Datum odgovora: 14. maj 2008
Agenciji za trg vrednostnih papirjev ste posredovali vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba, ki ga je Državni svet Republike Slovenije obravnaval na 6. seji dne 23. 4. 2008 in ga podprl. Državni svet Republike Slovenije je predlagal Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru, Ustavnemu sodišču, Vrhovnemu sodišču, Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vprašanje proučijo in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. I. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj odgovorijo v roku 30 dni.
Vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasi: Kaj je bilo storjenega od objave Poročila O delu Državnega sveta 1996-2002 v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996? V obrazložitvi vprašanja se državni svetnik sklicuje na sklep Državnega Sveta ob obravnavi »Poročila o delu Državnega sveta in Komisije DS za gospodarstvo v obdobju 1996-2002 na področju obravnave dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 ter delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev in njenih organov v obdobju 1995-1997 (Poročevalec DS RS, X111, 21. 3. 2003), (v nadaljevanju Poročilo Državnega sveta)«, ko je Državni svet predlagal, da se s Poročilom Državnega sveta seznani več institucij v Sloveniji. Državni svetnik v obrazložitvi svojega vprašanja navaja še, naj Državni svet zaprosi državne in sodne organe, da mu posredujejo odzivno poročilo o tem, kaj je bilo storjenega v teh petih letih, da bi preverili sume kaznivih dejanj pri delovanju Agencije, odpravili domnevne kršitve strokovnih in pravnih načel ter popravili napake, ki so po dokumentaciji Državnega sveta prizadele nekatere udeležence na trgu vrednostnih papirjev, zlasti vlagatelje v sklade Proficia Dadas.
Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) po proučitvi navedenega vprašanja odgovarja sledeče.
1. Zakon o Državnem svetu (uradno prečiščeno besedilo (ZDSve-UPB1) Uradni list RS, št. 100/2005) v 56. členu in Poslovnik Državnega sveta (Uradni list RS, št. 44/1993, 14/1999, 2/2004, 18/2005, 86/2007) v prvem odstavku 98. člena določata, da imajo Državni svet in njegova delovna telesa v skladu z zakonom pravico zahtevati od državnih organov pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnavajo, Poslovnik Državnega sveta pa dodatno v drugem odstavku 98_ člena določa, da predsednik državnega sveta določi rok, v katerem morajo ti organi zahtevana pojasnila in podatke predložiti Državnemu svetu.
2. Agencija je dne 29. 6 2005 v zadevi V Pg 16/2003 prejela sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 3. 2005, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morali toženi stranki Republika Slovenija (prvotožena stranka) in Agencija za trg vrednostnih papirjev (drugotožena stranka) nerazdelno plačati tisoč sto šestintridesetim (1i30) tožnikom - vlagateljem v vzajemne sklade družbe za upravljanje Proficia Dadas zahtevane zneske z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 1996 dalje.
Tožniki so v tožbi v zadevi V Pg 16/2003 navajali, da so kot vlagatelji v vzajemne sklade Proficie Dadas utrpeli škodo zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke oziroma opustitve dolžnega ravnanja oziroma nepravočasnega ravnanja. Okrožno sodišče je po izvedenem dokaznem postopku z vpogledom listin, predloženih s strani pravdnih strank, ugotovilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, zato ga je zavrnilo.
Tožniki so v svoji tožbi oziroma vlogi z dne 19. 7. 2004 predložili med dokazi tudi Poročilo Državnega sveta, na katerega se sklicuje državni svetnik v obrazložitvi svojega vprašanja. Agencija je Okrožnemu sodišču v Ljubljani v odgovoru na tožbo med drugim podala pojasnila do navedb tožnikov in njihovih dokazov ter predložila vse relevantne dokaze.
3. Agencija je dne 11. 1. 2008 v zadevi V Pg 16/2003 prejela sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 12. 2007, s katero je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
V obrazložitvi sodbe je Višje sodišče v zvezi z drugoto2eno stranko med drugim ugotovilo, da niso kumulativno izpolnjene vse predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke. V zvezi s trditvijo tožečih strank, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovitev Državnega sveta RS v njegovem poročilu o zagrešenih kaznivih dejanjih toženih strank, je pritožbeno sodišče navedlo, da tern trditvam ne more slediti in dodalo, da so le sodišča pristojna odločati o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca. Zaključki Državnega sveta o zagrešenih kaznivih dejanjih toženih strank tako posegajo v pristojnosti sodišč in kršijo ustavno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno, zato sodišče nanje ni vezano. Sodišče je v skladu s 14. členom ZPP vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca in še to le v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku.
V zvezi s prvotoženo stranko je Višje sodišče v obrazložitvi med drugim navedlo, da očitana normativna protipravnost ravnanja prvotožene stranke v tožbi ni bila podana, zato tožniki neutemeljeno uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper prvotoženo stranko.
Sodba Višjega sodišča v predmetni zadevi je pravnomočna, revizija v zvezi s to sodbo Agenciji kot toženi stranki ni bila vročena.
4. Agenciji ni znano, da bi potekali postopki v zvezi s preverjanji sumov kaznivih dejanj pri delovanju Agencije v obdobju 1995-1997.
Pripravila:
Apolonija Bobnar
dr. Damjan Žugelj, direktor
