Zapisnik 27. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predlog za razširitev dnevnega reda s to točko je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

RAZŠIRITEV

Na predlog Komisije za politični sistem je predsednik predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:

Pobudo državnega svetnika mag. Adolfa Zupana so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Državni svetnik dr. Zoltan Jan je obrazložil svoj glas.

Predlog za razširitev dnevnega reda s to točko je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti in 7 se jih je glasovanja vzdržalo).

RAZŠIRITEV

Predsednik je na predlog Komisije za politični sistem in Interesne skupine lokalnih interesov predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:

Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predlog za razširitev dnevnega reda s to točko je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

.

Dne 12.11.2004 je predsednik državne svetnice in svetnike pisno obvestil, da bo predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:

Poročilo Mandatno-imunitetne komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 12.11.2004.

Predlog za razširitev dnevnega reda s to točko je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 26. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
3. Predlog stališč Republike Slovenije o predsedovanju Slovenije Svetu EU in Evropskemu svetu; *
4. Predlog resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 (ReNPPP) (EPA 1501-II
5. Problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji - stališča s
   posveta (št. 0650-00/02-P);
6. Poročilo o poteku popotresne obnove po potresu v Posočju v letu 1998 (stanje popotresne obnove 31. avgust 2004) - EPA 1473-III;
7. Pobuda za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s sumom nezakonitega oziroma neodgovornega dela Državnega tožilstva Republike Slovenije ; *
8. Ponovni predlog za vložitev zakona o spremembah in dopolnitev zakona o Državnem svetu in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa v zakonodajni postopek; *
9. Predlog za dopolnitev Pravilnika o priznanjih in plaketah državnega sveta; *

Predlagan dnevni red je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 26. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel
nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal da o zapisniku 26. seje glasujejo.

Zapisnik 26. seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko dne 10.11.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana Vladi RS in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo glede postopkov obravnave pritožb zoper gradbena dovoljenja, ki jih na prvi stopnji izdajajo upravne enote.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj mag. Adolf Zupan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede postopkov obravnave pritožb zoper gradbena dovoljenja, ki jih na prvi stopnji izdajajo upravne enote in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje Ministrstvu za okolje, prostor in energijo se glasi:

Kaj namerava storiti Vlada Republike Slovenije in pristojni minister v postopkih obravnave pritožb zoper gradbena dovoljenja, ki jih na prvi stopnji izdajajo upravne enote, da se bo spoštoval zakonski rok, določen za odločitev o zadevi?

Obrazložitev:

Na podlagi zaprosila občana sem Ministrstvo za okolje, prostor in energijo zaprosil za preveritev možnosti prednostne obravnave pritožbe na gradbeno dovoljenje. V odgovoru, ki sem ga dobil in ga prilagam k temu vprašanju, sem ugotovil, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo hudo krši zakon o splošnem upravnem postopku, saj namesto v dveh mesecih, kakor je določeno s tem zakonom, na pritožbe odgovarja šele v roku desetih do dvanajstih mesecev. Kaj to pomeni za investitorje, kakšno slabo luč to meče na delovanje države in zaradi nepoznavanja pristojnosti s strani države tudi na lokalne skupnosti, ni potrebno razlagati.

Takega dela po mojem mnenju ni mogoče več dopustiti. Potrebno je spremeniti tudi predpise, ki urejajo to področje v smeri ugotavljanja odgovornosti za tako slabo delo državnih organov.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Uradu Vlade RS za slovenski jezik v zvezi z ukrepi za dosledno zaščito ustavne pravice do uporabe slovenščine v uradnem dopisovanju med javnimi ustanovami v državi.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, Doro Hvalica.

Pripombo je podal dr. Zoltan Jan.

Razpravljal je Jožef Jeraj.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanji državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi z ukrepi za dosledno zaščito ustavne pravice do uporabe slovenščine v uradnem dopisovanju med javnimi ustanovami v državi in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije in Uradu za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo, da vprašanji preučita in nanj odgovorita.

Vprašanji državnega svetnika Dora Hvalice se glasita:

Kaj bosta Vlada Republike Slovenije in Urad za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo ukrenila za dosledno zaščito ustavne pravice do uporabe slovenščine v uradnem dopisovanju med javnimi ustanovami v državi (11. člen ustave Republike Slovenije)?

Kdo se bo opravičil vodstvu knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu za zahtevo, da morajo zahtevek za odobrena sredstva pri Agenciji za regionalni razvoj napisati v angleščini?

Obrazložitev:

Po tem, ko je Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu dobila avgusta letos sporočilo Agencije za regionalni razvoj, da je na razpisu Phare izbran njihov projekt Evropski film v knjižnici, so oktobra podpisali pogodbo o financiranju, ki je bila napisana le v angleškem jeziku, podpisale pa so jo slovenske državne ustanove z občinskim javnim zavodom v Sloveniji.

Na tej osnovi je vodstvo knjižnice oktobra letos poslalo na Agencijo za regionalni razvoj zahtevek za izplačilo 80 odstotkov odobrenih sredstev. V začetku novembra so od te agencije prejeli zavrnitev zahtevka, češ, da je napisan v slovenskem jeziku in predlog, da ga nemudoma pošljejo v angleščini.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Uradu za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice predsedniku državnega sveta Janezu Sušniku in sicer po čigavi odločitvi je predsednik državnega sveta s skupino državnih svetnikov obiskal poglavarja rimokatoliške cerkve papeža Janeza Pavla II.

Ustni odgovor je podal predsednik državnega sveta Janez Sušnik.

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Vladi Republike Slovenije glede popisa vseh žrtev druge svetovne vojne in v času po njej ter spremljajoče raziskave Inštituta za novejšo zgodovino.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, Doro Hvalica.

Razpravljal je Jože Stanič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice glede financiranja projekta sistematičnega popisa vseh žrtev druge svetovne vojne in v času po njej ter spremljajoče raziskave inštituta za novejšo zgodovino in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje Vladi Republike Slovenije se glasi:

Kdaj bo zagotovljeno polno financiranje projekta sistematičnega popisa vseh žrtev druge svetovne vojne in v času neposredno po njej ter spremljajoče raziskave, ki jo je Inštitut za novejšo zgodovino začel leta 1997 in naj bi jo po programu zaključil leta 2006?

Obrazložitev:

Inštitut za novejšo zgodovino je s tremi raziskovalci v tem času zbral podatke o več kot 87 tisoč žrtvah, kar že doslej pomeni tretjino več žrtev od doslej znanih podatkov. Vlada Republike Slovenije je doslej preko ministrstev zagotovila le sredstva za neto plače treh delavcev, čeprav je strošek inštituta neprimerno večji.

Za nadaljevanje projekta je potrebno omogočiti obisk tujih arhivov in muzejev ter zahtevno analitično delo s kakovostno računalniško in programsko opremo, za kar je treba zagotoviti sprotno financiranje. Le tako bo delo kvalitetno zaključeno v skladu s političnimi in strokovnimi odločitvami, ki jih je v celoti podkrepil tudi strokovni posvet Žrtve vojne in revolucije, ki ga je organiziral Državni svet 11. in 12. novembra 2004.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Ivana Bukovca za spremembo volilne zakonodaje v Republiki Sloveniji.

Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem.

Stališče Komisije za politični sistem je podal predsednik mag. Adolf Zupan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo državnega svetnika Ivana Bukovca za spremembo volilne zakonodaje v Sloveniji in poročilo Komisije za politični sistem o pobudi državnega svetnika in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Ivana Bukovca in poročilo Komisije za politični sistem.

Državni svet predlaga Komisiji za politični sistem, da se na eni izmed naslednjih sej na kratko seznani s presekom stanja na področju sprememb volilne zakonodaje v Sloveniji. Presek stanja in trenutno situacijo naj komisiji poda strokovnjak s tega področja.

Na osnovi tega pojasnila bo komisija pripravila predloge možnih rešitev in s tem seznanila državni svet.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Dora Hvalice Skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za ponovno razpravo in odločanje o 30. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za družbene dejavnosti.

- - -

S pošiljko dne 10.11.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede nadzora vstopa motornih vozil na zunanjih mejah EU.

- - -

S pošiljko dne 10.11.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje, prostor in energijo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede neprofitnih stanovanj.

- - -

S pošiljko dne 10.11.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo, znanost in šport na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo šolskega objekta v Ljubljani.

- - -

S pošiljko dne 10.11.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede incidentov v Piranskem zalivu.

- - -

S pošiljko dne 10.11.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede izgradnje trase avtoceste Peračica-Podtabor na območju predora Ljubno.

K 3. točki dnevnega reda:
- Predlog stališča Republike Slovenije o predsedovanju Slovenije Svetu EU in Evropskemu svetu.

Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Predlog mnenja državnega sveta so prejeli na klop.

Obrazložitev je podala gospa Tina Vončina, svetovalka II, Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve.

Pojasnila je podal tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik.

Razpravljali so prof.dr. Alojz Križman, Darko Fras, Jožef Jeraj.

Kratko obrazložitev je podal dr. Rado Genorio, namestnik direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi 2. alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/2000 in 24/03) je Državni svet na 27. seji, dne 17. 11. 2004, ob obravnavi točke dnevnega reda "Predlog stališča Republike Slovenije o predsedovanju Slovenije Svetu EU in Evropskemu svetu" sprejel naslednje

M N E N J E

Državni svet podpira predlog stališča Republike Slovenije o predsedovanju Slovenije Svetu EU in Evropskemu svetu, ki se glasi:

V primeru, da Pogodba o ustavi za Evropo stopi v veljavo do konca leta 2006, Republika Slovenija sprejme predsedovanje Svetu EU v prvi skupini držav, v obdobju od 1.1.2007 do 30.6.2008 in ga v primeru, da se predsedovanje ne bo izvajalo skupno, izvaja v prvi polovici leta 2008.

V primeru, da Pogodba o ustavi za Evropo ne stopi v veljavo do konca leta 2006, Republika Slovenija sprejme predsedovanje Evropskemu svetu in Svetu EU v prvi polovici leta 2008.

O b r a z l o ž i t e v

Državni svet je na podlagi 215. člena Poslovnika Državnega zbora prejel poziv predsednika Državnega zbora, da glede na nujnost zadeve Državni svet pošlje svoje mnenje k gradivu "Stališče Vlade Republike Slovenije o predsedovanju Slovenije Svetu EU in Evropskemu svetu ter predlog stališča Republike Slovenije o predsedovanju Slovenije Svetu EU in Evropskemu svetu".

Glede na to, da Slovenija lahko sprejme predsedovanje Svetu EU v prvi skupini držav v obdobju od 1.1.2007 do 30.6.2008 oziroma predsedovanje Svetu EU in Evropskemu svetu v prvi polovici leta 2008, Državni svet podpira predlog stališča Republike Slovenije.

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

K 4. točki dnevnega reda:
- Predlog Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 (ReNPPP) (EPA 1501-III)

Predlog je objavljen v Poročevalcu št. 109/04.

Gradivo državne sekretarke v Ministrstvu za zdravje Jožice Maučec Zakotnik, dr. med. so državne svetnice in državni svetniki prejeli na klop.

Pripombe Obrtne zbornice Slovenije so prejeli na klop.

Predlog je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 12.11.2004.

Predlog so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Predstavitev je podala državna sekretarka v Ministrstvu za zdravje Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. .

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala poročevalka komisije Petra Kersnič.

Stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je podal Cvetko Zupančič.

Razpravljali so Doro Hvalica, Jožef Jeraj, mag. Zlatko Jenko, Ivan Bukovec, Darko Fras, Peter Vrisk, Anton Peršak, prof.dr. Alojz Križman, Gregor Vovk Petrovski, Ladislav Kaluža, Marjan Maučec.

Amandma je vložila Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in sicer:

Na drugi strani sklepa k mnenju se na koncu doda naslednje: na 38. strani Poročevalca št. 109 pri poglavju "prehranske navade" se v petem odstavku črta drugi in tretji stavek.

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in sicer:

Na 41. strani Poročevalca št. 109 pri poglavju "vnos mleka z visoko vsebnostjo maščob" se šesti odstavek črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Amandma je vložil državni svetnik Anton Kampuš in sicer:

Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki glasi:

"V predlogu resolucije se uvaja termin "zdrave prehrane", za katerega ni dano pojasnilo, kaj to pomeni, saj v Sloveniji z ozirom na razmere v kmetijstvu in veljavno zakonodajo o varnosti živil, ne bi smeli govoriti o nezdravi prehrani. Osnovni pogoj zdrave prehrane so zdravi in neoporečni kmetijski in živilski proizvodi. Pri uveljavljanju termina "zdrava prehrana" je potrebna velika previdnost in strokovnost, da ne bi prišlo do nepravilne uporabe in neustreznega ocenjevanja hrane kot zdrave in nezdrave."

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Amandma je vložil državni svetnik Anton Kampuš in sicer:

Za devetim odstavkom pa se doda odstavek, ki glasi:

"Državni svet predlaga, da se predlog resolucije dopolni z gostinsko dejavnostjo, ki jo je potrebno obravnavati drugače kot gostinske obrate nekomercialnega značaja, ki so namenjeni izključno prehrani določenih skupin prebivalstva s posebnimi potrebami (vrtci, šole, bolnice, domovi za starejše občane, itd.). Gostinstvo in turistične kmetije s prodajo svojih storitev na tržišču ustvarjajo prihodek,kar pomeni, da morajo s svojo ponudbo storitev in izdelkov slediti povpraševanju gostov oz. kupcev. V zadnjih letih so se v Sloveniji uveljavili trendi zdrave prehrane, ki v gostinsko ponudbo vključujejo vegetarijanske jedi, posamezne jedi za diabetike in podobno, ne moremo pa zahtevati od gostinstva, da bo s svojo ponudbo zdravih jedi vzgajalo goste in jim odrekalo jedi, po katerih povprašujejo."

Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je predlagal, da Državni svet skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17.11.2004 ob obravnavi Predloga resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 ??? 2010, sprejel naslednji

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS št. 44/92) da Državnemu zboru naslednje

M N E N J E

k predlogu resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 ??? 2010, EPA 1501-III

Državni svet Republike Slovenije je na seji, dne 17.11.2004 obravnaval predlog resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005 ??? 2010 in jo podprl.

Državni svet je poudaril, da predlog resolucije o nacionalnem programu prehranske politike predstavlja dobro osnovo za izboljšanje prehranskih navad in za povečanje gibalno športnih aktivnosti našega prebivalstva ter da je potrebno na tej osnovi čimprej sprejeti ustrezne zakonske in podzakonske predpise, pri čemer pa bo tudi sam odigral svojo vlogo. Državni svet Republike Slovenije želi aktivno sodelovati pri izobraževanju in ozaveščanju naše družbe o razlogih za zdravo prehranjevanje in potrebi po gibalno športnih dejavnostih z organizacijo posvetov, okroglih miz ter javnih razprav.

V predlogu resolucije se uvaja termin "zdrave prehrane", za katerega ni dano pojasnilo, kaj to pomeni, saj v Sloveniji z ozirom na razmere v kmetijstvu in veljavno zakonodajo o varnosti živil, ne bi smeli govoriti o nezdravi prehrani. Osnovni pogoj zdrave prehrane so zdravi in neoporečni kmetijski in živilski proizvodi. Pri uveljavljanju termina "zdrava prehrana" je potrebna velika previdnost in strokovnost, da ne bi prišlo do nepravilne uporabe in neustreznega ocenjevanja hrane kot zdrave in nezdrave.

Državni svet je poudaril, da prehranska politika naše družbe zadeva vse sektorje gospodarstva in negospodarstva, še zlasti pa Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, ki bi moralo s svojo politiko stimulirati zlasti pridelovalce zdrave hrane ter na drugi strani skrbeti za ohranitev kvalitete tal (zemljiških površin), katere se danes prekomerno zastruplja. Poleg ohranitve kvalitete tal pa ima pri pridelovanju zdrave hrane velik pomen tudi voda, do katere v naši državi nimamo pravega odnosa. Nadalje ugotavlja, da se naša največja zbirališča vode nahajajo na kmetijsko intenzivno obdelanih površinah (Dravsko polje, Sorško polje). Prav tako bi se Ministrstvo za gospodarstvo moralo zavedati posledic, ki jih povzročajo umetna zasneževanja na naših številnih nizkogorskih smučiščih (v Švici npr. dobijo dovoljenja za postavitev žičnic samo visokogorska smučišča nad 1800 m). Nobeno naše ministrstvo ne analizira kvalitete tal, zemlje, vode, rastlinstva in živalstva, ki se v našem prostoru spreminja z uvedbo umetnega zasneževanja. (Nekatere rastlinske in živalske vrste na Pohorju so v zadnjih 20 ??? 30 letih povsem izginile.)

Državni svet opozarja, da je zdrava hrana v Sloveniji izredno draga in da si jo približno 90.000 brezposelnih oseb ter tudi večina od 65 % aktivnega prebivalstva v Sloveniji, ki prejema nižje osebne dohodke od slovenskega povprečja, ne more privoščiti. Zato bi bilo potrebno v okviru gospodarske in socialne politike poskrbeti za to, da se cena zdrave hrane postopoma znižuje.

Po mnenju državnega sveta predstavlja velik problem v prehranjevanju slovenskega prebivalstva tudi ukinjanje toplega obroka v večjih gospodarskih sistemih, privatnih družbah ter šolah, kar dovoljuje tudi nova zakonodaja. V zvezi s tem bi bilo treba spremeniti zakonodajo ter poučiti delodajalce, zaposlene, starše ter učence in dijake o pomenu toplega obroka in pravilnega prehranjevanja ter zadostnega gibanja.

Posebno pozornost je državni svet posvetil podatkom o geografski porazdelitvi starostno standardizirane stopnje umrljivosti, ki kaže, da moški na vzhodu Slovenije umirajo v povprečju 3 leta prej, ženske pa 2 leti prej kot na zahodu. S tem v zvezi državni svet meni, da se mora Vlada Republike Slovenije resno zamisliti nad tem stanjem in ukreniti vse potrebno, da se razlike glede na gospodarsko, socialno ter zdravstveno stanje naših prebivalcev, uravnovesi. Prav tako je potrebno spremljati tudi prehranske navade prebivalcev nad 60 let, saj se naša starostna doba daljša ter si prizadevati izboljšati njihove prehranske in gibalno športne navade.

Državni svet meni, da je potrebno v resoluciji še bolj poglobljeno predstaviti in poudariti potrebo po dojenju v prvem in drugem letu otrokove starosti ter poučiti starše, kako naj se na to obdobje pravilno pripravijo, saj vemo, da imajo vsakodnevni stresi in sodoben način življenja zelo negativen vpliv na sposobnost dojenja.

Pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami na področju prehranske politike in zdravega življenjskega sloga je po mnenju komisije premalo razdelan, saj bi morale prav te organizacije opraviti pomembno vlogo pri ozaveščanju, izobraževanju, opozarjanju na nepravilnosti, sodelovanju z vlado pri pripravi kvalitetnejših zakonskih in podzakonskih rešitev in pri promocijah zdrave prehrane, pravilnega gibanja in kvalitete življenja sploh.

Kljub številnim zakonskim in podzakonskim predpisom na področju zagotavljanja kvalitete živil in kljub zaščiti potrošnikov, komisija ugotavlja, da je na naših trgovskih policah še vedno veliko število živilskih artiklov z neustreznimi oznakami, veliko artiklov s konzervansi, stabilizatorji in umetnimi barvili.


Državni svet predlaga, da se predlog resolucije dopolni z gostinsko dejavnostjo, ki jo je potrebno obravnavati drugače kot gostinske obrate nekomercialnega značaja, ki so namenjeni izključno prehrani določenih skupin prebivalstva s posebnimi potrebami (vrtci, šole, bolnice, domovi za starejše občane, itd.). Gostinstvo in turistične kmetije s prodajo svojih storitev na tržišču ustvarjajo prihodek, kar pomeni, da morajo s svojo ponudbo storitev in izdelkov slediti povpraševanju gostov oz. kupcev. V zadnjih letih so se v Sloveniji uveljavili trendi zdrave prehrane, ki v gostinsko ponudbo vključujejo vegetarijanske jedi, posamezne jedi za diabetike in podobno, ne moremo pa zahtevati od gostinstva, da bo s svojo ponudbo zdravih jedi vzgajalo goste in jim odrekalo jedi, po katerih povprašujejo.

Državni svet predlaga, da se na strani 12, Poročevalca št. 109, pri poglavju Načela prehranske politike za 8. točko, doda 9. točko:

9. Uveljavitev pravice do 3 zdravih obrokov hrane dnevno za tiste prebivalce Republike Slovenije, ki si jih iz objektivnih razlogov, sami ne morejo zagotoviti.

Na strani 38. Poročevalca št. 109, pri poglavju Prehranske navade, se v petem odstavku črta drugi in tretji stavek.

Na strani 41. Poročevalca, št. 109 pri poglavju Vnos mleka z visoko vsebnostjo maščob, se šesti odstavek črta.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Petra Kersnič


Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

.

K 5. točki dnevnega reda:
- Problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji - stališča s posveta (št. 0650-00/02-P)

Zapis s posveta dne 1.7.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli s sklicem 3.11.2004.

Problematiko je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo so prejeli s pošiljko dne 15.10.2004.

Problematiko je obravnavala tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo so prejeli s sklicem 3.11.2004.

Problematiko so obravnavale interesne skupine.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal njen predsednik dr. Zoltan Jan.

Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras.

Razpravljali so mag. Adolf Zupan, Ivan Bukovec, Ladislav Kaluža, Jože Ilc, Marta Turk.

Amandma je vložil državni svetnik mag. Adolf Zupan in sicer:

V 4. točki se doda naslednji stavek:

"Državni svet tudi predlaga, da se občinam, ki imajo večje število Romov, ki živijo v skrajno neurejenih bivanjskih razmerah, v proračunu Republike Slovenije, oz. rebalansu za leto 2005 zagotovijo finančna sredstva za postopno sanacijo stanja."

Predlagan amandma je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Amandma je vložil državni svetnik mag. Adolf Zupan in sicer:

Doda se nova 6. točka, ki se glasi:

"Državni svet predlaga, da Ministrstvo za notranje zadeve pripravi poročilo o učinkih povečanega nadzora policije na območjih občin z romsko populacijo na prometno in siceršnjo varnost, v prihodnje pa naj se pripravlja poročilo mesečno. Hkrati Državni svet predlaga, da se vzporedno izvedejo drugi kratkoročni ukrepi, ki so izredno pomembni in zahtevni in morajo temeljiti na najvišjih standardih vrednot demokratične družbe tako za romsko kot ostalo prebivalstvo."

Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, ob obravnavi stališč s posveta Problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji, ki ga je državni svet organiziral 1. 7. 2004, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednje

S K L E P E :

1. Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da je posvet, na katerem je bil prikazan položaj Romov na področju urejanja in načrtovanja bivanjskih razmer, predšolske vzgoje in izobraževanja, ekonomsko-socialnih razmer, zaposlovanju, dostopu Romov do medijev, položaju romskih skupnosti v lokalnih okoljih, politični participaciji Romov, mednarodnopravnem urejanju položaja Romov v Evropi ter o drugih aktualnih vprašanjih, nakazal določene smeri za hitrejše reševanje ekonomsko-socialne integracije Romov v sodobno družbo.
2. Državni svet podpira dosedanja prizadevanja Vlade Republike Slovenije, ki je preko pristojnih ministrstev, državnih organov in organizacij pripravila določene programe ukrepov za pomoč Romom in konkretne aktivnosti za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja Romov, vendar pa ugotavlja, da se določeni programi in aktivnosti v praksi prepočasi uresničujejo.
3. Državni svet Republike Slovenije predlaga, da Vlada Republike Slovenije na osnovi analize o "Položaju in statusu Romov v Sloveniji", ki jo pripravlja Institut za narodnostna vprašanja, pripravi predlog morebitnih zakonskih sprememb za hitrejše reševanje romske problematike ter nov program ukrepov po posameznih ministrstvih z nosilci in konkretnimi roki izvršitve ter s tem seznani Državni svet Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije. Istočasno predlaga, da se pri Vladi Republike Slovenije organizira posebno koordinativno delovno telo z nalogo, da koordinira programe ukrepov med posameznimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in romsko skupnostjo ter nadzira njihovo izvajanje.
4. Državni svet predlaga, da se v letnih finančnih proračunih države in občin zagotovijo potrebna namenska finančna sredstva za reševanje romskih vprašanj po posameznih občinah tako kot je to zagotovljeno za italijansko in madžarsko narodno skupnost. Državni svet tudi predlaga, da se občinam, ki imajo večje število Romov, ki živijo v skrajno neurejenih bivanjskih razmerah, v proračunu Republike Slovenije oziroma rebalansu za leto 2005 zagotovijo finančna sredstva za postopno sanacijo stanja.
5. Državni svet ugotavlja, da Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport namenja precejšnja finančna sredstva za programe izobraževanja romskih otrok, kateri pa ne dajejo pravih rezultatov, saj zelo malo otrok dokonča osemletko, zato naj vse osnovne šole, ki zaposlujejo romskega pomočnika, tekoče obveščajo pristojne občine o poteku izobraževanja romskih otrok in o eventualnih problemih. Državni svet predlaga, da centri za socialno delo v pogodbah o aktivnem reševanju socialne problematike zavežejo prejemnike o obvezni vključitvi predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo in obvezni vključitvi šoloobveznih otrok v šolanje ter rednem pošiljanju otrok v šolo ter to tudi striktno nadzirajo in po potrebi sankcionirajo z odvzemom denarne socialne pomoči prejemniku, ki ta določila krši. Vodstva osnovnih šol z romsko populacijo pa naj dosledno upoštevajo 45., 49. ter 102. člen zakona o osnovni šoli, ter starše, ki ne vpišejo oziroma ne pošiljajo svojih otrok v šole, prijavijo sodniku za prekrške.
6. Državni svet predlaga, da Ministrstvo za notranje zadeve pripravi poročilo o učinkih povečanega nadzora policije na območjih občin z romsko populacijo na prometno in siceršnjo varnost, v prihodnje pa naj se pripravlja poročilo mesečno. Hkrati Državni svet predlaga, da se vzporedno izvedejo drugi kratkoročni ukrepi, ki so izredno pomembni in zahtevni in morajo temeljiti na najvišjih standardih vrednot demokratične družbe tako za romsko kot ostalo prebivalstvo.
7. Celovita ureditev romske problematike, upoštevajoč evropske civilizacijske norme sožitja med Romi in večinskim prebivalstvom, bo možna s partnerskim odnosom med državo, lokalnimi skupnostmi in Romi. Pri vsakdanjem konkretnem reševanju te problematike se pričakuje več strokovnosti, nadzora, doslednosti, strpnosti, razumevanja in prilagajanja nastalim situacijam s strani vladnih in občinskih služb, pripadnikov romske skupnosti ter večinskega prebivalstva. Čeprav področna zakonodaja ureja vprašanja, ki zadevajo romsko problematiko, je treba preučiti možnost za izdelavo posebnega zakona, ki bi zajel vsa odprta vprašanja, ki se nanašajo na ureditev položaja in ekonomsko - socialno integracijo romske skupnosti v Sloveniji, predvsem pa jasno opredelil vlogo državnih organov, lokalnih skupnostih in romske etnične skupnosti. V kolikor se pokaže za potrebno, je treba v posebnem predpisu urediti status in organiziranost romske skupnosti.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 6. točki dnevnega reda:
- Poročilo o poteku popotresne obnove po potresu v Posočju v letu 1998 (stanje popotresne obnove 31. avgust 2004) (EPA 1473-III),

Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 105/04.

Poročilo je obravnavala Komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 3.11.2004.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Obrazložitev je podal vodja državne tehnične pisarne Bovec, Kobarid, Stanislav Beguš.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras.

Razpravljal je Doro Hvalica.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, ob obravnavi Poročila o poteku popotresne obnove po potresu v Posočju v letu 1998 (stanje popotresne obnove 31. avgust 2004), na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednje

S K L E P E :

1. Državni svet poudarja, da je poročilo analitično dobro pripravljeno in nam lahko služi za nadaljnje razprave in oceno postavljenega koncepta popotresne obnove oziroma realizacije postavljenih ciljev popotresne obnove v okviru zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanja razvoja v Posočju.

2. Predstavniki občin Bovec, Kobarid in Tolmin večinoma ocenjujejo, da je bilo v okviru popotresne obnove opravljenega veliko dela, opozarjajo pa, da se je po potresu v letu 1998 velika pozornost namenila obnovi objektov, ki so bili na dan potresa zavarovani kot kulturni spomenik, medtem ko se je sanacija individualnih stanovanjskih objektov odvijala nekoliko prepočasi. Državni svet zato pričakuje, da se bo obnova individualnih stanovanjskih objektov kot tudi javne infrastrukture po letošnjem potresu izvajala prednostno in se nadaljevala s tako intenziteto kot se je začela takoj po potresu in da bodo za dokončanje obnove v predvidenem roku (leto 2007) zagotovljena potrebna finančna sredstva.

3. Državni svet ugotavlja, da je bilo za opravljanje strokovnega nadzora del pri obnovi objektov po potresu v letu 1998 glede na razpršenost in število poškodovanih objektov ter številne izvajalce bistveno premalo nadzornikov Državne tehnične pisarne, da bi uspešno nadzirali izvajanje popotresne obnove. Zato državni svet pričakuje, da bo pri nadzoru izvajanja del za odpravo posledic letošnjega potresa sodelovalo večje število nadzornikov.

4. Glede na to, da se postavlja vprašanje, ali bi potres v Posočju v letu 2004 povzročil manj škode, če bi bila obnova oziroma izvedba projektantskih del po potresu iz leta 1998 bolj kvalitetna, bi bilo treba metodološke in tehnične napake, ki so se pojavljale tako zaradi izrednega stanja kot želje po čim hitrejši obnovi, natančno analizirati in v poročilu predstaviti vzroke za nesorazmerno velike poškodbe na nekaterih objektih ob letošnjem potresu v Posočju.

5. Državni svet opozarja na odstopanja glede ocene škode in dejansko porabljenimi sredstvi za popotresno obnovo, saj je bilo za izvedbo programa popotresne obnove namenjenih skoraj trikrat več sredstev kot je bila ocenjena skupna škoda na objektih, upoštevajoč njihovo realno vrednost in amortiziranost.

6. Državni svet opozarja na velike razlike v povprečnih višinah stroškov obnove na objekt v posameznih občinah, saj je bila obnova enega objekta najdražja v Tolminu in najcenejša v Bovcu. Nadalje državni svet ugotavlja, da primerjava podatkov o oceni škode s stroški obnove v posameznih občinah pokaže, da so bili stroški obnove v Občini Bovec za okoli 40 % večji kot je bila ocenjena škoda objektov, v Občini Kobarid in v Tolminu pa je bila obnova še enkrat dražja glede na ocenjeno škodo. Po njegovem mnenju bi bila potrebna analiza, s katero bi razložili ta odstopanja.

7. Državni svet poudarja, da je Posočje ekonomsko šibko območje z neugodnimi geografskimi gibanji in v bližini gospodarsko močne Furlanije Julijske krajine, zato ni zadostna le popotresna obnova objektov, ampak je treba spodbuditi razvoj z razvojnimi programi za njegovo revitalizacijo in zagotoviti zahtevnejša delovna mesta ter sredstva za zagon podjetništva.

* * *

Državni svet je ob obravnavi Poročila o poteku popotresne obnove po potresu v Posočju v letu 1998 (stanje popotresne obnove 31. avgust 2004) sprejel naslednji pobudi:

1. Vlada Republike Slovenije naj čimprej uvede evropske predpise za dimenzioniranje gradbenih konstrukcij in potresno varno gradnjo (Eurocode 8) na potresno ogroženih območjih. Ker bo prevzem teh predpisov povzročil dražjo gradnjo in sanacijo objektov, je z vidika reševanja stanovanjskega problema smiselna uvedba evropskih standardov za potresno varno gradnjo le na območjih, ki so potresno najbolj ogrožena.

2. Vlada Republike Slovenije naj preuči možnosti za sistemski pristop k preventivni sanaciji nepoškodovanih objektov na potresno ogroženih območjih, saj so stari objekti z vidika varnosti gradnje neprimerni in ob potresu sicer navidezno brez poškodb, ki pa se lahko pokažejo pri naslednjem potresu.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

K 7. točki dnevnega reda:
- Pobuda za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s sumom nezakonitega oziroma neodgovornega dela Državnega tožilstva Republike Slovenije.

Pobuda za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s sumom nezakonitega oziroma neodgovornega dela Državnega tožilstva Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Pobudo je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za politični sistem je podal njen predsednik mag. Adolf Zupan.

Razpravljali so Jože Ilc, dr. Zoltan Jan, Drago Bahun, Jože Stanič, prof.dr. Alojz Križman, Anton Peršak, mag. Adolf Zupan, mag. Zlatko Jenko, Doro Hvalica, Marjan Maučec, Petra Kersnič.

Predsednik je predlagal, da se, glede na razpravo, točka prekine in se nadaljuje na naslednji seji.

Predlog je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 7 jih je bilo proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 8. točki dnevnega reda:
- Ponovni predlog za vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitev zakona o Državnem svetu in predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa v zakonodajni postopek;

Dopis predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Franceta Cukljatija, dr. med. so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Z vsebino dopisa se je seznanila Komisija za politični sistem in podprla ponovno vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Državnem svetu v zakonodajni postopek. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Z vsebino dopisa se je seznanila Interesna skupina lokalnih interesov in podprla ponovno vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa v zakonodajni postopek. Poročilo interesne skupine so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednja sklepa:

Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 27. seji, dne 17. 11. 2004, določil besedilo predloga zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o državnem svetu in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/02 in 60/04) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS,št. 44/93 in 14/99) določa državnega svetnika mag. Adolfa Zupana kot predstavnika državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU

UVOD

Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o državnem svetu (Uradni list Republike Slovenije, št. 44/92) ureja volitve v Državni svet in organizacijo Državnega sveta. Ureditev te materije na zakonski ravni je predvidela Ustava Republike Slovenije v 96. oziroma v 98. členu.

Zakon v prvem delu ureja volitve, v drugem delu pa temeljna vprašanja organizacije in dela Državnega sveta. Pri tem izhaja iz položaja, kot ga ima Državni svet v organizaciji državne oblasti v skladu z ustavo. Državni svet je drugi dom v sistemu nepopolne dvodomnosti, ki ima v skladu z ustavo določene pristojnosti, s katerimi sodeluje v zakonodajnem postopku. S pristojnostmi, ki so šibkejše od pristojnosti Državnega zbora, Državni svet vpliva na delo in odločitve Državnega zbora.

V tem okviru zakon v drugem delu ureja izvolitev predsednika in podpredsednika ter njuna pooblastila. Zakon ureja konstituiranje Državnega sveta, potrditev mandatov članov Državnega sveta in pravico do pritožbe na Ustavno sodišče v primeru, če Državni svet ne potrdi mandata.

Pomemben je del zakona, ki ureja način sodelovanja Državnega sveta z Državnim zborom. Predsednik Državnega zbora obvešča predsednika Državnega sveta o sejah Državnega zbora in mu pošilja vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu seje Državnega zbora, predsednik Državnega sveta pa obvešča predsednika Državnega zbora o predlogih, mnenjih in zahtevah, ki jih je sprejel Državni svet o zadevah iz pristojnosti Državnega zbora.

Zakon ureja tudi pravice in dolžnosti članov Državnega sveta. V tem okviru ureja imuniteto članov Državnega sveta, nezdružljivost funkcije člana Državnega sveta z drugimi funkcijami in prenehanje mandata. Funkcija člana Državnega sveta je častna, član Državnega sveta pa ima pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Zakon o državnem svetu je sprejela tridomna Skupščina v letu 1992, ko Državni zbor in Državni svet še nista bila konstituirana. Po sprejemu zakon ni bil nikoli spremenjen ali dopolnjen, čeprav skopo ureja položaj Državnega sveta v primerjavi z drugimi zakoni, ki urejajo organizacijo in delo določenega ustavnega organa (npr. Zakon o ustavnem sodišču, Zakon o računskem sodišču, Zakon o varuhu človekovih pravic). Tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je 28. februarja 2003 izdalo revizijsko poročilo o poslovanju Državnega sveta v letih 2000 in 2001, je ugotovilo, da status in plača predsednika in sekretarja Državnega sveta niso zakonsko urejeni.
Tako v Zakonu o državnem svetu ni urejeno financiranje Državnega sveta in njegovih funkcionarjev. Zakon ne ureja višine dohodka predsednika Državnega sveta. Poleg tega veljavni zakon v 62. členu določa le, da je funkcija člana Državnega sveta častna, obenem pa ne določa, da predsednik Državnega sveta svojo funkcijo opravlja poklicno. Zakon je v tem delu pomanjkljiv, saj ne ureja materije, ki bi jo moral urejati. Državni svet se je omenjene pomanjkljivosti zakona zavedal in je v letu 1993 sprejel poslovnik (Uradni list RS, št. 44/93), ki v 100. členu določa, da predsednik opravlja svojo funkcijo poklicno. Državni svet je tako v poslovniku specialno uredil položaj predsednika, medtem ko veljavni zakon le splošno določa, da je funkcija svetnic in svetnikov častna. Državni svet se je zavedal, da je takšna ureditev le začasna, zato je v zakonodajni postopek leta 1994 vložil Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o državnem svetu (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 17 z dne 5. maja 1994), s katerim je predlagal uzakonitev možnosti poklicnega opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta ter poleg tega tudi njegovo plačo in ustrezno ureditev nadomestil svetnic in svetnikov. Državni zbor zakona ni sprejel, Računsko sodišče pa je vložilo zahtevo za presojo zakonitosti 100. člena poslovnika pred Ustavnim sodiščem. Častnost funkcije ne pomeni, da se funkcija opravlja brezplačno. Zakon ureja, da imajo svetnice in svetniki pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Težko je opredeliti, kaj natančno pomeni omenjena sintagma "nadomestilo izgubljenega zaslužka", ki je opredeljen v 62. členu Zakona o državnem svetu. V prvem in drugem mandatu je Državni svet sprejel sklep, v skladu s katerim so svetnice in svetniki prejemali nadomestilo izgubljenega zaslužka v vrednosti 33 odstotkov nadomestila, ki je pripadal poslancu Državnega zbora za polni delovni čas. Podlaga za takšno ureditev je v drugem odstavku 13. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list št., 30/90, 2/91, 18/91, 22/91 in 4/93 in 18/94), ki določa, da se funkcionarju, ki funkcijo opravlja nepoklicno in ni prejel nadomestila osebnega dohodka (ta bi se funkcionarju izplačal v podjetju, kjer je funkcionar v delovnem razmerju, iz sredstev družbenopolitične skupnosti, kjer opravlja funkcijo) prizna del osebnega dohodka. Ta lahko znaša največ 33% osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas.

Sintagma "nadomestilo izgubljenega zaslužka" izhaja iz časa, ko je bil v Sloveniji uveden delegatski sistem. Kljub temu, da so poslovniki Skupščine pred letom 1992 določali, da je funkcija delegata častna družbena funkcija, je v mandatu 1990-1992 od skupnega števila 240 delegatov Skupščine 70 delegatov opravljalo svojo funkcijo poklicno in sicer na podlagi dogovora med klubi delegatov glede na zastopanost njihovih političnih strank v Skupščini. Medtem ko je 70 delegatov svojo funkcijo opravljalo poklicno, pa je 170 delegatov prejemalo eno tretjino plače poklicnega delegata.

Težave so predvsem pri določanju in izračunavanju višine nadomestila izgubljenega zaslužka, ki je pri vsaki svetnici oziroma svetniku drugačen in bi ga Državni svet moral računati za vsakega člana posebej. Tudi Računsko sodišče v revizijskem poročilu ne navaja, kako bi Državni svet moral izplačevati nadomestila svojim članom. Veljavni zakon določa, da ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pri tem ne omenja izključno izgubljenega zaslužka pri delodajalcu. Član Državnega sveta bi lahko po službenem času opravljal še kakšno drugo pridobitno dejavnost in bi zaradi opravljanja svetniške funkcije izgubil zaslužek. V skladu z zakonom bi mu moral Državni svet povrniti stroške tudi za ta del izgubljenega zaslužka, ki bi ga bilo težko dokazati in izračunati. Poleg tega so seje Državnega sveta tudi v popoldanskem času, ko svetniki opravijo svoje dnevne delovne obveznosti pri svojem delodajalcu. To pomeni, da so svetnice in svetniki v Državnem svetu tudi v času, ko koristijo svoj prosti čas in nimajo neposredno izgubljenega zaslužka. Zato se je pokazala potreba po novi in določnejši ureditvi plačil članom Državnega sveta za opravljanje funkcije v Državnem svetu.

Veljavni zakon določa, da Državni svet imenuje sekretarja, ki vodi službo Državnega sveta. Zakon ne ureja niti statusa niti plače sekretarja, zato plačo ureja Državni svet na podlagi sklepa. Pri določanju njegove plače izhaja Državni svet iz tega, da ima sekretar v skladu s 1. členom Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91, 18/91, 22/91, 4/93 in 18/94) položaj funkcionarja, saj ga Državni svet, kot eden izmed naslednikov "Skupščine Republike Slovenije", imenuje na to funkcijo.

Razlog za spremembo in dopolnitve veljavnega zakona je tudi, da veljavni zakon uporablja izraz "sekretar" za osebo, ki vodi službo Državnega sveta. Glede na to, da ima Državni svet tudi sekretarje delovnih teles (komisij) in sekretarje interesnih skupin prihaja do zmede v klasifikaciji nazivov za posamezna delovna mesta v službi Državnega sveta.

Veljavni zakon tudi ne vsebuje določbe, da se sredstva za uresničevanje letnega programa dela Državnega sveta zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi letnega finančnega načrta Državnega sveta. Takšna določba je potrebna, da se Državnemu svetu omogoči normalno delovanje. Tudi zakoni, ki urejajo organizacijo drugih ustavnih organov (npr. Ustavno sodišče, Računsko sodišče), imajo določbo s podobno vsebino.

Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Predlagana je dopolnitev zakona, ki določa, da predsednik Državnega sveta opravlja funkcijo poklicno. Poklicno opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta zahteva količina in narava njegovih nalog in pristojnosti, ki so urejene v 44. členu veljavnega zakona in 16. členu Poslovnika državnega sveta (npr. predstavlja Državni svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje Državnega sveta ter usklajuje delo Državnega sveta z delom Državnega zbora in drugimi državnimi organi). Naslednji, 17. člen poslovnika nalaga predsedniku tudi odgovornost, saj določa, da lahko državni svetniki zahtevajo od predsednika obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Pomembno je tudi mednarodno sodelovanje Državnega sveta, ki je urejeno v 99. členu poslovnika in pri katerem ima glavno vlogo prav predsednik Državnega sveta.

Tudi na prednosti listi funkcionarjev Slovenije je predsednik Državnega sveta uvrščen zelo visoko, kar kaže na pomembnost funkcije, ki jo opravlja predsednik Državnega sveta. V skladu s Sklepom o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, št. 36/94, 24/95, 47/97 in 95/02) je predsednik Državnega sveta hierarhično uvrščen na četrto mesto za predsednikom republike, predsednikom Državnega zbora in predsednikom Vlade, vendar pred predsednikom Ustavnega in Vrhovnega sodišča.

Če predsednik Državnega sveta funkcije ne bi opravljal poklicno, bi to pomenilo, da bi bil še naprej zaposlen na delovnem mestu, ki ga je opravljal do izvolitve v funkcijo predsednika Državnega sveta. Narava dela predsednika namreč zahteva, da predsednik svoj polni dnevni delovni čas porabi za opravljanje svoje funkcije v Državnem svetu, kar so potrdile tudi izkušnje prvih dveh predsednikov Državnega sveta.

Predlog zakona predvideva, da ima predsednik Državnega sveta pravico do plače, kar izhaja iz poklicnega opravljanja funkcije. Višino njegove plače bo določil Državni svet s svojim aktom oziroma z aktom pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Državni svet oziroma njegovo delovno telo bo s svojim aktom plačo predsednika uredil na podoben način, kot je urejena plača predsednika Državnega zbora (ter tudi plača predsednika Ustavnega sodišča, predsednika Računskega sodišča in varuha človekovih pravic). Predsednik državnega sveta bo imel podobno kot predsednik Državnega zbora urejene druge prejemke in pravice, saj se bodo za njih uporabljale določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance Državnega zbora. Predlagana ureditev plače predsednika Državnega sveta je tudi najbolj smiselna, saj se bo 1. januarja 2004 začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), ki določa enoten zakonodajni okvir določanja plač tako za funkcionarje kot za javne uslužbence in bo uvedel nov način obračunavanja plač funkcionarjem in javnim uslužbencem.

Podobno kot je predlagana ureditev plače predsednika Državnega sveta se predlaga tudi ureditev plače sekretarja Državnega sveta. Sekretar funkcijo opravlja poklicno in ima v skladu z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91, 18/91, 22/91, 4/93 in 18/94) status funkcionarja. Zaradi boljše preglednosti in opozorila Računskega sodišča se je z dopolnitvijo zakona predvidelo, da se status funkcionarja sekretarja Državnega sveta navede v Zakonu o državnem svetu.

Predlog zakona predvideva, da ima sekretar Državnega sveta, ki opravlja svojo funkcijo poklicno, pravico do plače. Višino njegove plače bo določil Državni svet oziroma pristojno delovno telo Državnega sveta s svojim aktom. Sekretar državnega sveta bo imel podobno kot sekretar Računskega sodišča in sekretar Ustavnega sodišča urejene druge prejemke in pravice, saj se bodo za njih uporabljale določbe zakona, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih. Predlagana ureditev plače sekretarja Državnega sveta je tudi najbolj smiselna, saj se bo 1. januarja 2004 začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), ki določa enoten zakonodajni okvir določanja plač za funkcionarje in bo uvedel nov način obračunavanja njihovih plač.

Državni svet ima sekretarja, ki vodi službo Državnega sveta, ima pa tudi sekretarje komisij oziroma interesnih skupin. Ti na eni strani pomagajo predsedniku komisije oziroma vodji interesne skupine pri pripravljanju in organiziranju sej ter pripravi gradiva in zapisnikov sej, na drugi strani pa so odgovorni sekretarju Državnega sveta. Zaradi tega je predlog zakona predvidel, da bo imel vodja službe Državnega sveta naziv "generalni sekretar". S tem predlog zakona odpravlja zmedo v klasifikaciji nazivov za posamezna delovna mesta v Državnem svetu.

Ker je zelo težko, oziroma skoraj nemogoče, sproti ugotavljati nadomestilo izgubljenega zaslužka za vsako svetnico ali svetnika posebej, je predlog zakona določil, da ima član Državnega sveta pravico do plačila za opravljanje funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Plačilo za opravljanje funkcije člana Državnega sveta bo sejnina, ki se bo določila z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Sejnina se bo določala glede na udeležbo na sejah Državnega sveta in sejah njegovih delovnih teles. Glede na to, da se bo višina sejnine določila v razmerju s plačo predsednika Državnega sveta, ki pa se bo s 1. januarjem 2004, ko se bo začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), obračunavala na drugačen način, je smiselna ureditev, da se sejnina določa v skladu z notranjim aktom Državnega sveta, ki bo usklajen z zakonodajo. Plačilo za opravljanje funkcije člana Državnega sveta bo omejeno, tako da državne svetnice in svetniki v enem letu ne bodo prejeli več kot tretjine letne plače predsednika Državnega sveta. Na ta način bo možno predvideti letna proračunska sredstva namenjena za plačila svetnicam in svetnikom. Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije bo določil z aktom Državni svet oziroma pristojno delovno telo Državnega sveta.

Predlog zakona določa, da se sredstva za uresničevanje letnega programa dela Državnega sveta zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi letnega finančnega načrta Državnega sveta. Podobno urejajo tudi drugi področni zakoni, ki urejajo organizacijo ustavnih organov (npr. Računsko sodišče, Ustavno sodišče). Takšna določba je nujna za normalno delovanje Državnega sveta.

Primerjalno-pravni prikaz

Večina drugih domov evropskih držav lahko v zakonodajnem postopku vlaga amandmaje na zakone. Amandmaje k zakonom v postopku sprejemanja zakonov lahko vlagajo vsi drugi domovi v ureditvah s popolno dvodomnostjo (BiH, Švica, Italija in Romunija), čeprav ustave dobesedno tega ne urejajo. V ustavnih sistemih nepopolne dvodomnosti pa lahko drugi dom predlaga spremembe zakonov v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, na Poljskem in v Rusiji. V nekaterih državah z nepopolnim dvodomnim sistemom pa so drugi domovi omejeni v izvajanju pristojnosti amandmiranja zakonov v postopku njihovega sprejema. Ustavne omejitve se nanašajo predvsem na amandmiranje zakonodaje finančne narave ali državnega proračuna. Omenjene ustavne omejitve je zaslediti pri irskem, francoskem in španskem senatu ter Domu lordov Velike Britanije.

Nemčija

Ustava (t.i. temeljni zakon) Zvezne republike Nemčije ureja dva domova, ki delujeta na področju zakonodajne oblasti. Spodnji dom, Zvezni zbor (Bundestag) na zvezni ravni predstavlja vse državljane. Zgornji dom, Zvezni svet (Bundesrat) pa je predstavnik dežel (L?¤nder).

Nemška ustava veto obravnava v 77. členu. V primeru, da zakon predlaga Zvezna vlada, ima Zvezni svet pravico dati prvi komentar (Erste Wort) v roku šestih tednov; v določenih primerih v treh oziroma devetih tednih. Mnenje Zveznega sveta, ki lahko obsega tudi amandmaje, na tej stopnji ni zavezujoče za Zvezno vlado, vendar pa je pomemben znak o reakciji Zveznega sveta v času, ko bo odločal o zakonu.

Zvezni svet ima po sprejetju zakona v Zveznem zboru možnost proučitve, ali so bile njegove zahteve iz začetne faze zakonodajnega postopka sprejete. V kolikor se Zvezni svet ne strinja z vsebino sprejetega zakona lahko zahteva oblikovanje posredovalne komisije (Vermittlungsausschuss) v roku treh tednov. Dvaintrideset članska komisija je paritetno sestavljena iz članov obeh domov. Njena naloga je razrešiti nesporazum med obema domovoma predstavniškega telesa. Če komisija na osnovi doseženega kompromisa predlaga spremembo zakona - to se zgodi v večini primerov - mora o tem ponovno sklepati Zvezni zbor (četrta faza).

Nadaljnji postopek je odvisen od narave zakona, ki se sprejema. V primeru "ugovornih zakonov" (Einspruchsgesetzen), ko soglasje Zveznega sveta ni obligatorno, ima Zvezni svet na voljo suspenzivni veto. Zvezni svet izglasuje suspenzivni veto v roku dveh tednov z absolutno večino svojih članov. Zvezni zbor lahko veto Zveznega sveta v postopku ponovnega glasovanja o zakonu preglasi, vendar samo z absolutno večino. V kolikor je suspenzivni veto Zveznega sveta temeljil na dvotretjinski večini, mora biti veto v Zveznem zboru prav tako preglasovan z dvotretjinsko večino (poleg tega mora glasovati tudi absolutna večina članov Zveznega zbora).

Drugačna pa je praksa v primeru "soglasnih zakonov" (Zustimmungsgesetze), saj Zvezni zbor ne more dokončno odločiti o zakonu, ampak mora soglasje nujno doseči preko posredovalne komisije. Ta institut je podoben absolutnemu vetu.

Nemčija ima torej v izjemnih primerih petfazni zakonodajni postopek. Vsekakor pa je bistveno, da ima - za razrešitev nesoglasja med Zveznim zborom in Zveznim svetom - smiselno četrto fazo, ko posredovalna komisija pripravi kompromisni predlog.

Francija

Parlament Republike Francije je sestavljen iz dveh zbornic: Narodne skupščine (Assemblee nationale) in Senata (Senate). Zakonodajni postopek v Franciji se lahko začne bodisi v Senatu bodisi v Narodni skupščini, odvisno od tega kdo predlaga zakon oziroma kateremu domu ga predloži Vlada. Izjema so finančni zakoni in zakoni, ki zadevajo financiranje socialne varnosti, ki jih mora najprej sprejeti Narodna skupščina. Vsak zakon mora dobiti podporo v obeh domovih v enakem besedilu. V primeru nesporazuma med obema zbornicama se zakonodajni postopek ponovi. Če tudi v drugo med zbornicama ni soglasja glede besedila zakona lahko ministrski predsednik zahteva sestavo mešane komisije (commission mixte) obeh zbornic, ki je sestavljena iz sedmih članov Narodne skupščine in sedmih članov Senata. Naloga omenjene komisije je, da razreši nesporazum med zbornicama. Besedilo, ki ga sprejme komisija, predloži vlada obema zbornicama v potrditev. Amandmaje k predlogu komisije se lahko v zbornicah dodaja samo s soglasjem Vlade.

V primeru da postopek usklajevanja nesporazuma med obema zbornicama propade, lahko Vlada zahteva od Narodne skupščine, da sama oblikuje končno rešitev. Prvi dom, ki ima na zadnji stopnji zakonodajnega postopka prednost pred Senatom, pri oblikovanju končne solucije ni vezan na besedilo poravnalne komisije. Narodna skupščina lahko tedaj sprejme besedilo, kakor ga je izdelala poravnalna komisija, lahko sprejme zadnje besedilo, ki ga je sama poprej sprejela, lahko pa ga tudi spremeni z enim ali več amandmaji, ki jih je sprejel Senat.

Francoski senatorji imajo pravico dodajati amandmaje na zakone. V skladu s 44. členom ustave pripada pravica do amandmiranja zakona članom Parlamenta in Vlade. Člani Parlamenta (tako senatorji kot člani narodne skupščine) pa ne smejo predlagati zakona oziroma amandmaja, ki bi povzročili zmanjšanje javnih virov ali ustanovitev oziroma povečanje javne porabe.

Španija

Parlament (las Cortes Generales) Kraljevine Španije predstavlja špansko ljudstvo in je sestavljen iz Kongresa (Congreso de los Diputados) in Senata (Senado). Španska ustava ureja pristojnost veta Senata v 90. členu ustave. Španski Senat je primer močnega drugega doma v unitarni ureditvi. Čas, v katerem mora Senat proučiti predlog zakona, je precej daljši kot v primeru slovenskega Državnega sveta in znaša dva meseca.

Senat poleg veta, ki učinkuje na celotno zakonsko besedilo, vlaga tudi amandmaje k predlogu zakona. Medtem ko se z vetom zavrne zakon kot celota, se z amandmaji doseže, da se spremenijo le členi, ki jih Senat smatra za sporne. V primeru, da je v poročilu španskega matičnega odbora predložen predlog za veto, je razprava o zakonu kot celoti izključena, ker se o celotnem zakonu razglablja pri predlogu za veto. Ta določba pripomore k ekonomičnosti postopka, da se ne bi podvajalo razpravljanje o zakonu. V primeru sprejetega amandmaja ali veta, za katerega je potrebna absolutna večina senatorjev, se mora zakon poslati s komentarjem nazaj v Kongres. Kongres nato z navadno večino sprejme ali zavrne Senatne amandmaje oziroma lahko preglasi veto z absolutno večino (z navadno večino le v primeru, da je minilo več kot dva meseca od intervencije senata).

Poleg možnosti veta in spreminjanja zakonov pa ima španski Senat v določenih primerih še večjo pristojnost v zakonodajnem postopku. Njegov položaj krepi pristojnost soodločanja skupaj s prvim domom, Kongresom. Gre za nekatere pomembne odločitve, ki se veljavno sprejmejo le pod pogojem, da so sprejeti z večino v obeh domovih. Če omenjena večina ni dosežena, mora poskušati doseči skupno rešitev mešana komisija (Comisi??n Mixta), ki je sestavljena iz enakega števila članov Senata in Kongresa; o njenem predlogu domova ponovno sklepata. Če tudi to ne uspe, odloči dokončno Kongres z absolutno večino.

Finančne posledice

Predlog spremembe in dopolnitev zakona o državnem svetu ne povečuje sedanjih proračunskih sredstev za delovanje Državnega sveta. S predlogom bi se na zakonski ravni uredili plači predsednika in sekretarja Državnega sveta ter plačila svetnic in svetnikov, ki so sedaj določene s sklepom Državnega sveta. Nova zakonska ureditev bi natančneje določila velikost obsega sredstev za izvajanje nalog Državnega sveta.

Druge posledice

Sprejem Predloga spremembe in dopolnitev zakona o državnem svetu nima drugih posledic.

Besedilo členov

1. člen

V 44. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

"Predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno.

Predsednik državnega sveta ima pravico do plače. Višina plače predsednika državnega sveta se določi z aktom državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa državnega sveta v skladu z zakonom.

Za druge prejemke in pravice predsednika državnega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance državnega zbora."

Dosedanji drugi odstavek postane peti odstavek.

2. člen

V prvem odstavku 46. člena se pred besedo "sekretarja" doda beseda "generalnega".

V drugem odstavku se pred besedo "sekretar" doda beseda "Generalni".

Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

"Generalni sekretar državnega sveta je funkcionar državnega sveta.

Generalni sekretar državnega sveta ima pravico do plače. Višina plače generalnega sekretarja državnega sveta se določi z aktom državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa državnega sveta v skladu z zakonom.

Za druge prejemke in pravice generalnega sekretarja državnega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja te pravice za funkcionarje v državnih organih."

3. člen

V tretjem odstavku 47. člena se za besedo "sekretar" doda beseda "generalni".

4. člen

Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:

"Sredstva za uresničevanje letnega programa dela državnega sveta se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi letnega finančnega načrta državnega sveta."

5. člen

V 51. členu se za besedo "sekretarja" doda beseda "generalnega".

6. člen

V 62. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Za opravljanje funkcije ima član državnega sveta pravico do plačila za opravljanje funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije."

Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"Plačilo za opravljanje funkcije člana državnega sveta je sejnina, ki se določi z aktom državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa državnega sveta. Letni znesek sejnin, ki se izplača posameznemu članu državnega sveta, ne sme presegati 1/3 letne plače predsednika državnega sveta.

Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije določi z aktom državni svet oziroma pristojno delovno telo državnega sveta."

7. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obrazložitev

K 1. členu

Od začetka delovanja Državnega sveta je predsednik Državnega sveta svojo funkcijo opravljal poklicno na podlagi 100. člena Poslovnika državnega sveta. Poklicna predsedniška funkcija je potrebna predvsem zaradi narave in količine dela, ki ga izvaja predsednik, zaradi njegove odgovornosti nasproti svetnicam in svetnikom pri opravljanju funkcije in zaradi visoke pozicije na prednostni listi funkcionarjev Republike Slovenije. Ker zakon ureja le, da je funkcija člana Državnega sveta častna predlagan drugi odstavek 44. člena določa, da predsednik opravlja svojo funkcijo poklicno.

Predlagan novi tretji odstavek na zakonski ravni določa, da ima predsednik Državnega sveta pravico do plače ter ureja višino plače. Predlaga se, da se višina plače predsednika Državnega sveta določi z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta v skladu z zakonom. Predlagana ureditev je smiselna, saj se bo 1. januarja 2004 začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), ki določa enoten zakonodajni okvir določanja plač funkcionarjev in uvaja nov način obračunavanja njihovih plač.

Za druge prejemke in pravice predsednika Državnega sveta se v novem četrtem odstavku predlaga uporabo določb zakona, ki urejajo te pravice za poslance Državnega zbora.

K 2. členu

Dopolnitve v prvem in drugem odstavku 46. člena sledijo spremenjenemu poimenovanju sekretarja Državnega sveta v generalnega sekretarja Državnega sveta.

Iz 1. člena Zakona funkcionarjih v državnih organih (Uradni list št. 30/90, 2/91, 18/91, 22/91 in 4/93 in 18/94) je razvidno, da ima sekretar Državnega sveta status funkcionarja. Veljavni zakon v 46. členu določa, da Državni svet imenuje sekretarja, ki vodi službo Državnega sveta. Vendar pa zakon ne ureja statusa sekretarja, zato Računsko sodišče v revizijskem poročilu navaja, da je Zakon o državnem svetu pomanjkljiv. S predlaganim tretjim odstavkom se ureja, da je sekretar Državnega sveta funkcionar Državnega sveta.

Predlagan novi četrti odstavek določa, da ima sekretar pravico do plače. Višina njegove plače se določi z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta v skladu z zakonom. To je smiselno glede na novo, že veljavno ureditev plačnega sistema funkcionarjev, ki se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2004. Takrat se bo začel uporabljati Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002).

Za druge prejemke in pravice sekretarja Državnega sveta se v novem petem odstavku predlaga uporabo določb zakona, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.

K 3. členu

Predlagana dopolnitev 47. člena sledi spremenjenemu poimenovanju sekretarja Državnega sveta v generalnega sekretarja Državnega sveta.

K 4. členu

S predlaganim novim 47.a členom se bodo na podlagi letnega finančnega načrta Državnega sveta zagotovila sredstva za uresničevanje letnega programa dela Državnega sveta v proračunu Republike Slovenije, kar je nujno za normalno delovanje Državnega sveta. Podobno določbo vsebujejo tudi zakoni, ki urejajo organizacijo drugih ustavnih organov (npr. Ustavno sodišče, Računsko sodišče).

K 5. členu

Predlagana dopolnitev 51. člena sledi spremenjenemu poimenovanju sekretarja Državnega sveta v generalnega sekretarja Državnega sveta.

K 6. členu

V skladu s sedanjo ureditvijo ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Predvsem zaradi težav pri določanju in izračunavanju višine izgubljenega zaslužka pri vsaki svetnici oziroma svetniku posebej je s spremembo drugega odstavka 62. člena zakona predvideno, da ima član Državnega sveta pravico do plačila za opravljanje funkcije v Državnem svetu.

Nov tretji odstavek določa način določanja višine plačila za opravljanje funkcije in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije člana Državnega sveta. Predlaga se, da bo plačilo za opravljanje funkcije člana Državnega sveta sejnina, ki se bo določila z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Takšna ureditev je primerna, saj se bo sejnina člana Državnega sveta izplačevala v razmerju s plačo predsednika Državnega sveta. Ta pa se bo s 1. januarjem 2004, ko se bo začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), obračunavala na drugačen način. Zaradi potrebe po planiranju letnih proračunskih sredstev, namenjenih za izplačilo plačil članom Državnega sveta, predvideva zakon omejitev plačil članov Državnega sveta na letni ravni. Letni znesek sejnin, ki se bo izplačal posameznemu članu Državnega sveta, ne bo smel presegati 1/3 letne plače predsednika Državnega sveta.

Predlagan četrti odstavek določa, da se povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije določi z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Gre le za bolj določno zakonsko ureditev povračil stroškov, ki jo je Državni svet v praksi izvajal od nastanka dalje in je bila primerna.

K 7. členu

Določen je običajen rok za uveljavitev zakona.

Besedilo členov, ki se spreminjajo oziroma dopolnjujejo

44. člen

Predsednik predstavlja državni svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta ter usklajuje delo državnega sveta z delom državnega zbora.

Podpredsednik pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej ter ga nadomešča v primeru zadržanosti.

46. člen

Državni svet ima sekretarja, ki ga imenuje svet.

Sekretar vodi službo državnega sveta.

47. člen

Državni svet ima svoj pečat.

Pečat je okrogle oblike. V sredini ima grb Republike Slovenije, okrog grba pa napis "Državni svet Republike Slovenije".

Pečat hrani sekretar državnega sveta.

51. člen

Po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta.

62. člen

Funkcija člana državnega sveta je častna.

Član državnega sveta ima pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

* * *


PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA


I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o varnosti cestnega prometa je sprejel DZ RS na seji dne 9. julija 2004 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 83 z dne 29.7.2004. Navedeni zakon je nadomeščal prejšnji zakon o varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet v letu 1998 (Uradni list RS št. 30/98). Zakon obravnava vedno aktualno problematiko v cestnem prometu in sicer tako preprečevati možnost raznovrstnih nesreč, ki povzročajo materialno škodo in človeške žrtve. Republiko Slovenijo na področju cestne varnosti obvezuje tudi Evropski akcijski program za varnost cestnega prometa do leta 2010, ki ga je sprejela EU. To pomeni, da bomo najkasneje ob izteku Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, morali sprejeti nadaljevanje načrtnega dela, ki bo tudi v Slovenji sledil izredno zahtevnemu cilju, da bi vse države EU do leta 2010 dosegle enaki stopnjo varnosti, kot jo že imajo najvarnejše države.

Zaradi številnega prometa novih cestnih povezav in razvoja tehnike na področju motornih vozil je potrebno vedno spremljati dejansko stanje in zakonsko regulativo določiti tako, da bo čim bolj pozitivno vplivala na stanje v cestnem prometu in preprečevala število prometnih nesreč in s tem povezanih negativnih posledic. Zakon je zato uredil pogoje, pod katerimi osebe pridobijo vozniška dovoljenja in smejo opravljati vožnjo v cestnem prometu, stanje cest, zlasti prometne signalizacije, pooblastila pristojnih organov. Posebno poglavje je zakon namenil vozilom (11. poglavje). Na tem področju zakon normira pogoje za udeležbo v prometu in registracijo vozil. Ni nobenega dvoma, da smejo voziti cestnem prometu vozila, ki so tehnično brezhibna in registrirana v skladu z zakonom. Pogosto pa se dogaja, da se ta določila ne upoštevajo in da voznik na cesti upravlja z vozilom, ki ne izpolnjuje pogojev za varni cestni promet. Tehnično nekvalitetna vozila predstavljajo nevarnost številnih trčenj. Neregistrirana vozila pa povzročajo velike težave pri odškodninskih zahtevkih oškodovancev od povzročiteljev in lastnikov navedenih neregistriranih vozil. Zakon glede vozil deluje predvsem preventivno. Določa kakšne kvalitete in lastnosti morajo imeti vozila, da so v prometu in da je dopustna njihova registracija. Zakon tudi predvideva situacije kadar vozilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, vendar kljub temu vozi po cestah. Člen 239 ZVCP določa v 1.odstavku, da policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki ne izpolnjuje pogojev, ki so našteti v 1. do 15. alinei navedenega odstavka. V 4. alinei člena 239/1 ZVCP je določeno, da policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki ni registrirano ali nima veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega potrdila za začasno registrirano vozilo. Za vsa izločena vozila velja člen 240/1 ZVCP, po katerem izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi zaradi katerih je bila odrejena ali se pridobi ustrezno dovoljenje. To je splošno določilo, ki urejuje vse primere 1. do 15. alinee čl. 239/1 ZVCP. Vsebinsko pomanjkljivosti vozila niso enake. Vsaka pomanjkljivost tudi predstavlja določeno tveganje v prometu in nevarnost za druge, ki jih predstavljajo neregistrirana vozila ali vozila, ki nimajo veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali pretečeno veljavnost prometnega potrdila. Neregistrirano vozilo predstavlja potencialno nevarnost v prometu, saj ni ugotovljena tehnična brezhibnost, ni sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, lastnina vozila je negotova. Zaradi tega bi bilo primerno, da se za navedeno kategorijo vozil vnese posebno določilo v zakonu, ki bi določalo ukrepe, da se neregistrirano vozilo. ki je bilo ravno zaradi te lastnosti izločeno iz prometa, ne pojavi več v prometu.

Policist bi moral v takem primeru izločiti neregistrirano vozilo iz prometa in ga zaseči. Zaseg vozila bi trajal največ mesec dni. Če v tem času lastnik vozila ne registrira, to pomeni da bi moralo biti vozilo tehnično brezhibno. zavarovano za odgovornost v prometu in registrirano v skladu z zakonom. tako vozilo postane last države in se uniči. Stroški uničenja in hrambe bremenijo lastnika.


2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga sprememb in dopolnitev zakona

V konkretnem primeru se mora urediti kolizija interesov lastnine in varnosti prometa. Lastninska pravica je sicer lastninska pravica, ki zagotavlja lastniku uporabo in razpolaganje s svojim predmetom, konkretno motornim vozilom. Ta lastninska pravica pa nikakor ne more biti neomejena v tem smislu, da bi lastnik svojo lastnino uporabljal ne glede na škodljive posledice, ki jih lastnina prizadeva drugim. Lastnina ima tudi socialno in ekološko funkcijo. Lastnina kot pravica nikakor ne sme poseči ali škodovati pravicam drugih. V konkretnem primeru mora zakon urediti razmerje med lastnino kot institutom zasebnega prava in varnostjo cestnega prometa, ki mora upoštevali javni interes. Javni interes pa je, da se cestni promet odvija tako, da se že v naprej poskuša izključiti negativne posledice. Zato je popolnoma utemeljeno, da neregistrirano vozilo po preteku enega meseca od izločitve postane državna last. To ni nobena razlastitev ali nezakonitost ampak zavarovanje ostalih udeležencev v prometu in posledica lastnikove neaktivnosti in njegovega ponašanja, ki predstavlja nevarnost škode tretjim.

Osnovni namen zakona je dejanska varnost in pravna varnost. Ta mora pripadati vsem, ki vozijo v prometu in ima prednost pred zasebno lastnino katera se uporablja na zakonsko nedopusten način.

Predlog sprememb je tudi skladen s 198. členom ZVCP-1, ki določa v drugem odstavku, da mora lastnik vozila, kateremu je veljavnost prometne nalepke potekla pred več kot tridesetimi dnevi oziroma več kot letom dni in vozilo ni izrabljeno po predpisih o varstvu okolja, ob odjavi vozila izpolniti izjavo o lokaciji vozila. Odjavljeno se mora nahajati na lokaciji, ki je navedena v izjavi. Odjavljeno vozilo se mora torej nahajati na izjavljeni lokaciji; predlog sprememb je torej v tem primeru zgolj sankcija za neupoštevanje omenjene določbe.


3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih določa ukrepe za zmanjševanje količine izrabljenih vozil, njihovih surovin in snovi ter zmanjševanje njihove škodljivosti za okolje. Druga točka 5. člena omenjene direktive določa, da morajo države članice storiti vse potrebno za zagotovitev, da se vsa izrabljena vozila oddajo v pooblaščene obrate za obdelavo. Predlog sprememb torej zgolj sledi določbi 5. člena direktive in ob že obstoječih določbah ZVCP-1 omogoča učinkovitejše izvrševanje direktive.

Velika Britanija:

V Veliki Britaniji so primerljive določbe, ki se nanašajo na predlog sprememb ZVCP-1, urejene v Zakonu o cestnem prometu (Road Traffic Act 1988), ki je bil dopolnjen leta 1991 (Road Traffic Act 1991). Tako po 47. členu zakona iz leta 1988 stori prekršek tisti, ki vozi vozilo brez certifikata o tehnični uporabnosti vozila. Zakon določa v 67. členu, da lahko pooblaščeni preglednik vozil oziroma policist, vozilo tehnično pregledata tudi na cesti. Če oseba ovira pregled, stori prekršek. Prekršek stori tudi, če ima npr.: na vozilu nameščene dele vozila, ki ne ustrezajo konstrukcijskim pravilom in pravilom uporabe (76. člen), če vozilo ni obvezno zavarovano ali če oseba dovoli drugi osebi uporabo takšnega vozila v prometu (143. člen), če lastnik vozila ne d?? policistu potrdila o zavarovanju in varnosti vozila (171. člen). Če ima policist utemeljen razlog, ki se nanaša na ustreznost zavarovanja oziroma varnosti vozila, lahko predložene dokumente in registrske označbe tudi zaseže (176. člen).

Velika Britanija ocenjuje (Uninsured drivers face crackdown z dne 11. 8. 2004: www.direct.gov.uk/Newsroom/NewsArticle), da ima več kot milijon nezavarovanih vozil, zato namerava uvesti podoben ukrep, kot je v predlogu sprememb zakona; takšna vozila naj bi se namreč zaseglo in uničilo. Premoženjska škoda, ki nastane pri prometnih nesrečah z nezavarovanimi vozili znaša preko L200 milijonov letno, zaradi česar se je tudi povečala zavarovalnina za L30 letno. Statistika tudi kaže, da vozniki nezavarovanih vozil šestkrat pogosteje od ostalih voznikov obsojeni zaradi vožnje nevarnih vozil. Na predlog ministrice za notranje zadeve (Caroline Flint) in ministra za promet (David Jamieson), je v vladni proceduri postopek za povečanje pooblastil policiji, ki bo tako lahko zasegla nezavarovano vozilo in ga v določenih primerih tudi dala v uničenje. Povezati tudi nameravajo register vozil z bazo zavarovanih vozil, tako da bo lahko policija v vsakem trenutku vedela, katera vozila na cesti so neregistrirana. Uvedli naj bi tudi fiksne kazni za ljudi, ki bodo ignorirali opomine, ki jih bodo opozarjali o pretečenem zavarovanju.

Irska:

Irska je uredila predmetno področje v Zakonu o cestnem prometu (Road Traffic Act 1961), ki je bil dopolnjen in spremenjen v letih 1968, 1994, 1995, 2002 in 2003 (Road Traffic Act 1961-2003).

Dvajseti člen zakona '61 določa, da lahko policist (Garda S?­och??na) pregleda vozilo, če sumi, da je na vozilu okvara, ki predstavlja nevarnost ostalim udeležencem v prometu. Če vozilo zaradi napake predstavlja nevarnost, policist prepove nadaljnjo vožnjo. Če voznik kakorkoli nasprotuje pregledu, stori prekršek. V primeru nadaljnje vožnje kljub prepovedi stori prekršek, za katerega je lahko alternativno določena kazen do 50 funtov ali zaporna kazen do treh mesecev ali oboje hkrati. Člen 56 določa, da mora biti vozilo obvezno zavarovano. Za ravnanje v nasprotju s to zahtevo, je določena kazen do 100 funtov ali zaporna kazen do šestih mesecev ali celo oboje hkrati.

Zakon iz '68 leta je nadomestil člen 97 , ki je urejal odstranitev zapuščenih ali nepravilno parkiranih vozil. Pristojnega ministra je pooblastil za podrobnejšo ureditev predmetnega področja, ki je sedaj omogočal poleg odstranitve ter hrambe vozila tudi uničenje in nadaljnjo prodajo vozila. Uničenje in prodaja sta se lahko izvršila šele po preteku šestih mesecev od dneva odstranitve vozila, če lastnik vozila ni plačal predpisanih stroškov odstranitve in hrambe vozila.

Luxemburg:

Zakon o obveznem zavarovanju in odgovornosti voznikov iz leta 2003 (Loi du 16 avril 2003 relative a l???assurance obligatoire de la responsabilit?© civile en matiere de v?©hicules automoteurs) je v 28. členu predpisal kumulativno ali alternativno zaporno kazen v razponu od 8 dni do 1 leta oziroma denarno kazen od 250 ??? do 2.000 ??? za lastnika ali uporabnika vozila, ki bi uporabljala vozilo v prometu v nasprotju z določbami 2. v povezavi s 1. členom tega zakona. Le ta se nanašata na sklenitev obveznega zavarovanja za uporabo vozila v prometu. Cestni promet ureja zbirka zakonov (Code de la route - Loi concernant la r?©glementation de la circulation sur toutes les voies publiques); prvotna oblika je bila sprejeta leta 1955, nakar so sledili amandmaji in spremembe, zadnja leta 2002. Po 174. členu je za kršitev zakona predvidena denarna kazen od 25 ??? do 250 ???. Kršitev zajema tudi vožnjo brez registriranega avtomobila (92. člen) in potrdila o opravljenem tehničnem pregledu (98. člen).

Za voznike, ki se na ravnajo v skladu z določili tega zakona, je v 14. členu kraljeve ordonance o razglasitvi zakona fakultativno predvidena tudi uporaba kazenskega zakonika v smislu konfiskacije, katero izreče sodišče. Če izvršitev konfiskacije ni možna, izreče sodišče kazen, ki ne sme presegati vrednosti vozila. Neodvisno od te določbe lahko pripadniki policije, ki zaznajo kršitev predpisov, zasežejo vozilo. Zaseg mora biti opravičen s strani sodišča v roku osmih dni. Zaseg se lahko nadomesti z varščino, ki ne sme presegati vrednosti vozila. Če se zaseg podaljša za več kot 3 mesece in v tem roku ni odobreno prošnji za ukinitev zaplembe, lahko sodnik odredi prodajo vozila. Če kršitelj cestnoprometnih predpisov ostane neznan (zapuščeno, parkirano vozilo), lastništvo vozila pa je ugotovljeno, plača kazen lastnik vozila, razen če dokaže višjo silo ali če ne razkrije identitete kršitelja. Po prvem odstavku 17. člena lahko pripadniki policije izločijo vozilo iz prometa in odredijo prevoz do servisa, med drugim tudi zaradi tehnične napake, ki predstavlja nevarnost v prometu (po 2. členu sta za neregistrirano ali tehnično neizpravno vozilo predvideni dve kazenski točki-vozniško dovoljenje je ovrednoteno z 12 točkami).

Francija:

Peto poglavje Francoskih cestnoprometnih predpisov (Code de la route) ureja področje preprečitve vožnje in odvoza vozil. Člen 325-1 (zakon št. 2001-1062, 2003-239 in 2003-495) med drugim določa, da se vozilu lahko na zahtevo župana ali organa pravosodne policije, prepreči vožnja in se ga zaseže brez soglasja lastnika, če vozilo (ki je parkirano ali je v prometu) predstavlja kršitev določb cestnoprometnih predpisov, predpisov policije ali zakonodaje s področja obveznega zavarovanja motornih vozil. Zaseženo vozilo se nato odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje vozil, kjer se hranijo tudi vozila, za katera obstaja sum, da so bila odtujena in vozila, ki so bila oddana v uničenje. Prav tako se lahko prepreči vožnja na zahtevo župana ali organa pravosodne policije brez soglasja lastnika vozila, če vozilo na javnih in stranskih cestah nima nujno potrebnih delov, da bi se lahko varno uporabljalo v prometu, vozila pa se zaradi poškodovanosti ali tatvine ne more takoj popraviti. Tudi ta izločena in zasežena vozila se odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil.

Če je odrejena zaplemba, se na podlagi člena L325???1???1 (vstavljen na podlagi zakona št. 2004???204) vozilo izroči službi za državno posest z namenom, da bi bilo uničeno ali odtujeno. Če sodna oblast izreče kazen preprečitve vožnje vozila, je slednje vrnjeno obsojencu šele po poteku trajanja kazni preprečitve vožnje, ki jo je določil sodni organ. Vozilo se vrne proti plačilu stroškov odstranitve in hrambe vozila na posebnem prostoru za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil, ki bremenijo obsojenca.

Po členu L325???6 lahko vozila, katerih stanje ne omogoča izpolnjevanja varnostnih pogojev v prometu, s posebnega prostora za odlaganje in varovanje odpeljanih vozi umaknejo samo avtomehaniki, ki so jim lastniki teh vozil naročili opravljanje nujno potrebnih posegov na vozilih. Svojim lastnikom se ta vozila vrne po opravljenem tehničnem pregledu. Če ni soglasja o stanju vozila, se imenuje izvedenec. Če le ta ugotovi, da vozilo ni v stanju, da bi lahko bilo dano v promet ob izpolnjevanju normalnih varnostnih pogojev, odredi opravila, ki se morajo izvesti, preden bo vozilo lahko izročeno svojemu lastniku.

Po členu L325???10 zadevna javna skupnost ni odgovorna za škodo, nastalo na vozilih, o katerih je govor v četrtem odstavku člena L325???7, odpeljanih na odlagališče brez ograje in varovanja.


4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga
javna finančna sredstva

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona nimajo finančnih posledic za državni proračun. Vsekakor pa bi imele pozitivne učinke za plačevanje raznih zdravstvenih storitev, invalidnin ipd., ker bi se s predlaganim zakonom zmanjšala možnost prometnih nesreč.


5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Drugih posledic obravnavani predlog sprememb zakona nima.


II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V zakonu o varnostni cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004) se za prvim odstavkom 240. člena doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

"Vozilo, ki ga zaseže policist na osnovi četrte alinee 1. odstavka 239. člena mora lastnik tehnično usposobiti in registrirati v roku 30 dni. V kolikor tega ne stori, postane vozilo državna last. Lastnik je dolžan nositi stroške odstranitve in hrambe vozila do registracije oziroma do prehoda v državno last. Lastniku ne pripada nobena odškodnina za vozilo, ki postane državna last na osnovi tega člena."

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. ki se spremeni in naj se glasi: "Razen v primeru četrte alinee 1. odstavka 239 člena zakona mora lastnik vozila odstraniti izločeno vozilo iz ceste v roku 24 ur; če tega ne stori odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest."

Dosedanji tretji in četrti odstavek, postaneta četrti in peti odstavek.

2. člen

Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA

240. člen

(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.

(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.


IV. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SPREMEMB ZAKONA

K 1. členu:

Policist zaseže vozilo, ki ni tehnično brezhibno ali na predpisan način označeno z veljavno prometno nalepko. Voznik mora tehnično usposobiti in registrirati vozilo v roku 30 dni. V kolikor tega ne stori, postane vozilo državna last. Lastnik je dolžan nositi stroške odstranitve in hrambe vozila do registracije oziroma do prehoda v državno last, pri čemer lastniku ne pripada nobena odškodnina za vozilo, ki postane državna last na osnovi tega člena.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, ki se spremeni le v toliko, da je dolžnost odstranitve vozila v primeru četrte alinee 1. odstavka 239 člena zakona na strani policije, v vseh ostalih primerih pa mora lastnik vozila odstraniti izločeno vozilo iz ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.

K 2. členu:

V tej določbi je določen rok, v katerem predlog sprememb stopi v veljavo. Le ta je določena na petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IZJAVA O SKLADNOSTI PREDLOGA ZAKONA S PREDPISI EVROPSKIH SKUPNOSTI

1. Naslov predloga akta:

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa

2. Skladnost predloga akta z določbami "Evropskega sporazuma o
pridružitvi"

a) Navedba določb "Evropskega sporazuma o pridružitvi", ki se nanašajo na predloženo gradivo: jih ni.

b) V kakšnem obsegu so iz sporazuma izhajajoče obveznosti izpolnjene: jih ni.

c) Razlogi za neizpolnitev obveznosti: jih ni.

3. Skladnost predloga akta s predpisi ES

a) Direktive oziroma drugi sekundarni viri prava ES, ki se nanašajo na predlog akta z navedbo usklajenosti (v celoti usklajeno, delno usklajeno, neusklajeno):

direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih, v celoti usklajeno

b) Ali je predlog akta usklajen z ostalimi viri prava ES: Da

c) Razlogi za delno usklajenost oziroma neusklajenost

4. Navedba roka predvidene popolne uskladitve akta z zgoraj navedenimi pravnimi viri ES (leto)
    /

5. Ali so zgoraj navedeni pravni viri ES prevedeni v slovenščino? Da

6. Ali je predlog akta preveden in v kateri jezik? Ne.

7. Sodelovanje neodvisnih strokovnjakov (PHARE, TAIEX, Komisija ES) in upoštevanje roka za uskladitev

Sodelovanja ni bilo.

Predlog sprememb zakona ni naveden v Državnem programu za prevzem pravnega reda ES.

Predlagana sklepa sta bila sprejeta (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 9. točki dnevnega reda:
- Predlog za dopolnitev Pravilnika o priznanjih in plaketah državnega sveta

Pobudo za dopolnitev s konkretnim predlogom besedila je na osnovi razgovora s predsednikom državnega sveta Janezom Sušnikom dala predsednica komisije Petra Kersnič.

Predlog je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija državnega sveta. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 12.11.2004.

Predlog so obravnavale interesne skupine.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Mandatno-imunitetne komisije je podala njena predsednica Petra Kersnič.

Razpravljal je Anton Peršak.

Amandma je vložil državni svetnik Anton Peršak in sicer:

V drugi vrstici se pred številko 10 doda besedo "do".

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije na seji 27. seji dne 17.11.2004 ob obravnavi Predloga za dopolnitev Pravilnika o priznanjih in plaketah državnega sveta, na podlagi prvega in drugega odstavka 86. člena Poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS št. 44/93, 14/99 in 2/04) sprejel naslednji

S K L E P:

Pravilnik o priznanjih in plaketah državnega sveta se dopolni tako, da se v točki 2. Plaketa državnega sveta v poglavju V. za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

(2) Predsednik državnega sveta ob mednarodnem dnevu prostovoljcev 5. decembru vsako leto podeli do 10 plaket posameznikom in organizacijam kot izraz sodelovanja državnega sveta in civilne družbe pri širjenju prostovoljstva.
Prejšnji drugi odstavek (2) postane tretji odstavek (3).

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Predsednik je zaključil 27. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in državnim svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.