Mnenje k predlogu zakona o društvih (ZDru-1) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o društvih (ZDru-1) - prva obravnava

Državni svet podpira ustreznejšo zakonsko ureditev področja društev, ki imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo delovanja in so v preteklosti opravila pomembno delo in prispevala k razvoju slovenske države. Prav zaradi tega je predlog zakona o društvih zelo pomemben. Državni svet pogosto obravnava problematiko društev in o tej tematiki večkrat priredi posvete in javne razprave. Posvet o predlogu zakona o društvih je potekal 2. decembra 2005. Na njem so bili predstavljeni tudi rezultati raziskave o obsegu in vlogi nevladnih organizacij v Sloveniji.

Državni svet meni, da mora biti zakonodaja na tem področju izredno napredna in ne sme predstavljati ovire za povečanje vloge društev in nevladnih organizaciji v naši družbi. Razlogi za nezadovoljivo stanje so v nedoločeni vlogi nevladnih organizaciji pri zagotavljanju servisnih storitev in posledično neurejenega financiranja teh organizaciji s strani države. Rešitve, ki vodijo k povečanju vloge društev in nevladnih organizaciji, so predvsem v dopolnitvah določenih področnih zakonov kot je npr. davčna zakonodaja in ne v predlogu zakona o društvih, ki prinaša določene zaostritve na tem področju.

Državni svet opozarja tudi na problem uveljavljanja odgovornosti vodilnih oseb društev. Predlagani zakon o društvih ureja njihovo odgovornost za finančno poslovanje, tako da morajo v določenih primerih jamčiti s svojim premoženjem. To ne ustreza naravi prostovoljstva in ga celo zatira. Ravno prostovoljstvo je temelj za uspešno delovanje večine društev saj le-ta nimajo zadostnih finančnih sredstev. Po drugi strani pa je razumljivo sankcioniranje krivdnih ravnanj za zaščito upnikov. Ti so zaradi nedopustnih ravnanj nekaterih društev večkrat ostali nepoplačani, ker nihče v društvu in društvo kot tako ni odgovarjalo za takšna ravnanja.

Upoštevajoč na novo predlagane določbe o odgovornosti ustanoviteljev društva za obveznosti društva, ki je prenehalo delovati, je po mnenju državnega sveta nedvomno smotrno določiti jasno mejo v profitabilnosti društev, in sicer tako, da ta del delovanja ne sme biti zastopan v pretežni meri. Pridobitna dejavnost naj le omogoča izvajanje ciljev, ki so opredeljeni z aktom o ustanovitvi.

Državni svet tudi opozarja, da mora biti delovanje društev poenostavljeno, tako da so čim manj obremenjena z administrativnimi deli in obremenitvami. Vsaka nepotrebna obremenitev predstavlja dodatno oviro za delovanje društev in zmanjšuje pogoje za organizacijo prireditev, ki bogatijo družbeno življenje v slovenskih krajih.

Pomembno je, da se spodbuja in poenostavlja ustanavljanje društev, saj predstavljajo temelj družbenega življenja in predstavljajo pozitiven prispevek za slovensko državo. Vendar je primerno, da se vsa društva ne obravnava enako, saj se med seboj zelo razlikujejo (npr. gasilska društva, Rdeči križ, športna društva). Še posebej je potrebno spodbujati tista društva, ki so posebnega pomena za slovensko državo (gasilska društva, kulturna društva s pevskimi zbori in dramskimi skupinami, planinska društva ipd). Pomemben je prispevek gasilskih društev, saj je za državo najceneje problematiko požarnega varstva in gasilstva urediti s prostovoljnim delom. Njihovo delovanje je gotovo v javnem interesu, zato mora država še naprej omogočati tudi njihovo gospodarsko oziroma pridobitno dejavnost. Slednja je za gasilska društva življenjskega pomena, saj predstavlja pomemben del proračunov teh društev.

Državni svet poudarja, da nekatera društva tudi zlorabljajo pridobitno dejavnost društev. Preko njih se namreč prelivajo finančna sredstva na nepošten način. Gre npr. za društva, ki so ustanovljena z namenom, da se izigra veljavna pravna ureditev delovanja gostinskih lokalov.

Po mnenju državnega sveta je dosedanja praksa delovanja društev v preveliki meri dopuščala možnosti tudi njihovega prekomernega pridobitnega delovanja, namesto da bi se za tak namen ustanavljale gospodarske družbe. Državni svet ugotavlja, da je pridobitno delovanje društev v zadnjih petih letih upadlo, verjetno na podlagi izrecne določbe sedaj veljavnega zakona, da se društvo ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Državni svet meni, da takšna določba, ki jo sicer predvideva tudi predlog novega zakona, omogoča društvu opravljanje pridobitne dejavnosti v večjem deležu od pretežnega dela delovanja. Taka opredelitev je še vedno preveč ohlapna glede na namen delovanja društev.

Državni svet opozarja tudi na število dejavnosti, za katera so registrirana društva. Teh je pri nekaterih društvih izjemno veliko, zato državni svet izraža dvome, da eno društvo opravlja navedeno število dejavnosti.

Državni svet meni, da je ustrezno, da imajo nekatera društva status društva v javnem interesu (npr. Rdeč križ) in da tega statusa ne pridobivajo v postopku predvidenem po zakonu o društvih. Posledice statusa društev v javnem interesu pa niso zgolj v financiranju s strani države, vendar je lahko tako društvo tudi legitimna stranka v določenih postopkih pred sodiščih (npr. področje varstva okolja) in hkrati uživa društvo s tem statusom na splošno večji ugled in s tem večje zaupanje potencialnih donatorjev.

Državni svet poudarja, da nekatera društva delujejo v dobro države. Ob tem še posebej izpostavlja nekatera kulturna društva, ki skrbijo za promocijo slovenske kulture, kar predstavlja izjemen prispevek za državo, vendar država finančno ne spodbuja dovolj omenjene dejavnosti društev, zato so le-ta v eksistencialnih težavah.

Po mnenju državnega sveta je potrebno zagotoviti tudi sorazmerje med dajanjem sredstev v občinah in dejavnostjo društev na državni ravni. Občine so v primerjavi z državo preveč finančno obremenjene, zato bi bilo bolj ustrezno, da država prevzame večjo odgovornost na tem področju. Državni svet opozarja tudi na problematiko reševanja lastnine, ki je prešla v lastnino društva Športne unije, kar je sporno. V Sloveniji je namreč kar nekaj športnih objektov, ki so bili nekoč lastnina TVD Partizana, kasneje pa so bili preneseni v last Športne unije, ki za njih ne skrbi dovolj, tako da so ti objekti prazni, zapuščeni, neobnovljeni in kazijo podobo krajev. Državni svet apelira na pristojne institucije, da primerno rešijo takšne primere.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.