Odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z naročilom študije glede ponovne pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji

Datum: 13. 5. 2010

Reforma sektorja sladkorja, ki je bila sprejeta v letu 2006 je zelo zaostrila pogoje proizvodnje sladkorja. Študije, ki jih je pripravila Komisija EU so napovedovale, da se bo proizvodnja sladkorja ohranila le v najproduktivnejših regijah. Produktivnost (donos sladkorja na hektar) slovenske pridelave sladkorne pese je v povprečju zaostajala za srednje-evropskim (Francija, Nemčija Nizozemska, Avstrija, Belgija, Velika Britanija) približno za 40 do 45 %. Cena sladkorne pese se je znižala iz 46 EUR/ton na 24 EUR/ton, cena sladkorja pa se je znižala iz 619 EUR/ton na 404 EUR/ton.

V Sloveniji je bila pridelava sladkorne pese premajhna, tako da je morala tovarna sladkorja zagotavljati dodatne količine sladkorne pese z uvozom iz Avstrije in Madžarske.
Lastniki tovarne sladkorja d.d. so se glede na zaostrene razmere in na osnovi projekcij poslovanja odločili, da se umaknejo iz proizvodnje sladkorja in odpovejo kvoti za proizvodnjo. Padec cen sladkorja in sladkorne pese je bil previsok, saj bi v prihodnosti zelo težko zagotavljali pridelavo potrebnih količin sladkorne pese pri skoraj 48 % padcu odkupnih cen sladkorne pese, saj nam že pred reformo v Sloveniji ni uspelo pridelati zadostnih količin sladkorne pese v obsegu, ki bi zagotavljala rentabilnost proizvodnje sladkorja.
Lastniki Tovarne sladkorja d.d. je objekte silosov (30.000 ton v celoti in 10.000 ton do polovice) in pakirnico sladkorja prodala nemškemu podjetju, ki na tej lokaciji skladišči in pakira sladkor in ga prodaja na tržišču Slovenije in v sosednjih državah.
Del zemljišča z delom industrijskega tira je bil prodan podjetju Slovenske železnice d.d. za ureditev tovornega naklada in razklada.

V zadnjem času pa potekajo pogovori o prodaji dela zemljišč, infrastrukture in zgradb iz katerih so bile odstranjene vse naprave za proizvodnjo sladkorja potencialnemu kupcu, ki namerava v izpraznjeni proizvodni hali vzpostaviti proizvodnjo modificiranega škroba iz pšenice. Potencialni investitor načrtuje predelavo 200.000 ton pšenice in predvideva, da bo lahko zaposlil cca 140 delavcev. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da se objekti in infrastruktura, ki bo po odstranitvi vseh naprav za proizvodnjo sladkorja ostalo na mestu tovarne ne sme uporabiti za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa. Za ponovno proizvodnjo sladkorja bi bilo potrebno tovarno na novo zgraditi.

Glede na zgoraj opisane razmere Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne razmišlja o študiji za ponovno vzpostavitev pridelave in predelave sladkorne pese,
v prihodnosti pa bo v okviru svojih pristojnosti pripravljeno sodelovati s potencialnimi investitorji, ki bi bili po ukinitvi kvot za proizvodnjo sladkorja pripravljeni investirati v obnovo proizvodnje sladkorja v Sloveniji.