati pogoje delovanja služb, enot in drugih sestav, ki so organizirane  za zaščito, reševanje in pomoč. Izboljšati je potrebno položaj in pogoje za delo reševalcev, gasilcev in enot civilne zaščite, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti in reševanju.

Državni svet predlaga, da se v izogib nejasnosti, konkretneje opredeli "kritična infrastruktura", ki je lahko vir ogrožanja in s svojim delovanjem zagotavlja izvajanje ključnih funkcij države, navedena med različnimi viri ogrožanja v zadnjem odstavku 4.3.5 poglavja Dejavniki negotovosti.

Republika Slovenija svoje življenjske in strateške cilje interese uveljavljala z uresničevanjem nacionalnovarnostnih ciljev. Državni svet meni, da bi kazalo tudi v poglavju 2.2. Nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije, najprej poudariti "učinkovito delovanje pravne in socialne države, visoka stopnja varnosti, ki temelji na ustrezni preventivi, organiziranost, usposobljenosti in pripravljenosti vseh zmogljivosti za ohranjanje, varovanje in zagotavljanje strateških virov" in v nadaljevanju poudariti trden in stabilen mednarodni političnovarnostni položaj Republike Slovenije ohranjanje miru ter krepitev varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik  Bogomir Vnučec.