Sklepi, sprejeti na podlagi posveta z naslovom "Športna rekreacija danes in jutri"

Državni svet Republike Slovenije je na 26. seji 12. 5. 2010, na podlagi 29. in 67. člena  Poslovnika Državnega sveta(Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) ter na podlagi posveta z naslovom "Športna rekreacija danes in jutri" sprejel naslednje

S K L E P E:

Državni svet Republike Slovenije je na pobudo državnega svetnika Bogomirja Vnučca, 23. 4. 2009 v veliki dvorani Državnega sveta Republike Slovenije soorganiziral s Športno unijo Slovenije posvet na temo: Športna rekreacija danes in jutri.

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 27. seji 21. 4. 2010 obravnavala Predlog zaključkov s posveta "Športna rekreacija danes in jutri" in jih podprla.

Državni svet uvodoma predlaga, da vlada in druge pristojne institucije s pregledno sistemsko in dolgoročno celovito podporo organizacij za športno rekreacijo spodbudijo krepitev civilne družbe, njeno avtonomijo in družbeno odgovornost ter prostovoljnost. Državni svet meni, da bi tako podprte organizacije lahko prevzele še pomembnejšo vlogo pri uresničevanju trajnostnega razvoja in postale dejavne ter kritične opazovalke reformnih procesov.

Državni svet predlaga naslednje ukrepe:

1. Spremembo Zakona o športu, Nacionalnega programa športa v RS in oblikovanje Strategije športne rekreacije v Republiki Sloveniji. Predlagamo, da se v duhu socialnega dialoga, ki mu je država zavezana, vključi v pripravo predlogov najširšo civilno družbo v športu in da se najprej pripravi »Belo knjigo slovenskega športa«.
2. Spremembo davčne zakonodaje z namenom, da se oblikuje taka davčna politika, ki bo razbremenila oziroma olajšala delovanje civilne družbe na področju športa in spodbujala zasebne naložbe v šport in zdravje ter prostovoljno delo v športnih društvih.
3. Spremembo Zakona o društvih, ker zavira razvoj športa v okviru civilne družbe ter enači na eni strani vrhunsko organizirane športne klube, ki so pravzaprav že gospodarske organizacije s številnimi športnimi društvi, ki delujejo povsem prostovoljno in interesno.
4. Sprejem Zakona o prostovoljstvu, saj je prostovoljstvo v športu njegova ključna dodana vrednost in primerjalna prednost, ki ni družbeno in sistemsko dovolj priznana in vrednotena.
5. Zavzemanje za oblikovanje preglednih in ciljno usmerjenih skladov in fundacij za sofinanciranje projektov in programov športnih organizacij, ki s pomočjo športa naslavljajo socialne, zdravstvene in okoljske dejavnike, kar lahko zagotovi pogoje za delovanje in razvoj tudi manjših in novih organizacij ter prispeva k delovanju civilne družbe.
6. Povečanje javnih vlaganj v športno rekreacijo, saj so se javna sredstva v obdobju zadnjih 15 let znatno zmanjšala. S tem bi pomembno vplivali na delovanje društev s področja športne rekreacije, ki s svojim delovanjem prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja ter k ohranjanju in krepitvi zdravja državljanov Republike Slovenije. Za sofinanciranje programov v javnem interesu-predlagamo, da se prouči bistveno povečanje sofinanciranje v bodoče, saj trenutno področje  ne dosega niti 5% vrednosti od celotnega zneska sofinanciranja športa iz naslova  letnega programa športa Ministrstva za Šolstvo in šport. Na lokalni ravni pa niti 20% vseh sredstev namenjenih športu. Še pred desetletjem je bil odstotek bistveno višji.
7. Zavzemanje za večjo pozornost, namenjeno načrtovanju in izvajanju ter sofinanciranju dejavnosti, ki imajo cilj ponuditi kakovostne športne in športno-rekreativne programe, namenjene predvsem socialno šibkim posameznikom – predvsem otrokom, mladostnikom, študentom in starostnikom ter družinam. Izvajajo naj jih predvsem športna društva v sodelovanju z izobraževanimi zavodi in institucijami, lokalne skupnosti pa naj zanje brezplačno namenijo svoje športne objekte in površine.
8. Spodbujanje naložb v ustrezno športno infrastrukturo, namenjeno športni rekreaciji, in v promocijo zdravega življenjskega sloga. Slednji naj temelji na zmernem in načrtnem ter s tem zdravim ukvarjanjem s športnimi dejavnostmi. Kot pogoj za te dejavnosti naj se poveča naložbe v revitalizacijo, obnovo ter posodobitev že obstoječih in starejših športnih objektov v lasti civilne družbe -športnih društev in športnih zvez ali v javno-zasebnem partnerstvu, saj ugotavljamo, da so bile doslej javne naložbe na tem področju zanemarljivo majhne. Spodbuja naj se tudi trajnostno naravnano in ekološko zasnovano športno infrastrukturo v naravi in urbanem okolju, kot so na primer kolesarske steze, pešpoti, otroška igrišča v naseljih. Za sofinanciranje investicij v novogradnje športne  rekreacijske infrastrukture iz naslova evropskih sredstev-ESS- predlagamo, da se sofinancira tudi projekte civilne družbe in ne zgolj objekte v lasti občin kot je bilo pretežno doslej.
9. Pobudo, da naj odgovorni znotraj vladnih institucij, tako samostojno kot medresorsko, in v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter drugih institucijah na nacionalni in lokalni ravni, pristopijo k sistemskemu, partnerskemu uveljavljanju pozitivne vloge športne rekreacije in zdravega prehranjevanja pri zdravju ter skladnemu razvoju otrok in mladostnikov ter iskanju sinergijskih učinkov sodelovanja s civilno družbo. 
10. Posebej naj se uveljavljata pomen in vloga športne rekreacije v izredno obremenjenem obdobju študentskega življenja. Kot sprostitev, vzvod zdravja in druženja prihodnjih glavnih nosilcev javnega mnenja in kompetentnih strokovnjakov na različnih področjih delovanja v naši družbi ima šport v tem obdobju izjemen pomen in dodano vrednost pri kakovosti aplikacije znanja in znanstvenih/strokovnih spoznanj v prakso.
11. Poleg tega naj se spodbuja še razvoj športnih društev v gospodarskih družbah, ki naj postanejo pomemben vzvod športnega gibanja v Sloveniji ter povezovanje športa  s turističnim gospodarstvom.
12. Spodbujanje razvoja in uveljavljanja celovite informacijske podpore kot pomembnega orodja za povečevanje dostopnosti športne rekreacije.
13. Predlagamo tudi , da se prouči možnosti, da se športna društva, katerim tržne razmere to dopuščajo, prestrukturirajo v gospodarske družbe, drugi klubi, ki nimajo dovolj članov, gledalcev, sponzorjev…pa naj (po)stanejo znova amaterske organizacije v pozitivnem pomenu besede.
14. Temeljit premislek pri klasifikaciji športa. Namreč, sedanja klasifikacija, ki jo upoštevata Zakon o športu in Nacionalni program, prikrito vzpostavlja taka razmerja na področju športa, ki športno vzgojo in športno rekreacijo podrejata vrhunskemu športu.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Peršak.