(2. julij 2008)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 11.00.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Pozdravljeni! Spoštovana svetnica, svetniki, spoštovani gospod župan občine Nova Gorica, gospod Mirko Brulc, spoštovani sodelavci in ostali prisotni, predstavniki medijev. Začenjam 9. sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Dovolite, da jo začnemo na neuraden način. Glede na to, da je to posebna seja, seja v Novi Gorici v regiji in da bi jo pravilno začeli bi najprej predal besedo našemu lokalnemu državnemu svetniku, gospodu Mateju Arčonu. Matej izvoli.
MATEJ ARČON: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovana svetnica, svetniki, ostali prisotni v današnji dvorani. Jaz moram seveda najprej izraziti zadovoljstvo, da se je kolegij predsednika odločil, da bo današnja seja v Novi Gorici predvsem iz razloga, ker letos Nova Gorica praznuje 60 let in se mi zdi pomembno, da ta organ da tudi svoj pečat k temu dogodku. Jaz želim, da bi današnja seja potekala čim bolj konstruktivno, da bi jo v času končali, da bi tudi nadaljevali program, ki ste ga dobili v nadaljevanju po seji. Predvsem pa želim, da vam bi današnja seja, današnji obisk ostal v lepem spominu in da bi se tudi kot gostje še vedno radi vrnili v Novo Gorico. Kaj več bo o tem v nadaljevanju povedal naš župan. Toliko za enkrat. Še enkrat dobrodošli in hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Matej Arčon. Še enkrat se želim zahvaliti gospodu županu Mirku Brulcu in seveda za organizacijsko podporo tudi Mateju Arčonu za to, da imamo sejo lahko v Novi Gorici. Mislim, da je to obojestranski interes. Priložnost, da lahko Državni svet organizira svojo sejo na tak način je za nas zelo pomembno, saj Državni svet, interesno predstavništvo in take vrste dogodki krepijo njegovo povezanost in sodelovanje z nosilci teh interesov. Zato bi vas spoštovani gospod župan Mirko Brulc poprosil, da nam spregovorite nekaj besed. Izvolite.
MIRKO BRULC: Spoštovani gospod predsednik, gospa svetnica. Samo eno imate. Ne vem kaj je s temi moškimi geni tukaj po Sloveniji. Dragi svetniki lepo pozdravljeni in vsi ostali vabljeni. Res je. Nova Gorica praznuje 60 let. Postaja stara dama, polna vrtnic. 10.000 vrtnic krasi mesto Novo Gorico. Največja zbirka vrtnic Burbonk je tukaj pa še kaj.
Nova Gorica je gospodarsko, kulturno, upravno središče te pokrajine. S tem namenom je bila nastavljena in zgrajena takoj po drugi svetovani vojni. Vendar ugotavljamo že vrsto let, da je zapostavljena s strani države tudi zaradi prepričanja, da smo bogati, da si bomo že sami pomagali. Mi seveda ne nasprotujemo razvojni osi Maribor, Ljubljana, Koper. Vendar interes Slovenije mora biti, da se vsi ostali predeli enakomerno razvijajo in bogatijo. Zato imamo svoje ideje in svoje interese.
Goriško področje ali pa severno primorsko, kakor koli ga imenujemo je hribovito, gorato. Govorimo o četrti razvojni osi in če se oddaljim od Nove Gorice in omenim idrijsko-cerkljanski bazen, izjemno pravi biseri gospodarskih družb so tam dobesedno odrezani od sveta, brez infrastrukture in še česa. To je tisto kar nas žalosti. Tudi avtocesta se na našem teritoriju kar neopazno spremeni v hitro cisto pa še te ne bomo imeli letos kot vidite iz programa otvoritev teh objektov.
Natura 2000 nam leze dobesedno v mesto in nam ovira razvoj Nove Gorice pa kot verjetno povsod po Sloveniji sklad kmetijskih zemljišč, ki ima tak monopol, da si včasih ne vemo kako reševati zadeve, ki so nujno potrebne. Toda res je. Tudi sami si veliko pomagamo. Ustanovili smo novogoriško univerzo. Prihajajo fakultete v našo sredino. 1.200.000 evrov mestna občina namenja za visoko šolstvo in univerzo. Zgradili smo primorski tehnološki park, ki je odprt vsem interesentom, ne samo iz področja Gorice. Dajemo veliko pomoči tudi gospodarstvu z nepovratnimi sredstvi, z brezobrestnimi posojili in kot veste je naš paradni gospodarski konj Hit. Hit o katerem boste danes kaj več slišali. Vendar moram priznati, da nas skrbi razvoj igralništva. Če se ne poveže s turizmom in nadgradi to svojo dejavnost, potem perspektive tukaj pač ni.
Moram povedati, da smo pravzaprav velikokrat presenečeni nad odločitvijo, ki se v Ljubljani sprejemajo. Ne mislim na mesto Ljubljana, ampak na parlament. Skrbi nas recimo, da nam jemljejo status slovenskega narodnega gledališča. Zdaj bom nesramen, zakaj pa ne Mariboru, Ljubljani pa še tržaškemu? Zakaj prav novogoriškemu? In nobenemu ne bi smeli tega statusa jemati in to se dogaja sedaj pred volitvami. Zakaj onkološke bolnike vozimo na kemoterapijo 100, 200 kilometrov daleč, ko imamo tukaj regionalno izjemno usposobljeno in tudi za to zdravljenje primerno bolnišnico? Takih vprašanj je veliko. Smo obmejno območje in veliko truda, denarja in energije vlagamo v to, da je poseljen ta naš teritorij s programi .../Nerazumljivo./... planoti in še kje in da ohranjamo ta živel tukaj ob meji. Kajti bom rekel nekaj čudnega. Italijani, 70 milijonski narod velikokrat slišim na oni strani meji, da se nas bojijo. 2 milijona nas je pa če se nas bojijo je to dobro. Ne mislim v vojaškem smislu, ampak v vitalnosti, v propozivnosti, v energiji, ki jo imamo mi in je oni očitno nimajo. Ampak to druge zgodbe.
Tudi ta proces veste, da Slovenci kupujejo nepremičnine na oni strani meje nekateri to kritizirajo. Slovenci v Gorici in mi se pa tega veselimo. To je boljša pot. S tem ohranjamo slovenstvo v tem prostoru, prostoru, kjer naj meja naj ne bi bilo. Tudi skrb za Slovence na oni strani meji je v veliki meri odvisna od sodelovanja lokalnih skupnosti tukaj ob meji, ne toliko od države.
Čezmejno sodelovanje pa potem bom končal. Mi smo imeli zelo dobro nastavljene projekte. Sedaj je na oni strani pravzaprav desna vlada, skrajna desnica, ki ne vidi nekih velikih potreb po sodelovanju, vendar mi gremo naprej. Imamo projekte, imamo ideje, imamo načrte in če ne bo šlo z občino bo šlo s provinco, če ne s provinco pa s pokrajino. Od tega ne odstopamo in upamo, da bodo te meje enkrat res padle tudi v glavah.
Vsekakor goriška ali severno primorska pokrajina pa jaz ne bi načenjal spora okrog imena, ker to je zopet, to nekateri izkoriščajo. Mi smo Primorci. V tej Novi Gorici je nastala pesem, naša himna, .../Nerazumljivo./... Primorska. Tu so bile rojene Primorske novice in še kaj. Se pravi smo Primorci in na tem področju, goriškem ali severno primorskem smo v stanju sami skrbeti zase in razvijati lepšo prihodnost.
Spoštovani, želim vam uspešen dan in potem zelo lepo, lepo druženje tukaj na goriškem. Vedite, da ste vedno dobrodošli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod župan. .../Aplavz./... Hvala gospod župan za vaše vsebinske in prijazne besede. Še naprej seveda ste iskreno dobrodošli, kolikor vam čas dopušča, da sodelujete na našem zasedanju. Mi pa pričenjamo 9. sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51.a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Opravičili so se Toni Dragar, dr. Zoltan Jan, Boris Popovič, prof. dr. Jože Mencinger, Borut Meh in Peter Vrisk. Na sejo so bili vabljeni gospod Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije k predlagani razširitvi dnevnega reda in njena ekselenca Chantal de Bourmont, veleposlanica francoske republike v Republiki Sloveniji k predlagani razširitvi dnevnega reda. O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda Franceta Cukjatija in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo.
S sklicem ste prejeli še 19. junija tudi predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
1. Odobritev zapisnika 8. redne seje in odobritev zapisnika 5. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije,
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov,
3. Obravnava zaključkov iz posveta "ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa",
4. Predlog Poslovnika Državnega Sveta Republike Slovenije,
5. Akt o uvrstitvi delovnih mest v plačne razrede v službi Državnega sveta Republike Slovenije.
Naj vam sedaj dam še navodila za današnje glasovanje, ker bo to potekalo nekoliko drugače in sicer, prisotnost bomo ugotavljali z dvigom modrega kartončka. Glas za pomeni dvig zelenega kartončka. Glas proti pomeni dvig rdečega kartončka in vzdržan rumeni karton. Štetje kartončkov bo opravljala služba Državnega sveta, zato vas prosim, da vsakič nazorno dvignete svoj kartonček ob glasovanju in če ne nasprotujete predlagam, da preverjanje prisotnosti opravimo na začetku seje, v nadaljevanju pa samo če se bo to izkazalo za potrebno.
Ugotavljam, da je prisotnih 29 svetnikov in lahko z delom nadaljujemo. Predlog za umik nimamo. Imamo predlog za razširitve. Predlagam, da dnevni red seje razširimo s točko "predstavitev prednostnih nalog predsedovanja francoske republike Evropski uniji v času od 1. julija do 31. decembra 2008. Državni svet odloča o utemeljenosti vsakega predlog za razširitev dnevnega reda brez razprave skladno s četrtim odstavkom 53. člena Poslovnika Državnega sveta. Zato bomo glasovali o razširitvi dnevnega reda s točko kot sem jo navedel. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za predlog? (29 članov.)
Hvala. Se pravi predlog je soglasno sprejet. To se pravi, da ni glasov proti in ni vzdržanih. Ugotavljam, da je s tem predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Druga razširitev. Predlagam, da na predlog mandatno-imunitetne komisije dnevni red seje razširimo s točko "zahteva za odvzem imunitete državnemu svetniku". Prehajamo na glasovanje.
Kdo je za tak predlog? (29 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet. Torej imamo dnevni red kot sem predlagal v uvodu, z dvema točkama razširitve. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (29 članov.)
Hvala. To poenostavlja moje delo, ker pomeni, da je število proti nič in število vzdržanih nič.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 8. REDNE SEJE. Dobili ste ga po elektronski pošti 19. junija. Pisnih pripomb nisem prejel in predlagam, da o zapisniku glasujemo. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (29 članov.)
To pomeni nihče proti, nihče vzdržan in ugotavljam, da je zapisnik 8. seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na odobritev zapisnika 5. izredne seje Državnega sveta, ki ste ga prejeli po elektronski pošti 20. junija. Pisnih pripomb nisem prejel in predlagam, da o predlogu glasujemo. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (29 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan in ugotavljam, da je zapisnik 5. izredne seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV. Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi z vzdrževanjem državne ceste na odseku Ručetna vas, Prelaz, Brezovica. Predlog sklepa ste prejeli. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Zdaj se moram navaditi. Malo drugačna slika je. Ne. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (29 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan. Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel. Na klop ste prejeli pobudo interesne skupine negospodarske dejavnosti v zvezi z informativno predstavitvijo načrtov za prenovo dvorane Državnega sveta. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Pobudo je obravnavala interesna skupina negospodarskih dejavnosti in to pobudo ste prejeli na klop. Obveščam vas, da smo prejeli tudi predlog amandmaja s strani državnega svetnika Borisa Šuštaršiča in sicer predlaga ta amandma, da se v drugem odstavku sklepa črta besedilo "posebnostjo okvaro" oziroma z obrazložitvijo, da je ta sprememba potrebna zaradi uskladitve izrazoslovja z določili konvencije o pravicah invalidov. Sprašujem če želi predstavnik interesne skupine negospodarske dejavnosti podati kratko obrazložitev? Ne. Hvala lepa. Želi kdo drug besedo? Izvolite. Gospod Šuštaršič ima besedo.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Torej jaz sem nevede, da teče vzporedno ta pobuda s katero v celoti soglašam, sem podal tudi sam še pisno pobudo na to isto temo in bi rad samo to opozoril, da ob vsem spoštovanju s tistimi napori, ki so bili vloženi in tudi lepim izgledom pri adaptaciji, dosedanji adaptaciji zgradbe slovenskega parlamenta je vendarle neprijetno dejstvo, da invalidi ne moremo pristopati k delovnim mizam. To je nenavadna okoliščina, ki jo ni na primer v zgradbah evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu. Zato se mi zdi primerno, da se na to opozori pa tudi sicer načeloma smatram, da je prav, da smo državni svetniki informirani kakšna bo podoba prenovljene dvorane v kateri zasedamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo drug besedo? Če ne, predlagam, da najprej odločamo o predlogu amandmaja.
Kdo se strinja s predlogom amandmaja? (29 članov.)
Ugotavljam, da je amandma dobil 29 glasov za, nič glasov proti in nič vzdržanih.
Sedaj prehajamo na odločanje o naslednjem sklepu: Državni svet predlaga čimprejšnjo informativno predstavitev načrtov za prenovo dvorane Državnega sveta državnim svetnikom. Državni svet opozarja, da je pri snovanju načrtov za prenovo dvorane nujno paziti na zagotovitev. Zdaj bom prebral osnovni tekst: "Prilagojenega dostopa do dvorane in stolov oziroma miz v dvorani osebam s kakršnokoli posebnostjo, okvaro oziroma obliko invalidnosti." Ker smo amandma že sprejeli bo s sprejemom tega sklepa, takšnega kot je postalo veljavno korigirano besedilo. Samo toliko v pojasnilo. Prehajamo na odločanje. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za predlagani sklep? (29 članov.)
Nihče proti, nič vzdržani. Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop ste prejeli pobudo interesne skupine negospodarske dejavnosti v zvezi s pobudo državnega svetnika Borisa Šuštaršiča, ki se nanaša na odpravo formalnih ovir v Poslovniku Državnega zbora Republike Slovenije glede izvajanja ustavnih pristojnosti Državnega sveta Republike Slovenije. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Pobudo je obravnavala Interesna skupina negospodarske dejavnosti in ste jo tudi prejeli na klop. Želi predstavnik Interesne skupine negospodarskih dejavnosti? Ne želi. Želi kdo drug besedo? Če ne, bi samo pojasnil, da jaz kot predsednik pozdravljam to pobudo. Midva z državnim svetnikom Šuštaršičem sva se o tej pobudi že kar precej pogovarjala. Jaz sem ga tudi informiral o vseh tekočih in do sedaj izvedenih aktivnostih, ki so pravzaprav skladne s to pobudo in jaz osebno to pobudo jemljem, kot nadaljnjo spodbudo in zavezo za aktivno nadaljevanje aktivnosti, ki jih je vodstvo Državnega sveta že začelo, kmalu po začetku svojega dela. Konkretno je pa akcent sodelovanja, in lahko ste si prebrali tudi zapisnike naših sestankov z vsemi poslanskimi skupinami, kjer smo dosegli načelno soglasje, da bi se pristopilo h korekciji Poslovnika Državnega zbora, ki bi dopuščala dve bistveni stvari. Eno je glasovanje, odločanje o vetu, ki bi ga lahko Državni svet po novem dal tudi na vsak posamezni člen in kar je ob tem še posebej pomembno, da bi se sploh omogočila razprava, ki sedaj ni omogočena, v Državnem zboru v takšnem primeru. No, in tu je prisotna še ena pobuda, ki je vsebinsko nekoliko drugačna - pobuda o možnosti, da bi lahko Državni svet direktno vlagal amandmaje na zakone, tudi tiste, ki jih ne predlaga Državni svet, na katere je Državni svet že do sedaj lahko dajal amandmaje. Sedaj pa je predlog v teku pobuda, da bi se to razširilo na vse zakone.
Torej, kot rečeno. Želel sem samo malo pokomentirati. Osebno podpiram in jemljem to kot dodatno zavezo, spodbudo, da se te zadeve realizirajo. Predlagam, da glasujemo. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za to pobudo? (29 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan. Ugotavljam, da je Državni svet pobudo sprejel oziroma sklep sprejel.
Na klop ste prejeli pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi z dogovorom o skupnih slavnostnih sejah Državnega sveta in Državnega zbora ob državnih praznikih. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Pobudo je obravnavala Interesna skupina negospodarske dejavnosti in ste jo prejeli na klop. Želi predstavnik Interesne skupine negospodarskih dejavnosti obrazložiti? Ne. Hvala lepa. Želi kdo drug besedo? Če ne, zaključujem razpravo in predlagam, da Državni svet sprejme sklep v zvezi z dogovorom o skupnih slavnostnih sejah Državnega sveta in Državnega zbora ob državnih praznikih v besedilu, kot ste ga prejeli na klop. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za predlagani sklep? (29 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan. Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z upoštevanjem volje davčnih zavezancev pri namenu odmerjanja dela dohodnine namenjenega društvom in ostalim organizacijam. Predlog sklepa ste prejeli na klop. Želi predlagatelj gospod Peršak? Ne - stvar je dovolj jasna. Želi kdo drug besedo v zvezi s to pobudo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka in predlaga Ministrstvu za finance da vprašanje preuči in nanj odgovori. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (29 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan. Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 27. junija in na klop ste prejeli pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi s problematiko voženj v naravnem okolju in neustrezne sankcije. Pobudo sem dodelil Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede udeležbe predstavnikov Vlade na sejah upravnega odbora Univerze v Mariboru.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede ukrepov Ministrstva za zdravje za zagotovitev pacientom enake možnosti primerne oskrbe po odpustu z zdravljenja v bolnišnici.
S tem smo zaključili 2. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV S POSVETA "OHRANITEV KRAŠKE KRAJINE, KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST KRASA".
Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj s predlogi zaključkov ste prejeli po elektronski pošti 1. julija in na klop. Prejeli ste tudi predlog sklepa. Morebitne amandmaje lahko vložite v pisni obliki.
Želi predsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pojasniti stališče komisije? Gospoda Frasa ne vidim. Aha, predstavnik, torej predlog oziroma obrazložitev bo podal svetnik Matej Arčon. Izvolite.
MATEJ ARČON: Hvala za besedo.
Ker predsednik komisija prihaja na sejo, bom na kratko povedal, obrazložil teh osem točk, ki ste jih dobili tudi v pisni obliki. In sicer na podlagi posveta, ki je bil 16. junija v Ljubljani, trajal je namreč dobrih 5 ur, so strokovne službe Državnega sveta pripravljale ta zaključek oziroma poročilo, ki je sestavljeno v osmih točkah. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je ta predlog poročila včeraj obravnavala in sicer - strinjala se je z vsemi točkami, ki so bile predlagane, z izjemo 6. točke, ki je bila korigirana. Tudi interesna skupina predstavnikov lokalnih interesov je tudi to poročilo obravnavala in soglasno sprejela. Gre pravzaprav za pobudo, da začnejo tako državne kakor tudi lokalne skupnosti sodelovati na tem področju razvoja in poselitve Krasa. Predvsem da Državni svet da en zagon temu, da se poenotijo stališča na državni in lokalni ravni, da se nadaljuje s to zamislijo kraškega regijskega parka in tudi nadaljujejo s to zamislijo o vpisu na Unesco seznam svetovne dediščine.
Pravzaprav, v 7. točki se tudi ugotavlja, da je skoraj 20% stavbnih enot nezasedenih oziroma tudi neizkoriščenih, zato bi bilo s temi, sistematično neke ukrepe, pravzaprav kako preusmeriti investicije v prenovo obstoječega tega neizrabljenega stavbnega prostora na področju Krasa.
Tako, da zaključki mislim, da so zelo kvalitetni, predvsem pa je želja da se bo tako državna raven na tistem segmentu za katerega je zadolžena in predvsem lokalne skupnosti se na področju celotnega Krasa se poenotili in zavzeli enotno stališče za ohranitev Krasa takšnega, kot pač je.
Jaz upam, da boste te sklepe tudi potrdili.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Arčon.
Želijo besedo predstavniki drugih interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo besedo v zvezi s temi predlogi sklepov? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa in sicer: V zvezi z ohranitvijo kraške krajine, kot razvojne priložnosti Krasa, v besedilu, kot ste ga prejeli na klop. Prisotnih je 27 svetnikov.
Kdo je za predlagani sklep? (27 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan. Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Pred prehodom na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG POSLOVNIKA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE odrejam 15 minut odmora, zaradi tega, ker smo dobili vrsto amandmajev in stališč interesnih skupin, o katerih bi se želel v okviru Kolegija na kratko pogovoriti.
Nadaljujemo 5 minut do 12.
(Seja je bila prekinjena ob 11.40 in se je nadaljevala ob 12.10.)
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Opravičujem se. Prekoračili smo za 15 minut napovedani čas, ampak če bi "stiščal" zadeve v napovedani časovni okvir, bi moral biti nekoliko preveč nasilen na Kolegiju, čemur pa sem se želel izogniti. Hvala za razumevanje.
Prosim, da ugotovite novonastalo številno stanje, ker imam občutek, da... Torej, prisotnih je 30 svetnikov. .../Medsebojni pogovor./...
Stališče Kolegija, ki je bilo zavzeto večinsko, z izjemo stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je, da gre obravnava Poslovnika naprej tako, kot je predvideno in sprejeta je pravzaprav večina podanih amandmajev, torej predlogov amandmajev - tako tisti s strani Mandatno-imunitetne komisije, kot tudi nekateri amandmaji, ki jih je podala Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Ne pa vsi, o čemer bo seveda predstavnik oziroma vodja te interesne skupine povedal svoje mnenje pri točkah, kot do njih pridemo.
Predlog Poslovnika Državnega sveta smo pripravili člani razširjenega Kolegija Državnega sveta. Prejeli ste ga po elektronski pošti. Tudi večina članov razširjenega Kolegija, vključno z gospodom Peršakom je ta predlog podpisala. Poročilo Mandatno-imunitetne komisije ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Dobili ste nekatera poročila interesnih skupin, mislim, da imate poročilo lokalnih interesov, ki podpira. Delodajalci se niso sestali, vendar ocenjujemo, da ohranjajo stališče, ki so ga izrazili na razširjenem Kolegiju. Na tem Kolegiju danes, vmes smo bili seznanjeni, da sta o Poslovniku razpravljali še Interesna skupina kmetov, obrtnikov, svobodnih poklicev, ki podpira predlog Poslovnika, vključno z amandmajem Mandatno-imunitetne komisije in Interesna skupina delojemalcev, ki prav tako podpira predlog Poslovnika, vključno z amandmajem Mandatno-imunitetne komisije. .../Medsebojni pogovor./...
Glede na to, da sem aktivno tudi sam sodeloval pri pripravi predloga Poslovnika, nekaj uvodnih besed.
Poslovnik je važen interni akt - biblija Državnega sveta. Ne sme se sprejemati na hitro, na silo. Mi smo se ga lotili na samem začetku mandata, v začetku letošnjega leta. Vendar je bil s tistim predlogom ustvarjen nek vtis, da se poskuša zelo na hitro urediti nekatere zadeve. Zato sem sam prosil predlagatelja gospoda Frasa za razumevanje, da se ta Poslovnik umakne iz procedure in se mu tudi tu javno zahvaljujem za razumevanje. In potem smo šli po precej daljši poti, ki je šla, na kratko rečeno tako, da smo se najprej postavili na stališče nič in smo rekli: "Morda pa novega Poslovnika sploh ne potrebujemo. Dajmo najprej ugotoviti ali imamo resnično probleme, ki nam jih ta Poslovnik povzroča." In smo na osnovi strokovne analize naredili nabor zaznanih problemov, ki so se pojavili pri uporabi Poslovnika in smo te probleme dali v razpravo. Ko smo na Kolegiju ugotovili, kjer so predstavniki vseh interesnih skupin, da so ti problemi realno zaznani, smo potem na te probleme poskušali dati vsebinske odgovore. In smo pripravili teze reševanja teh zadev. In tudi te teze so bile zelo detajlno proučene in ko smo ugotovili, da smo upoštevali, po naši oceni tudi dovolj široko in globoko paleto pripomb, smo zadevo obravnavali na razširjenem Kolegiju.
Razširjeni Kolegij je imel še nekaj dopolnil, od katerih smo jih večino lahko vključili potem v predlog Poslovnika. To malo bolj podrobno razlagam zato, da ne bi kdo imel občutka da smo na Poslovniku delali prehitro. Delamo pol leta. In tisto do česar smo prišli je dokaj podobno tistemu osnovnemu predlogu, ki ga je dal kolega Fras, ampak smo se približali tem rešitvam po bolj sistematični, po bolj široki poti in bolj umirjeno. Jaz sem na nekaterih interesnih skupinah tudi rekel - Prosim vas, gospodje, dajmo odmeriti tisti kvantum energije, ki je smiseln da ga uporabljamo sami zase in zavedajmo se da mora biti delo Državnega sveta navzven, skozi našo zakonodajno iniciativo, skozi pobude, posvete. Se pravi, dajmo odmeriti razumen čas za naš notranje urejanje. Jaz mislim, da smo ta čas v tem primeru potrošili. Prišli smo do nekega solidnega poslovnika, ki verjetno ni perfekten. Ampak to je živ organizem, pogojno rečeno, ki ga bomo lahko, če se bodo zaznali kakšni problemi, tudi v prihodnje še izpopolnjevali. Jaz sem šel zelo pozorno skozi vse temeljne rešitve, člene Poslovnika. Tudi mnogi od vas, in sistemskih problemov pri tem Poslovniku ne vidimo. Zato ga z mirno vestjo tudi predlagamo za potrditev.
Mnenje službe za pravne in analitične zadeve glede amandmajev k predlogu Poslovnika .../Medsebojni pogovor./... ... tega niste prejeli, ampak smo to opravili na razširjenem... Imate zdaj. Zdaj najprej sprašujem predsednika Mandatno-imunitetne komisije, če bi želel pojasniti stališče komisije?
GOSPOD__________: Spoštovani.
Na 8. seji Mandatno-imunitetne komisije, ki je bila 30.6. smo člani komisije sprejeli naslednji sklep: Mandatno-imunitetna komisija podpira predlog Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije, ki ga predlaga v sprejem Državnemu svetu. Mandatno-imunitetna komisija ja oblikovala amandma na pobudo za sprejem Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. V poglavju 8.4.3. - Tajno glasovanje, se doda nov 5.a člen, ki se glasi: "Državni svet tajno glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih državnih svetnikov, na predlog predsednika Državnega sveta, najmanj osmih državnih svetnikov ali ene od interesnih skupin."
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik interesne skupine.
Želijo besedo predstavniki drugih interesnih skupin? Kolega Ozimič.
MILAN OZIMIČ: Hvala lepa. Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki.
Interesna skupina se je včeraj kar veliko ukvarjala s tem Poslovnikom. Po temeljiti obravnavi je sprejela stališče, da je ta Poslovnik zrel za sprejemanje, čeprav je bilo tudi precej dilem okrog tega, da bi kljub vsemu veljalo nekoliko podaljšati čas od takrat ko je bil ta predlog vsem svetnikom dostavljen, do takrat ko naj bi se ta končni čistopis sprejemal. Zdaj tudi glede opredelitev okrog teh amandmajev, ki so bili; pomemben se nam zdi tisti amandma, ki ga je sprejela Mandatno-imunitetna komisija, ki pravi, ki omogoča, da je pravzaprav vsako glasovanje tudi tajno, po tem dodanem 55.a členu.
V zvezi z opredelitvami do teh amandmajev pa tudi nekako neformalno, po zdajšnjem pogovoru nekako podpiramo opredelitve, ki so posredovane s strani strokovne službe. V kolikor pride danes do sprejemanja, da to tudi sprejmemo.
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Ozimič.
Besedo ima gospod Tone Peršak.
ANTON PERŠAK: Spoštovani gospod predsednik, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi.
Jaz se opravičujem ker bom najbrž nekoliko daljši, bi ta to utemeljil s tem, da je Poslovnik akt, ki je seveda za vsak organ take vrste, kot je Državni svet ali parlament sploh, pravzaprav ključnega pomena. Zakaj? Prvič, ureja postopke in namen postopkov je v tem, da omogočijo, da akti, ki se nekje sprejemajo pridejo res dokončne oblike po takšnemu postopku, ki omogoča maksimalno dopolnjevanje preverjanje določb in tako naprej. Se pravi, da pridejo ven s postopka čim bolje.
Drugič pa kar je posebej pomembno, Poslovnik ureja pravice članov organa in ključno je, da ima vsak član nekega organa kot je Državni svet možnosti, da svoje mnenje, svoja stališča, svoje predloge uveljavlja, ki jih potem večina ali sprejme ali zavrne. Zaradi tega se nam je zdelo na interesni skupini za negospodarstvo da ne glede na to kar je poudaril gospod predsednik, da je seveda postopek priprave tega poslovnika tekel relativno pravzaprav dokaj dolgo je dejstvo, da mi čistopis, zlasti tisti, ki dobivamo elektronsko pošto na svoje službene naslove dobili v ponedeljek in da smo imeli dva dni časa pravzaprav, da ta čistopis preberemo v vseh prejšnjih fazah smo se seveda pogovarjali o besedilih, ki so bila v, bom tako rekel še ne v obliki členov ali pa v vladnem, na zadnjem sestanku razširjenega kolegija v besedilih, ki jih niti vsi člani tega razširjenega kolegija še niso imeli pa prebrali. Seveda smo se pa vsi pravzaprav dokončno srečali s čistopisom v ponedeljek in smo imeli dva dni časa. Ampak to ni očitek, to je samo utemeljitev zakaj je bilo mogoče pravzaprav res relevantno prebrati ta Poslovnik in razmišljati o formulacijah v temu času. V Poslovniku je pa seveda problem v temu, da lahko ena beseda pomeni neko pravico ali pa odvzem neke pravice ali pa omejitev neke pravice in tako naprej.
No in zaradi tega je bilo na naši skupini relativno veliko razprave, bilo je veliko predlogov in izoblikovali so se predlogi amandmajev, predvsem pa se je izoblikoval predlog, da bi Državni svet na tej seji obravnaval Poslovnik, da bi obravnaval tudi predloge amandmajev in bi mogoče z odločanjem pa vendarle omogočil na naslednji seji, ko bi se vmes stvari še premislile pa mogoče uskladile in bi izgubili eno samo sejo za vodenje te seje po temu novemu Poslovniku, nič več. Zakaj? Tudi, če zdaj vzamem stališča, ki so zavzeta do naših amandmajev naj takoj povem, da so seveda te amandmaje tudi mi na seji interesne skupine imenovali z večino glasov ali pa soglasij. Tudi jaz sam ampak to sploh ni pomembno recimo ne bi katerega izmed teh amandmajev predlagal, nekatere pa sem predlagal pa jih večina na skupini ni podprla. Ampak danes sem seveda jaz dolžan braniti te amandmaje kot amandmaje skupine, ki so predloženi na ustrezen način.
In, če pogledam stališča, ne bom govoril o tistih amandmajih in upam, da jih boste podprli, v katerih je zavzeto pozitivno stališče. Ampak, če pogledam stališča vidim do ostalih amandmajev, vidim seveda da mogoče tudi ta, ki je ta stališča oblikoval ni imel dovolj časa, da bi natančno premislil o čem govori amandma. Vzemite stališče glede prvega amandmaja, to je k četrtemu odstavku 15. člena se služba strinja, glede drugega se pa ne strinja. In kaj pravi? Pravi, mi predlagamo, da ima svetnik pravico, govorim zdaj o vsebini, zahtevati, da dobi tudi druga gradiva v zvezi s svojim delom ne samo tista, ki so vezana na seje in tako naprej. Res je, da v členu piše tako kot je odgovor v temu stališču, da se svetniku lahko dajo tudi druga gradiva ampak ta formulacija, ki je zdaj v členu govori o tem, da se predsednik lahko odloči, da svetnikom pošlje še neko drugo gradivo. Mi govorimo pa o tem, da ima svetnik možnost zahtevati določena gradiva v zvezi s svojim delom in da jih mora dobiti. Tukaj je bistvena razlika; eno govori, da tako rečem o pravici predsednika druga formulacija govori o pravici svetnika. In zato mislim, da bi bilo smiselno amandma vendarle podpreti.
Druga stvar, če pogledamo stališče k amandmaju, k novemu tretjemu in četrtemu odstavku 28. člena mi v temu amandmaju predlagamo, da lahko državni svetnik organizira sestanek s svojo bazo recimo ali pa z neko skupino tudi v prostorih Državnega sveta. Odgovor je, da to pa ne zakaj? In simptomatičen je odgovor, zato, ker imajo vsi svetniki lokalnih interesov svoje svetniške pisarne po občinah. Kaj pa ostali svetniki? In tukaj v amandmaju gre samo za neko izjemno situacijo, ko nekdo, ki predstavlja recimo, ne vem, bom zdaj rekel univerzo ali mora zdaj a priori sklicevati sestanke na tisti univerzi na kateri je zaposlen ali kje? Eno je svetnik, ki živi v neki občini in si tam organizira svetniško pisarno, drugo so pa funkcionalni interesi in tako naprej. Ampak gre pa v resnici samo za možnost organizirati nek sestanek v prostorih Državnega sveta.
Potem je ta amandma, ki govori o organiziranju posvetov. Poglejte dostikrat se posveti organizirajo na podlagi predlogov, ki prihajajo od zunaj in nesporno je prav, da ima predsednik pravico, da se odloča o tem ali bo posvet omogočil ali ne ampak zgodi se, da imamo mi neko komisijo na kateri pravzaprav do en dan ali dva pred posvetom člani nič ne vejo, da posvet na neko temo, ki je njihovo interesno področje nič ne vedo pa bi bilo dobro, da se ta komisija predlog za posvet premisli, se mogoče do predloga opredeli, se dogovori kdo bo v imenu komisije na posvetu nastopal in tako naprej. Samo za to gre. Lahko pa seveda se predvidijo tudi neke urgentne situacije s tega vidika je namreč ta amandma zavrnjen, ko je potrebno nek posvet organizirati v dveh dneh in najbrž nihče ne bo temu oporekal ampak v principu se nam pa zdi, da bi bilo prav, če interesne skupine in komisije imamo da te stvari gredo skozi njih. Kot mnenje ne kot omejevanje ali kakršne koli pravice predsednika.
Rad bi se opredelil še do ene ali dveh stvari. Ena je v zvezi s korespondenčno sejo; moje, tukaj bom to povedal, osebno stališče je, da organ kakršen je Državni svet sploh ne bi smel možnosti korespondenčne seje, ker ta organ razpravlja praviloma o stvareh, ki so takšne narave, da jih ni mogoče sprejemati na korespondenčnih sejah brez možnosti razprave kajti zdaj je sicer predlagano kot kompromis je bilo na interesni skupini sprejeto, da se črta tisti del besedila, ki je prej pravzaprav postavljal ta pogoj, da če je nekdo bil proti korespondenčni seji, eden izmed svetnikov je pravzaprav moral pridobiti eno kvalificirano skupino zato, da je lahko on namesto korespondenčne seje tako rekoč sklical izredno sejo... .../Medsebojno pogovarjanje./... Saj, jaz govorim o temu ,da bi bilo pravzaprav smiselno, da korespondenčne možnosti sploh ne bi bilo.
No in nazadnje bi rad rekel še nekaj. Mi smo dali predlog, da bi se v členu, ki govori o volitvah sekretarja vnesla dikcija, da se sekretarja voli pod tajnim glasovanjem. Zakaj? Gre preprosto za to, jaz ne govorim o preteklosti, govorim o prihodnosti, da se seveda tudi v Državnemu svetu oblikujejo takšne ali drugačne večine na takšnih ali drugačnih principih utemeljene. Zdaj, lahko so politični lahko so interesni, lahko so kakršni koli interesi. Ampak kaj je pravzaprav bistvo? Bistvo je v tem; naš amandma je zavrnjen s tem, češ da obstaja amandma imunitetno mandatne komisije, ki pravi, da se na predlog kvalificiranih predlagateljev Državni svet lahko odloči, da bo o neki stvari odločil s stalnim glasovanjem. Seveda, lahko se odloči ampak v logiki kot pravim, večini o kateri sem prej govoril bo seveda ta predlog potem lahko tudi propadel kajti v bistvu gre pa za to, da, če lahko tako kot smo že na sestanku kolegija govorili, da so nekatere stvari lahko tako pomembne, da Državni svet si sicer pusti možnost odločanja o tem, o večini stvari ali bo odločil s tajnim ali z javnim glasovanjem ampak nekatere stvari pa pač fiksira in reče, v teh stvareh je pa fiksno da se glasuje s stalnim glasovanjem ali pa z javnim in da potem o tem ni več možnosti dodatnega "hanglanja" pa razmišljanja o tem kakšna večina naj bo za takšno ali drugačno odločitev.
Za to gre, ali ocenjujemo nekaj kot tako pomembno, da tega ne prepuščamo neki nekvalificirani večini, če lahko tako rečemo ampak je to določeno s tisto večino, ki je potrebna za sprejem poslovnika, se pravi za dvotretjinsko. In jaz vas prosim, da o teh stvareh premislite, mi bomo seveda o amandmajih glasovali in da to upoštevate kajti gre, kot rečeno za pravice vsakega izmed nas, ki sedimo v temu organu. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Peršak. Dovolite, da neformalno prekinem za trenutek našo sejo in izrazim dobrodošlico gospe, francoski veleposlanici. Welcome to our meeting and please have patience, we wolud like to just rap out few, I hope .../Nerazumljivo./... and then we are all yours. Welcome!
.../Aplavz./...
Torej, samo na kratko bi pokomentiral to, ker o amandmajih bomo seveda glasovali in nekaj teh stvari, ki jih je kolega Peršak obrazložil je tudi kolegij podprl in vam jih bom navedel. Mi smo se pa morali na kolegiju v tej fazi opredeliti zato, da bi recimo ponovno uzakonili vzdržane glasove. Tukaj nismo mogli doseči soglasja, nismo mogli na novo uzakoniti pravice svetnikov, da bi imeli svetniške pisarne, ker to ta trenutek ni realno, ker to ta trenutek ni praksa. Nismo mogli se strinjati oziroma nekatere zadeve smo na drugačen način kar se tiče glasovanja, ta stvar je poservisirana v novem 55.a členu .../Nerazumljivo./... predlogov mandatne imunitetne komisije.
Zdaj, kar se pa temeljnega pomisleka tiče zakaj tako hitro... Ponovno pojasnjujem, s Poslovnikom se sistematično intenzivno ukvarjamo od praktično januarja meseca, začeli smo ga pozimi, lepo bi bilo, da ga pred odhodom na počitnice zaključimo. Ker če ga ne bomo zdaj potem se bomo z zadevo ukvarjali še jeseni. Če pa bi se karkoli pokazalo, da je kje kakšna zadeva takšna, ki bi še zahtevala izpopolnjevanje je pa zadevo zadeva vedno možna, o tem sem že uvodoma govoril.
Sprašujem, če želijo besedo predstavniki drugih interesnih skupin? Če ne odpiram razpravo. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. In sicer bomo glasovali o amandmajih po vrsti tako kot jih imate pred seboj v materialih. Prisotnih je enaintrideset svetnikov.
Prihajamo na amandma k novemu četrtemu odstavku 15. člena, imate ga v materialih, jaz ga ne bi ponovno bral. Govori o tem, da ima interesna skupina svojega sekretarja. Kolegij je do tega amandmaja dal pozitivno stališče je pa ta amandma na predlog gospoda Peršaka oziroma skupine lokalnih interesov, oprostite, gospodarske dejavnosti.
Torej glasujemo o amandmaju k novemu četrtemu odstavku 15. člena, ki ga kolegi podpira. (31 članov.) Se pravi nihče proti, nihče vzdržan.
Prihajamo na odločanje k petemu odstavku 27. člena, ki ga kolegij ne podpira. Predlagam, da preidemo k odločanju o temu amandmaju.
Kdo je za amandma k petemu odstavku 27 člena? (5 članov.) Kdo je proti? (25 članov.) Kdo je vzdržan? (1 član.)
Torej amandma k petemu odstavku 27. člena ni sprejet.
Prehajamo k novemu tretjemu in četrtemu odstavku 98. člena, ki govori o svetniških pisarnah in ga kolegij ne podpira. Prehajamo na odločanje.
Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (25 članov.) Vzdržani? (3 člani.)
Prehajamo k odločanju o dopolnilu prvega odstavka 29. člena, ki ga kolegij ne podpira.
Kdo je za? (4 člani.) Kdo je proti? (22 članov.) Vzdržani? (4 člani.)
Hvala, torej dopolnilo ni sprejeto.
Prehajamo na odločanje za črtanje besedila k tretjemu odstavku 33. člena, ki ga kolegij podpira.
Kdo je za? (31 članov.)
To pomeni, da ni nihče proti, nihče vzdržan.
Prihajamo k odločanju o dopolnilu k 48. členu, ki ga kolegij podpira.
Prihajamo na glasovanje, kdo je za? (31 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan.
Prihajamo k dopolnilu drugega odstavka 52. člena, kjer je ponovno uvedle vzdržane glasove, tega kolegij ne podpira.
Kdo je za? (4 člani.) Proti? (25 članov.) Vzdržani? (2 člana.)
Prehajamo k odločanju o dopolnilu k novemu 55.a členu na predlog mandatno-imunitetne komisije, ki ga kolegij podpira.
Kdo je za? (31 članov.)
Nihče proti, nihče vzdržan.
Prihajamo k odločanju o dopolnilu k prvemu odstavku 76. člena, ki ga kolegij ne podpira.
Kdo je za? (2 člana.) Proti? (25 članov.) Vzdržan? (4 člani.)
In prehajamo k spremembi prvega odstavka 81. člena kjer imamo opravka z amandmajem na amandma na predlog gospoda Ozimiča. Zaradi tehničnih omejitev vam bom zadevo prebral je pa po sklepu kolegija sprejemljiva in sicer glede na to, da smo sprejeli dopolnilo k 55.a členu predlagamo, da se v prvemu odstavku 81. člena za besedo "svet" še doda beseda "načeloma". Tako je na podlagi 55.a člena tudi pri imenovanju sekretarja možno javno ali tajno glasovanje.
Najprej dajem v odločanje amandma na amandma, ki ga kolegij podpira.
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (3 člani.)
S tem smo končali odločanje o amandmajih... .../Medsebojno pogovarjanje./... Se opravičujem, prejšnji amandma na amandma je bil ne na predlog Ozimiča ampak koleg Kovšča, velja pa seveda... Kolega Ozimič je dal drugi amandma in sicer, da drugi odstavek 15. člena Poslovnika postane novi peti odstavek 77. člena in sicer govori ta člen o volitvah predsednikov interesnih komisij. Tretji odstavek 15. člena pa postane tako drugi odstavek. Zadeva je nomotehnično, mogoče se malo komplicirano sliši vsebinsko pa servisira način volitve predsednikov interesnih skupin. Kolegij ta amandma kolega Ozimiča podpira. Predlagam, da preidemo na odločanje.
Kdo je za? (31 članov.)
To pomeni, da avtomatično ni nihče proti in avtomatično nihče vzdržan.
S tem smo izčrpali odločanje o amandmajih. Kolega Kovšča jaz se vam še enkrat opravičujem, ker sem vaš zelo umesten predlog preimenoval ampak mislim, da je zdaj v redu. Kolega Ozimič.
MILAN OZIMIČ: Pri teh amandmajih in dogovorih se nismo čisto razumeli... Jaz sem predlagal tudi dopolnilo 64. člena, ki govori, da novinarske konference lahko sklicuje predsednik Državnega sveta v imenu Državnega sveta, predsedniki komisij v imenu komisij in vodje interesnih skupin v imenu interesnih skupin. Zdaj pa sledi predlog dopolnila tega člena ali amandmaja, kakor hočete, namesto pike bi se naredila vejica in nadaljevalo bi se "Drugi svetniki v svojem imenu ali imenu skupine svetnikov." Gre za to, da lahko tudi posamezen svetnik po neki presoji zaradi komuniciranja z javnostjo skliče tiskovno konferenco in to naj ne bi bilo v nobenem primeru v neskladju s 64. členom. Imamo neke formalne funkcije lahko posamezni svetnik pa ne. Jaz mislim, da je to dopolnilo korektno pa ničesar pravzaprav v slovenskem smislu ne moti ampak samo dopolnjuje. Nikomur nič ne jemlje daje pa posameznemu svetniku neko pravico, ki jo deklarira.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolegu Ozimiču. Ja, ta amandma je kolega obravnaval in ga ni podprl, ker bi spremenil ureditev, ki velja v do sedaj veljavnemu Poslovniku, se pravi seje čisto na novo lotil urejanje nekega zahtevnega področja. Tega ta tekst sedanjega besedila je napisan v celoti iz sedaj veljavnega Poslovnika tako da je bilo stališče kolegija, da je to ena izmed tistih pobud, ki se bo obravnavala za naslednje izboljšave v Poslovniku, ni pa kolegij podprl tega amandmaja.
Ampak seveda, ker ste ga obrazložili ga dajem v odločanje. Torej, v odločanje dajem predlog amandmaja k 64. členu kot ga je predlagal kolega Ozimič. Kolegij tega amandmaja ne podpira.
Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Vzdržani? (8 članov.)
Torej poslovniško določilo glede večine ni dvotretjinsko ampak večina vseh svetnikov, to bi pomenilo 22, glede na to da predlog tega dopolnila ni dobil 22 glasov za moram ugotoviti, da to dopolnilo ni sprejeto.
Zdaj smo pa res izčrpali odločanje o dopolnilih.
Prehajamo na odločanje o predlogu Poslovnika skupaj s sprejetimi amandmaji. Ugotavljam, da je prisotnih 31 svetnikov. Gospod Reven, prosim.
RATISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Prosim, da se preveri vsa glasovanja, če velja res vse, da mora biti toliko glasov kolikor je bilo zdaj pri zadnjemu glasovanju. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mislite poslovniško? Zadevo sem preveril z analitsko pravno službo in je takšna o poslovniških odločitvah pa na seji tako odločam sam vendar sem naredil dodatno preverbo s strokovno analitsko službo.
Tako da lahko brez problemov preidemo na odločanje o predlogu Poslovnika skupaj s sprejetimi amandmaji. Prisotnih je 31 svetnikov.
Kdo je za predlagani Poslovnik prosim glasuje. (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržan? (1 član.)
Ugotavljam ,da je predlagani Poslovnik Državni svet sprejel.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA IZ RAZŠIRITVE - IN SICER ZA ODVZEM IMUNITETE DRŽAVNEMU SVETNIKU.
Zahteva za odvzem imunitete državnemu svetniku gospodu Rudolfu Cipotu, prejeli ste jo po elektronski pošti na klop. Prejeli ste tudi pojasnilo službe za pravne in analitične zadeve glede zahteve za odvzem imunitete državnemu svetniku Rudolfu Cipotu. Poročilo mandatno-imunitetne komisije ste prejeli po elektronski pošti in na klop.
Želi podpredsednica mandatno-imunitetne komisije, Lidija Jerkič pojasniti stališče? Ne, hvala.
Torej obveščam vas, da na podlagi 30. člena Poslovnika Državni svet pri obravnavi zahteve za odvzem imunitete ne vrednoti dokazov in ne ocenjuje ali je podan dejanski stan državnemu svetniku očitanega kaznivega dejanja in ali je državni svetnik kazensko odgovoren. Državni svet brez razprave odloča o odvzemu ali vzpostavitvi imunitete. Na glasovanje dajem predlog... Imate proceduralno gospod Jenčič? Proceduralno, izvolite.
MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo.
Okrožni državni tožilec v Murski Soboti...
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Oprostite gospod Jenčič, prekinjam vas. Začeli ste govoriti o vsebini, to je nezdružljivo. O vsebini se ne... Se boste držali proceduralnega?
MIHAEL JENČIČ: .../Mikrofon je izključen, zelo slaba slišnost./... Mislim, da mora biti ugotovljeno prej ali se sklicuje na imuniteto, nič drugega. Če se ne sklicuje potem mu nimamo kaj vzeti, da .../Nerazumljivo./...
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Obrazložitev imate mandatno-imunitetne zato o tem ni razprave. Ampak izvolite, ne bi vas želel prekiniti, če imate proceduralno vprašanje, izvolite gospod Jenčič.
MIHAEL JENČIČ: Po moji oceni je potrebno ugotoviti samo ali se sklicuje na imuniteto gospod državni svetnik o kateremu zdaj teče beseda?
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Prosim kolegica Jerkič, izvolite.
LIDIJA JERKIČ: Sem mislila, da bom prihranila na času pa ne bom. Mandatno-imunitetna komisija ne razpolaga s podatkom, da bi se svetnik skliceval na imuniteto. Tudi do danes Državni svet o tem ni bil obveščen. Glede na to, da tega podatka ni, se šteje, da se na imuniteto ne sklicuje in se mu imuniteta tudi ne vzpostavlja. Ne odvzema se mu. To so specifike tega našega do zdaj veljavnega Poslovnika, ker se nanjo ni skliceval, Državni svet pa smatra, da te imunitete ni treba vzpostaviti, jo tudi ne vzpostavlja. Toliko v pojasnilo mogoče.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Upam da je pojasnilo razumljivo in sprejemljivo. Torej na glasovanje dajem predlog sklepa in sicer, da se državnemu svetniku Rudolfu Cipotu v zvezi z zahtevo okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, dne 13. 6. ne vzpostavi imuniteta. Prisotnih je 30 svetnikov.
Kdo je za predlagani sklepa? (27 članov.) Kdo proti? (Nihče.) Vzdržan? (2 člana.)
Hvala lepa. Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Imamo še 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - AKT O UVRSTITVI DELOVNIH MEST V PLAČNE RAZREDE V SLUŽBI DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE. Prejeli ste ga po elektronski pošti 1. julija in na klop. Predlog akta je obravnavala mandatno-imunitetno komisija. Poročilo ste prejeli na klop. Želi predsednik mandatno-imunitetne komisiji pojasniti stališče? Je v materialih. Hvala lepa mag. Dušan Črnigoj. Želi še kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog akta in sicer na podlagi določil tretjega odstavka 13. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju v nadaljnjem besedilu ZSPJS sprejema Državni svet Republike Slovenije na predlog sekretarja Državnega sveta akt o uvrstitvi delovnih mest v plačne razrede v službi Državnega sveta Republike Slovenije kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljam, da je prisotnih 29 svetnikov.
Kdo je za predlagani akt? (29 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani akt Državni svet sprejel.
Glede na to, da so v aktu navedene šifre delovnih mest začasnega značaja, se jih mora Državnemu svetu, kot tudi drugemu državnemu organu določiti Ministrstvo za javno upravo. Dajem na glasovanje še naslednji sklep: Državni svet na podlagi tretjega odstavka 22. člena Poslovnika Državnega sveta pooblašča kolegij Državnega sveta, da šifre delovnih mest v aktu uskladi z metodologijo Ministrstva za javno upravo. Torej prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA iz razširitve - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDOVANJA FRANCOSKE REPUBLIKE EVROPSKI UNIJI V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 2008. Ponovno pozdravljam francosko veleposlanico v Republiki Sloveniji, njeno ekscelenco Chantal de Bourmont in jo vabim, da predstavi prednostne naloge francoskega predsedovanja v Evropski uniji v času od 1. julija do 31. decembra 2008. Izvolite.
CHANTAL DE GHAISNE BOURMONT: Najprej hvala lepa gospod predsednik, da ste me povabili, da spregovorim vaši visoki skupščini oziroma zboru. Pardon, ne govorim slovensko. Govorim nemško, malo angleško in tudi francosko in tudi estonsko, ampak ne govorim slovensko. Preveč dela imam s slovenskim predsedovanjem pa francoskim predsedovanjem, da bi imela še čas se učiti slovenščino, zato vas prosim, da mi oprostite.
Preden vam spregovorim o prednostnih nalogah francoskega predsedovanja je prav, da izrazim vse čestitke trojki, ki je tako uspešno ...
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod župan očitno pozna majhne trike.
CHANTAL DE GHAISNE BORMONT: Naj najprej čestitam uspešnemu triu, Nemčije, Portugalske in Slovenije, predvsem pa Sloveniji, ki je ravnokar tako uspešno zaključila svoje predsedovanje. Kot sta povedala zunanja ministra, gospod Rupel in gospod .../Nerazumljivo./... predvčerajšnjem tu v Gorici, nam Slovenija prepušča oziroma predaja Evropo v zelo dobrem stanju. Razen seveda irske zavrnitve. Preden je prišlo do tega irskega ne, je Francija imela namen v času svojega predsedovanja predvsem pospešiti vse tiste aktivnosti, ki bi pomenile oziroma zagotovile uveljavitev lizbonske pogodbe s 1. januarjem 2009. V tem trenutku je seveda jasno, da Lizbona s 1. januarjem 2009 ne bo stopila v veljavo in da nas čaka mnogo drugega dela.
Kot je na zadnjem svetu Evrope povedal predsednik Janša je seveda lizbonska pogodba še vedno živa. Predvsem je zdaj potrebno nadaljevati z njeno ratifikacijo. Treba pa je dati Ircem tudi čas, da razmislijo o tej stvari, o tem vprašanju in da pripravijo predloge za naslednji svet, ki bo oktobra. Seveda je še prezgodaj, da bi povedali kakšne rešitve naj bi predlagali. Gotovo pa je to, da je potrebno spoštovati irski referendum in da je Ircem treba dati priložnost, da povedo kako vidijo svojo pot oziroma kakšno Evropo.
Kar se tiče dela v naslednjih šestih mesecih. Francosko predsedstvo ima predvsem namen, da deluje zelo sistematično. Nima namena biti briljantno, bleščeče oziroma dosegati eklatantnih uspehov. Predvsem si francosko predsedstvo želi oziroma si bo prizadevalo ostati skromno in učinkovito in v službi državljanov. Irski referendum, kot tudi predhodna negativna izida v Franciji in na Nizozemskem nam povesta, da evropski državljani in pravzaprav Evrope ne razumejo več čisto dobro. Zato jim je treba povedati, da se pravzaprav Evropa za njih zanima, da se Evropa zanima za vprašanja, ki zanimajo državljane in to govorim o vprašanjih visokih cen goriva, visokih cen hrane.
Preden spregovorim o štirih prednostnih nalogah francoskega predsedovanja bi se vendarle ustavila še pri vprašanju širitve, kajti okoli tega je bilo nekaj nesporazumov. Do konca letošnjega leta imamo zelo trden namen, da pospešimo pogajanja s Hrvaško. Želimo si odpreti vsa poglavja pristopnih pogajanj in zaključiti kar se da veliko število teh poglavij. Seveda bo potem na naslednjem predsedstvu, torej na češkem predsedstvu naloga, da zaključi pristopna pogajanja in morebiti podpiše pristopno pogodbo. Seveda preden preidemo na to naslednjo etapo v letu 2009 ali 2010, torej preden podpišemo pristopno pogodbo moramo pa rešiti nek tehnični problem.
Problem je v tem, da dokler lizbonska pogodba ni v veljavi, moramo živeti s pogodbo iz Nice. Vendar pa pogodba iz Nice predvideva nekatere določbe, torej institucionalne določbe, ki veljajo oziroma so pripravljene za 27 držav članic in ne 28. Na primer število članov parlamenta je porazdeljeno na 27 držav članic, ne na 28 držav članic. Poleg tega tudi je porazdelitev glasov pri glasovanju s kvalificirano večino. Torej to število je tudi predvideno na osnovi 27 držav članic. Torej, da preidemo na 28 držav članic potrebujemo institucionalne določbe lizbonske pogodbe. Če na Irskem torej nismo dosegli soglasja, si zdaj ne moremo kar preprosto zamišljati, da bi vzeli en košček lizbonske pogodbe in ga uporabili za eno državo članico ali kako. Lizbonska pogodba je celota, za katero se je vsaka država članica nečemu odpovedala, nekaj dodala, nekaj pridobila. To je celota, ki je ne moremo zdaj kar razdeliti, razrezati na dele.
Torej cilj te trojke med Francijo, Češko in Švedsko je pripraviti nekaj vzporednega. Torej na eni strani bomo pospešili pogajanja s Hrvaško in na drugi strani iskati neko rešitev z Irsko, tako da bi dosegli, da lizbonska pogodba stopi v veljavo čim prej. In čim prej seveda pomeni, če se le da, pred parlamentarnimi volitvami v evropski parlament v juniju 2009. Ker tako za politične stranke, kot za volivce je pomembno, da izvedo oziroma, da vedo ali volijo za neko ureditev s 27 državami članicami ali z 28, ker porazdelitev glasov ni čisto enaka. Torej to je točka, ki sem jo želela pojasniti, preden spregovorim o naših prednostnih nalogah.
Torej prva prednostna naloga in to ne gre za nikakršno presenečenje, ker to je bila že slovenska prednostna naloga, torej vaša, prva prednostna naloga zadeva energijo in podnebne spremembe. Slovenija je na tem področju že dosegla zelo lep uspeh. Namreč politično soglasje o notranjem trgu energije oziroma plina. Naslednji svet, evropski svet ima nalogo doseči politično soglasje do konca leta 2008 v zvezi s tem paketom "energija in podnebne spremembe". Torej zelo bistveno je, da Evropa na mednarodni ravni nekako doseže sporazum v zvezi s kjotskim sporazumom, torej pred aprilom leta 2009. Torej gre kot veste za uveljavitev in to v praksi tistih ciljev, ki so bili določeni v času nemškega predsedovanja spomladi 2007. Ti cilji, torej prvi od teh ciljev je bil zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Torej drugi cilj je bilo zmanjšanje porabe energentov in tretji cilj, povečanje uporabe obnovljivih energij oziroma virov. Ta zadeva izgleda čisto preprosta ko govorimo o samih ciljih. Ampak ko se je treba spustiti v številke od države do države pa se zadeva zelo zaplete. V teh pogajanjih seveda, ki bodo zelo komplicirana, bo vsaka članica poskušala zagovarjati interese svoje države oziroma svojega gospodarstva. To zato, da ekološki standardi ne bi preveč obtežili oziroma preveč težko sedli na finančno in gospodarsko področje vsake države članice. In torej mi sami bomo morali delati na zadevi in se potruditi. Torej predlog evropski komisiji s strani Francije na primer je, da pride na 23%. Torej, da pride pri porabi energije, da od vse porabljene energije porabi 23% obnovljivih energij. Komisija pa vendarle ni upoštevala nuklearne energije, ker pri nas je tu velika razlika. Vendar kot država, ki predseduje je Francija ocenila, da je te predloge komisije treba sprejeti, da so sprejemljivi. Zato bomo poskušali najti politično soglasje do konca leta. Poskušali bomo doseči neko politično soglasje oziroma take vrste soglasja, ki bo omogočilo, da določene naše industrije ne bodo odšle iskati boljših pogojev drugam, kjer standardi ne bodo tako obvezujoči.
Druga prednostna naloga za nas je ravno tako pomembna in se tiče področja priseljevanja. Tudi na tem področju nas evropski svet spodbuja, saj pravi, da je potrebno v pravem času na to temo opraviti delo. Torej na mizo bomo postavili politični dokument, ki pravno ne bo zavezujoč. Ki pa bo podal usmeritve. Namreč na tem področju ni nikakršne skupne politike, nikakršnih standardov. Zelo malo je bilo opravljenega na tem področju v Evropski uniji. Vendarle pa vsi skupaj živijo v schengenskem območju. Torej v območju prostega pretoka. Vendarle pa ima vsaka država ob staranju prebivalstva, ob gospodarskih razlikah in tako dalje, vendarle vsaka država živi oziroma doživlja zelo velike premike oziroma preseljevanja. Torej mi smo se že posvetovali z našimi 26 člani koalicije, z evropskim parlamentom in na mizo na naslednjem sestanku naših ministrov, 7. in 8. julija. Torej vidite, da nič ne čakamo, da kar delamo. 7. in 8. to je že naslednji teden, tako da bomo poskušali doseči nekakšno soglasje oziroma neko soglasje že na naslednjem evropskem svetu v oktobru.
Torej zelo na hitro in v glavnih potezah ta osnutek dogovora in pakta. Torej prva točka, organizirati zakonito priseljevanja. Torej, da vsaka država pripravi kapacitete za sprejem imigrantov. Drugič. Boriti se proti nezakonitemu priseljevanju. Tretjič. Izboljšati učinkovitost kontrol na mejah. Morda z biometričnimi testi ali s podobnimi ukrepi. Četrtič. Zastaviti oziroma pripraviti baze za Evropo azila. To bo zelo težko, ker vsaka članica ima svoj odnos do tega. Ampak predvsem bo potrebno pripraviti ali vzpostaviti izmenjavo med državami članicami na tem področju. In petič. Bo potrebno organizirati razvoj držav iz katerih se ljudje izseljujejo, tako da ne bodo tako želeli priti v ta raj, ki je Evropa. Tretja prednostna naloga je Evropa obrambe oziroma... Kot veste evropske države namenijo obrambi samo 40% ameriškega proračuna oziroma protivrednost 40% ameriškega proračuna za obrambo. Pri tem pa je povpraševanje oziroma potreba po aktivni Evropi, po močnejši Evropi, ki bo vedno bolj prisotna na različnih kriznih mestih, na primer na Balkanu, na Kosovu, v Afriki. Torej zdaj je čas, da si damo na voljo sredstva. Prav gotovo ne za masivno varnost, to je naloga atlantske zveze pač pa v smislu artikla, člena pet. Vendar je čas torej, da vzpostavimo sredstva vredno 500 milijonom prebivalcem. Primer na prvi gospodarski sili na svetu. Ne gre za to, da bi ustvarjali vojsko oziroma, da bi se vojskovali. Tudi ne gre za to, da bi delali kako vzporednico atlantskemu zavezništvu. Gre za to, da si vzpostavimo sredstva za civilne ali pa tudi vojaške akcije za katere nas Evropa oziroma katere Evropa potrebuje. Tudi tu so naši cilji prosti. Torej naši cilji so preprosti. Najprej želimo ponovno preučiti varnostno strategijo, ki je bila pripravljena že leta 2003. Torej pred širitvijo, tudi pred vstopom vaše države. To je delo za gospoda .../Nerazumljivo./..., za naše predstavnike. Druga naloga na tem področju bo ugotoviti oziroma identificirati tisto opremo, ki bi morda lahko služila vsem skupaj, ki bi bila skupna. Torej ne gre za to, da bi za opremo potrošili več. Raje bi za opremo potrošili manj oziroma bi bolje potrošili denar za to, da bi bila oprema bolj učinkovita. In tretjič bi na tem področju želeli okrepiti tudi sposobnost Evrope, da bi posredovala tako v akcijah civilnih, kot vojaških za katerimi je velika potreba v svetu. Ti projekti, ki so jih včasih nekateri zli duhovi poimenovali, da so proti ameriški ali proti atlantski. Torej jasno je, da v resni pravzaprav niso taki. Predsednik Sarkozy je povedal, da če se na področju obrambe, če bo vse potekalo v redu, kot je treba, je Francija pripravljena integrirati, torej sprejeti poveljstvo atlantskega zavezništva. Ponovno sprejeti poveljstvo, ki je bilo opuščeno ali ukinjeno v času generala Dugola(?) v letu 1964.
In četrta prednostna naloga, ne bom več zelo dolga, četrta prednostna naloga pa je hrana. Zaključiti moramo delo, ki ga je začelo slovensko predsedništvo pod nazivom .../Nerazumljivo./... rezultat v zvezi z zdravjem. Seveda tudi tukaj ne gre za to, da bi v celoti in popolnoma spremenili celo politiko, pač pa za manjše spremembe. Nadaljevali in dokončali bomo delo, ki ga je zelo dobro začel gospod Jarc, vaš kmetijski minister. Radi pa bi se lotili tudi nečesa. Namreč radi bi začeli z nekim ali pokrenili bi neko razmišljanje o tem kakšna pa bo prihodnost Evrope po letu 2013. Če primerjamo obdobje 2002, 2010, nadaljevanje bo še težje. Namreč v tem času se bodo začele priprave oziroma pogajanja prihodnjega budžeta, se pravi proračuna za leta od 2013 naprej in takrat se bo zgodilo, da bo vsaka država imela v svoji glavi svoj mali kalkulator in bo razmišljala na ta način. Torej v številkah. Ne bo več razmišljala o bistvu, torej o substanci. Da bi v sedanjem obdobju lahko razmišljali malo bolj v miru, bomo začeli z nekaterimi preprostimi zamislimi. Začeli bi lahko razmišljati na ta način ali dvigovanje cen ali ta porast cen hrane ne pomeni, da bi morda morali začeti razmišljati o zmanjševanju izdatkov za hrano. Ali ne bi morali kmetijstvu dati na razpolago kakšna sredstva. Temu kmetijstvu bi morali zastaviti določene cilje in mu dati na razpolago sredstva, da bi zagotovilo zdravo hrano. Torej zdravo hrano, toliko zdrave hrane kot jo potrebuje Evropa in morda še zdrave hrane za potrebe v svetu, da bi zmanjšali lahkoto, ki jo vidimo v nekaterih delih sveta sedaj. Ali ne bi veljalo temu našemu kmetijstvu tudi predlagati, da sodeluje na področju podnebnih sprememb in uvede določene ukrepe kot bi bil na primer ukrep ali uvedba biogoriv druge generacije. Jasno je tudi to, da mora naše kmetijstvo vzdrževati eno ravnotežje med našimi regijami. Naj gre za hribovita ali ravninska področja.
Torej to so glavne prednostne naloge. Morda sem bila malo predolga, se vam opravičujem za to. To seveda ne pomeni, da se ne bomo zelo trudili tudi na drugih področjih. Na primer v Sredozemlju, na področju stabilnosti finančnega trga, na področju malih in srednje velikih podjetjih, pri razvoju in raziskavah, pri socialni politiki, multijezikovnost in večkulturnost. V teh šestih mesecih bomo imeli v Franciji več stotin kulturnih prireditev, ki jih bodo dali udeleženci iz vseh držav članic ravno zato, da bi pokazali bogastvo večkulturnosti. Na vsak način pa mi čisto sami ne bomo mogli. Na vseh področjih bomo potrebovali sodelovanje pomoč ostalih šestindvajsetih držav članic in prepričana sem, da lahko računamo tudi na vašo. Oprostite gospe in gospodje svetniki, da ste morali potrpeti tako dolgo. Hvala lepa. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zahvaljujem se njeni ekscelenci, gospe Chantal de Bourmont za predstavitev. Želi kdo besedo? Naj samo povem, da obstoji možnost, da se gospa veleposlanica nam tudi pridruži na kosilu. Bomo videli, če smo še v časovnih okvirjih, tako da bo tudi še priložnost za klepet malo kasneje. Potem zaključujem in ugotavljam, da se je Državni svet seznanil s prednostnimi nalogami francoskega ... Se opravičujem. Gospod dr. Golob. Kako sem mogel spregledati na levo stran. Izvolite.
PROF. DR. JANVIT GOLOB: Nas je zelo razveselil nastop gospe Chantal de Bourmont v Državnem svetu, kjer je predstavila predsedništvo Francije v prihodnjem obdobju. .../Francosko./... Izvolite.
GOSPA _____: Kratek povzetek bom še tu naredila. Torej: "Zahvaljujem se gospe veleposlanici za zelo slikovito predstavitev prednostnih nalog. Posebno zanimiva je bila omemba ali predstavitev področja energije. To imamo s Francijo verjetno nekaj skupnega. Namreč na energijskem področju ima Francija ta pristop k nuklearni energiji. Takega ima tudi Slovenija. Na koncu ste nam predstavili še večkulturnost. Zelo smo uživali v predstavitvi v francoskem jeziku, ki je eden od evropskih jezikov, tako kot slovenščina. Upamo, da bo francosko predsedovanje doživelo oziroma, da bo zelo uspešno."
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Golob še enkrat opravičilo, ker nisem gledal v ostri levi kot, ampak smo vse uredili. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da se je Državni svet seznanil s prednostnimi nalogami francoskega predsedovanja Evropski uniji v času od 1. julija do 31. decembra leta 2008 in se francoski veleposlaniki v Republiki Sloveniji, njeni ekscelenci, gospe Chantal de Bourmont zahvaljujem za predstavitev. .../Aplavz./...
Spoštovana državna svetnica, svetniki. Prosim še trenutek visoke pozornosti. Ugotavljam, da smo uspešno opravili 9. sejo Državnega sveta. Zahvaljujem se vsem za sodelovanje in razpravo. Naslednja seja bo glede na delo Državnega zbora predvidoma konec avgusta v začetku septembra. V nadaljevanju ste povabljeni v Perlo, kjer nas bo sprejel predsednik uprave Hita, mag. Niko Trošt, nam na kratko predstavil strategijo razvoja družbe ter si bomo imeli možnosti ogledati Perlo in imeli skupno kosilo. S tem v zvezi vas opozarjam, da za vstop v Perlo potrebujemo s seboj osebni dokument. Seja je zaključena ob 13.45. Hvala lepa.
(Seja se je zaključila 2. julija 2008 ob 13.45 uri.)
