(19. november 2008)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega  sveta.
Seja se je pričela ob 13.01.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani  državni svetniki, spoštovani vabljeni, pričenjam 11. sejo Državnega sveta.  Sklical sem jo skladno z Zakonom o Državnem svetu in Poslovnikom Državnega  sveta. 
Za današnje zasedanje se je opravičil gospod Boris Popovič. Na sejo  smo povabili gospod dr. Zdenko Čebašek Travnik, varuhinjo človekovih pravic, k  3. točki dnevnega reda. Gospoda Inga Paša, predsednika Zbornice za razvoj  slovenskega zasebnega varovanja k 4. točki dnevnega reda. Gospoda Iztoka Jarca,  ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 5. točki dnevnega reda. O  drugih prisotnih s strani Vlade pri posameznih delih zakona bom poročal pri  posameznih točkah dnevnega reda. 
O sklicu seje sem obvestila predsednika  Državnega zbora, dr. Pavla Gantarja in tako predsednika Vlade gospoda Janeza  Janšo kot Boruta Pahorja.
S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je  naslednji: 1. točka - odobritev zapisnika 10. seje Državnega sveta Republike  Slovenije. 2. - pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov. 3. - letno  poročilo varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2007. 4. - predlog  zahteve za presojo ustavnosti posameznih določb Zakona o zasebnem varovanju. 5.  - strategija prilaganja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim  spremembam. 6. - obravnava zaključkov posveta problematika na področju izvajanja  storitev dimnikarske službe. In 7. - zahteva za izdajo dovoljenja za začetek  kazenskega postopka. 
Predlogov za umik ni. Predlogov za razširitev dnevnega  reda ni tako da sprašujem, če želi o tako predlaganem dnevnem redu kot ste ga  dobili s sklicem kdo razpravljati? Če ne predlagam, da o njem glasujemo. Najprej  prijavljamo prisotnost. (30 članov.) .../Medsebojno pogovarjanje./... Prosim  tehnično službo, da odpravi to pomanjkljivost. Medtem vas jaz obveščam o izidih,  če se strinjate. Prisotnih je trideset svetnikov. Kdo je za dnevni red? 33  poslancev. Proti? Nihče.
(Za je glasovalo 33.) (Proti Nihče.)
Ugotavljam,  da je dnevni red sprejet.
              Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER  ODOBRITEV ZAPISNIKA 10. SEJE DRŽAVNEGA SVETA. 
Osnutek ste prejeli  po elektronski pošti. Skladno s tretjim odstavkom 60. člena Poslovnika nismo  prejeli pisnih pripomb zato predlagam, da po zapisniku glasujemo. Ugotavljamo  prisotnost. 31 poslancev, glasujemo. Za? 27 poslancev. Proti? Nihče.
(Za je  glasovalo 27.) (Proti Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 10. seje Državnega  sveta sprejet. 
Prehajamo na 2 TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJE DRŽAVNIH  SVETNIC IN SVETNIKOV. 
              Po elektronski  pošti in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Petra Požuna v zvezi s  pripravo predloga zakona o prostovoljstvu. Želi predlagatelj Peter Požun podati  kratko obrazložitev? Izgleda da ga tako še ni na seji. Želi še kdo drug besedo?  Če ne predlagam, da Državni sklep sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira  vprašanje državnega svetnika Petra Požuna in predlaga Vladi Republiki Slovenije  in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preučita in  nanje odgovorita. 
Ugotavljamo prisotnost. 30 poslancev. Za? 27 poslancev.  Proti? 3 člani.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je Državni  svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli  odgovor vrhovnega državnega tožilstva na vprašanje državnega svetnika Marjana  Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku. 
Potem  odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo državnega  svetnika Rudolfa Cipota glede spremembe določenih pogojev za izvajanje ukrepa  oziroma podukrepa SOR(?), torej pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort  kmetijskih rastlin. 
Prejeli ste tudi odgovor Ministrstva za finance na  pobudo državnega svetnika Mateja Arčona za reševanje problematike  nekontroliranega igranja na srečo. Za vprašanjem pobude na katera po preteku  trideset dnevnega roka še niste prejeli odgovorov bomo posredovali urgence na  pristojna ministrstva oziroma organe. 
S tem zaključujem točke pobude in  vprašanja državne svetnice in svetnikov.
              Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE LETNO  POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007.  
Bilo je objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora. Na skupni seji  ste poročilo obravnavali Komisija za državno ureditev in Komisija za kulturo,  znanost, šolstvo in šport. Poročila ste prejeli po elektronski pošti, 14. 11.  Tudi predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti in na klop.  Predlog so obravnavale interesne skupine katerih stališča oziroma predloge ste  tudi prejeli na klop. 
Prosim, da še morebitne amandmaje k predlogu mnenja  državnega sveta vložite v pisni obliki. In sedaj sprašujem, če želi predstavnik  varuha človekovih pravic besedo? Izvolite gospod Tone Dolčič, namestnik  varuhinje človekovih pravic... Oprostite, samo da še povem pri tej točki je  prisotna še dr. Suzana Čurin Radovič, višja sekretarka iz Ministrstva za  kulturo. Izvolite gospod Dolčič, imate besedo.
              TONE DOLČIČ: Hvala lepa. Bom poskušal biti  zelo kratek. 
Najprej moram upravičiti varuhinjo, ki ima druge  obveznosti.
Zahvaljujemo se za pozornost, ki jo je Državni svet, tako kot vsa  leta doslej namenil našemu poročilu in s tem nekako dokazal, da smo zavezniki  pri našem delu in seveda se priporočamo tudi za naprej. Žal nimate pred seboj  odzivnega poročila Vlade Republike Slovenije, ki je običajno spremljalo našo  poročilo in odgovarjalo na posamezne dileme, ki so v poročilu izpostavljene.  Stara Vlada očitno ni ocenila, da bi bilo vredno na to odgovarjati v dveh  mesecih odkar je imela ta material in sedaj se bo morala verjetno s tem spopasti  nova Vlada v nekakšni čudni vlogi, ker bo vendarle morala braniti tisto kar je  sedaj stvar opozicije. Ampak to je pravzaprav problem Vlade in ne vaš in naš. Je  pa seveda problematično s tega vidika, da bi določena vprašanja lažje  obravnavali če bi vedeli tud kaj o tem misli nasprotna oziroma druga stran.  
Opozarjam, da poročilo je staro pravzaprav, ker se nanaša na leto 2007 in v  letu 2008 se je zgodilo marsikaj česar v poročilu ni. To smo obravnavali tudi na  posameznih komisijah Državnega sveta, opozoril bi da je bilo nekaj pomembnejših  predpisov, ki so bili sprejeti v letošnjem letu, konvencija o invalidih je bila  detificirana, sprejet je bil Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o duševnem  zdravju, nov Kazenski zakonik... Skratka vse to je ne samo razrešilo nekatera  vprašanja, ki jih mi tukaj navajamo ampak je prineslo žal tudi nekaj novih  vprašanj s katerimi se bomo ukvarjali v poročilu za 2008.
Primeri so izbrani  kajti kot ste videli statistiko čez tri tisoč smo jih imeli v temu letu in  število primerov raste. Želeli smo nekako ilustrirati vsebinsko problematiko z  nekaterimi primeri, ne tako kot prejšnja leta, ko smo primere objavljali v  posebnem delu ampak smo jih vključili v tematiko, ker se nam zdi da nekako bolj  zaokrožuje posamezna področja. Seveda to so po naši oceni tisti primeri, ki jih  je veljalo obdelati. Iz nekaterih se vidi, da je bil varuh uspešen pri sovjih  opozorilih, pri svojih ugotovitvah iz nekaterih pa izhaja seveda, da drugih  državnih organov nismo uspeli prepričati z našimi argumenti in nas verjetno  nekaj dela na temu področju še čaka.
Varuh je prevzel tudi novo nalogo v temu  letu, torej prevzel je naloge državnega nadzornega mehanizma nad uresničevanjem  opcijskega protokola h konvenciji o prepovedi mučenja. To je nova naloga, ki nam  je bila zaupana z Zakonom o ratifikaciji tega opcijskega protokola in zanimivo  je, da se večina evropskih držav zelo zanima za naše izkušnje. Mi smo pri  nadzoru torej vseh tistih prostorov kjer je posameznik omejen v svobodi gibanja,  torej pripori, zapori, domovi in podobno. Mi smo organizirali, naš nadzor s  sodelovalnimi organizacijami. Torej to je ena nova metoda, ki je pravzaprav  nekateri v Evropi, recimo Finska je to že prevzela, nekateri drugi pa še iščejo  in se učijo in moram reči, da je zelo velik interes za način našega dela kjer  predstavniki varuha skupaj s predstavniki nevladnih organizacij, ki so bili  zbrani na javnem razpisu, skupaj hodijo v, recimo v narekovaju, inšpekcije kjer  pregledujejo prostore, pregledujejo kako se ravna z zaporniki, priporniki, tudi  v domovih za starejše kako so urejene razmere za dementne osebe. Skratka za vse  tiste, ki so nekako proti svoji volji omejeni pri svojih pravicah.
Ta naloga bo podrobneje opisana ... V letošnjem poročilu je že. To se pravi v  poročilu, ki ga zdaj obravnavamo, za 2007. V letošnjem pa bo še več o tem.  
Morda bi povedal še kakšni so trendi uresničevanja oziroma kršitev  človekovih pravic, ki jih zaznavamo v tem letu. Torej povečuje se število  kršitev na področju delovnih razmerij, delovne zakonodaje. Verjetno je to  posledica vseh teh gospodarskih gibanj pa ne samo tega in povečuje se  problematika, ki je povezana z revščino. V tem letu smo v sodelovanju tudi z  Državnim svetom, ravno v tej dvorani organizirali poseben posvet o revščini kot  kršitvi človekovih pravic, ki jih nekako Vlada ni priznavala. Češ, da revščine  imamo vedno manj. Ampak nam žal pobude in podatki kažejo, da problematika  revščine ni samo višina minimalne plače ali pa višina minimalne pokojnine, ampak  se na to vežejo še dodatni problemi in pričakujemo, da bo tega vedno več. Žal.  Kot konstanta ostaja problem sodnih zaostankov. Mislimo, da jih bo še več kot  jih je bilo. V tem nas utrjuje dejstvo, da so sodniki v tako imenovani beli  stavki pa tudi plačna reforma v javnem sektorju, ki je zajela 160.000 javnih  uslužbencev, od katerih je kar velik % nezadovoljnih in ki je že začel postopke  uveljavljanja svojih pravic na sodišču, nas utrjuje v tem, da bodo sodni  zaostanki še večji ali pa vsaj na takem nivoju in da tudi projekt Lukenda pri  tem ne bo bistveno pomagal. 
Posebej bi opozoril na problematiko  neuresničevanja ustavnih odločb, kar je za pravno državo nedopustno. Da imamo 18  odločb na katere se tako izvršilna oblast, kot zakonodajna oblast požvižgata in  pričakujemo, da se bo to v kratkem izboljšalo stanje. Problematika izbrisanih  ostaja še zmeraj enaka kot je bila. Večkrat smo opozorili tudi na vprašanje tako  imenovanih novih mednarodnih manjšin, za katere nekako ni posluha. Vendarle  menimo, da tudi glede na številčnost teh ljudi v Sloveniji, bi morala država  posvetiti večjo pozornost. Vse drugo je opisano v poročilu in ne bi posebej  poudarjal. Če bodo kakšna vprašanja v razpravi pa seveda lahko kasneje  odgovorim. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod  Dolčič. Želi poročevalec Komisije za državno ureditev in Komisije za kulturo,  znanost, šolstvo in šport podati poročilo komisij? Izvolite dr. Jan.
              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Ne bi bil dolg,  ker smo dobili pisno poročilo in ste ga lahko pogledali. Bi pa opozoril samo na  nekaj ključnih točk, ki jih je deloma že predstavnik varuha v svoji predstavitvi  poročila povedal. Na sejah se nismo, smo podprli poročilo in se strinjali v  glavnem z njegovo vsebino. Bolj kot drugo smo pa izrazili svoje poglede na tiste  dejavnosti, ki ostajajo še vedno nerešena. Izhajali pa smo iz tega, da je  sodelovanje med Uradom varuha za človekove pravice in Državnim svetom plodno,  kot je bilo že povedano, da je prineslo tudi celo nekatere konkretne rezultate.  Ne zato, da bi se Državni svet posebej hvalil, ampak iz tega sodelovanja so se  potem uveljavili nekateri prijemi, ki so danes že uveljavljeni v vsakdanji  praksi v tej državi.
Predvsem nas je skrbelo to, kar je tudi predstavnik  varuha že v svoji predstavitvi povedal. Da se država kaže tukaj kot neodgovorno  in to ne samo na tem nivoju, da zakonodajna oblast ne uresničuje odločbe  Ustavnega sodišča, ampak se tudi na drugih nivojih država pojavlja kot kršitelj  ali pa izhodišče za kršitev človekovih pravic. Pa naj gre tukaj za te postopke,  ki so bili že omenjeni ali pa celo, ko se pojavi država v vlogi delodajalca. Tu  se namreč kaže vrsta problemov. Tako, da se recimo sklepajo neupravičena in v  nasprotju z objektivnimi podpisi delovna razmerja za določen čas, čeprav recimo  kandidat izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, da se sklepajo  delovna razmerja za 10 mesecev, tako, da se ga recimo prikrajša za dopust.  Recimo v šolstvu, kjer ni mogoče dopusta jemati kadarkoli v delovnem letu, ampak  samo tista leta in potem je sklenjena pogodba, recimo, do prvega 1. julija.  Lahko pa bi koristil dopust v avgustu in ga seveda ne more koristiti. Poleg tega  pa se je že sistemsko uredilo, tako imenovan volontariat. Cela vrsta dejavnosti  zahteva, da ljudje delajo brezplačno in potem šele si začnejo prizadevati za  sploh pridobitev pogodbe. S tem seveda, da ni nobene garancije, da bo potem  zaradi tega pa sprejel, bil sprejet v delovno razmerje. Tako, da gre dejansko za  neko nekontrolirano proračunsko porabo in seveda, kar je iz našega vidika pa  najbolj zaskrbljujoče pa je, da se država pojavlja kot kršitelj pravic iz  delovnega razmerja. Ta volontariat se je začel, tudi jaz sem enkrat postavil eno  vprašanje in smo dobili tudi nek pomirjujoč odgovor, se je začel v zdravstvu,  kjer so začele medicinske sestre opravljati brezplačno delo, da so potem dobile,  opravljati strokovni izpit in mogoče bile sprejete za delovno razmerje. Pri  specializaciji, recimo v zdravstvu se zdaj točkuje, če je bil volontariat in  dobi prej specializacijo. Zelo se je potem to razširilo to na pravo in praktično  danes je zelo težko ali pa skoraj nemogoče opravljati pravosodni izpit, če ne  opravljaš volontariata in sedaj se širi to na šolstvo, kjer ravno tako, če se  hočeš prijaviti na strokovni izpit, moraš imeti prakso, prakso pa lahko  opravljaš samo volontersko in seveda potem pa ni rečeno, da si sprejet.  
Drugo kar je, posebno predstavniki delodajalcev so opozorili pa tudi na  obupne razmere, ki se pojavljajo tudi na drugih področjih zaposlovanja. Tako, da  je to res eno najbolj žgočih pravic. Še posebej je bilo v razpravi izpostavljeno  kršenje pravic in nemogoči pogoji, ki se pojavljajo pri delavcih, ki so iz  drugih držav. Tako, da se iz tukaj kaže, da se vsi ti organi, ne samo Urad  varuha za človekove pravice, ne bodo mogle ukvarjati samo z varovanjem pravic  državljanov Republike Slovenije, ampak res kar pomeni izraz, naslov urada. Torej  človekove pravice, človečanske pravice, ne glede na to kar je državljan. In  seveda tudi opozorilo. To bi toliko za premislek za naprej. Mi mislim, da se  premalo zavedamo, da nismo samo državljani Republike Slovenije, ampak tudi  državljani evropske skupnosti in ti delavci, ki so zaposleni v Republiki  Sloveniji, so ravno tako državljani Evrope, evropske skupnosti, ki imajo  primerljive pravice.
Poleg teh najbolj perečih problemov so bile  izpostavljene še drugo stvari. Opozorim naj vas na zelo uspešno akcijo varuha,  ki je usmerjena v to, da bi se prepričevalo nasilje v vseh porah družbe in še  posebej in posebno skrbno nastopa varuhinja pri prepričevanju nasilja v družini.  Gre za neke projekte. Tudi Državni svet bo izdal, imel en tak posvet za projekte  kako naj bi se uveljavil zagovornik otrokovih pravic, kako naj bi se potem  zmanjšale vse oblike nasilja v družini. Posebno tam, kjer se zapleta pri razvezi  zakona, kjer družina propada in tako naprej. To opozorilo vključuje tudi  nasilje, ki se širi v izobraževalnih ustanovah. Nekako smo tiho, molčimo. SVIZ,  torej največji sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanja ima neko pomembno  akcijo, kjer opozarja na to nasilje v šolstvu. Medtem ko minister v prejšnji  sestavi prejšnje Vlade pa ni odločneje posegel na to področje. 
Zelo pereča  je problematika medijev. Ne samo zato, ker smo brali včeraj in te dni glede  posega v novinarsko avtonomijo. Gre za neke sistemske rešitve, ki zahtevajo  ukrepanje in upamo, da bo varuh tukaj še bolj uspešen v tekočem letu oziroma v  prihodnjih letih. Zelo pomembna razprava je bila potem tudi na  Komisiji za  družino in socialne zadeve, ki jih bo verjetno tudi njen predsednik predstavil  in tukaj zadnji del poročila so izražene nekatere kritične pripombe okrog  vprašanj, kjer izgleda, da avtorji poročila niso imeli povsem razjasnjenih  terminoloških zakonskih opredelitev tega področja in tu potem v našem predlogu  poročila izpostavljamo kaj bi bilo potrebno dopolniti  nekatere kritične  pripombe okrog vprašanj kjer izgleda, da avtorji poročila niso imeli povsem  razjasnjenih terminoloških zakonskih opredelitev tega področja in tu potem v  našem predlogu poročila izpostavimo kaj bi bilo potrebno dopolniti in upoštevati  na drugačen način.
Še na eno stvari bi moral opozoriti. Tudi pravice  zaverovancu v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje je pereče in izpostavlja  celo vrsto vprašanj, ki kažejo, da bi bilo potrebno odločneje in bolj učinkovito  poseči v varstvo tistih najšibkejših članov te naše družbe. Vsekakor Državni  svet je vedno varuhu človekovih pravic namenil veliko pozornost in upamo, da  tudi podporo in prepričani smo, da bo takšno sodelovanje potekalo tudi naprej.  Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaše  poročilo dr. Jan. Želi poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo  in invalide podati poročilo komisije? Izvolite gospod Boris Šuštaršič imate  besedo.
              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Tudi v komisiji za socialno  varstvo, delo, zdravstvo in invalide smo podrobno proučili poročilo varuha  človekovih pravic. Smo ga v celoti podprli in smatramo, da je to pomemben  prispevek k varovanju človekovih pravic v slovenskem prostoru. 
Glede  zdravstva smo z velikim zadovoljstvom ugotavljali, da je ravno Državni svet v  temu mandatnemu obdobju odločilno prispeval k temu da je bil sprejet Zakon o  duševnem zdravju pa tudi Državni svet je s svojim delom prispeval k urejanju  pravic pacienta. 
Na invalidskem področju, kot rečeno smo izoblikovali nekaj  kritičnih pripomb seveda z željo, da bi poročilo varuha človekovih pravic za  leto 2008 bilo enako kvalitetno tudi na invalidskem področju kakor je na drugih  področjih. No, nekaj od teh pripomb bi omenil predvsem problem nejasnega  označevanja invalidov torej njihovega poimenovanja in da ne bi tu preveč zašel v  kakšno strokovno razpravo bi vam dal eno asociacijo, če jaz spregovorim dve  besedi, torej sadje, slive, hruške, jabolka in tako naprej je nam vsem jasno kaj  sem povedal. Če bi pa začel vam razlagati o botaničnih plodovih seveda bi se pa  prvič spraševali kaj mi je, drugič pa pravzaprav moja sporočilna vrednost  takšnega govorjenja bi bila nična. Zelo zanimivo je seveda, če bi jaz poskušal  uveljavljati botanične plodove mi nihče ne bi sprejel, malo nerazumljivo pa je  seveda da je pa izredno visoka toleranca, če pa nekdo v Sloveniji nas invalidne  poimenuje... Recimo tako na Fakulteti za socialno delo ga kot hendikep  ocenjujejo, na medicinski fakulteti osebe z manj zmožnostjo, na varuh je tu  pravzaprav tej zadevi sledil in tudi sam vpeljal nek izraz, osebe z  invalidnostjo. To ne gre, mislim da po ustavnem zakonu smo invalidi invalidi in  tukaj bi se skliceval na 52. člen Ustave, ki govori o pravicah invalidih in  seveda na 14. člen ki govori o nedskriminaciji slovenskih državljanov na podlagi  invalidnosti.
Drugi, preveč uporabljen pojem v temu poročilu je "razumna  prilagoditev." To že sam izraz pove, da je zelo abstrakten pojem, izhaja iz  .../Nerazumljivo./... področja in so ga začeli uporabljati na področju  zaposlovanja invalidov in tam imel neki smisel, ker ja tam v anglosaksonskem  svetu zelo učinkovita sodna praksa. Takšne prakse v Sloveniji ni poleg tega pa  smo mi v srednjeevropskem kulturnem prostoru kjer vrste in obseg pravic  reguliramo z zakoni in podzakonskimi akti.
Nekoliko nesporazuma je prišlo  tudi na področju te študijske analize sveta Vlade Republike Slovenije za  invalide glede delovanja te skupine invalidov, ki se je sama poimenovala za  hendikepirane. Tu bi vam pojasnil, da je varuhinja človekovih pravic, da smo se  nekaj invalidi razburjali okoli načina, kako ta skupina deluje in si izraža do  drugih invalidov smo dobili julija 2007 pouk, da moramo upoštevati 39. člen  slovenske ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja in smo ta poduk brez besed  sprejeli. Ampak, v tej priliki poudarjam, da ta poduk seveda velja tudi obratno,  tudi za to skupino hendikepiranih ne pa za tiste, ki se imenujemo  invalidi.
No, na koncu bi pa to opozoril, seveda pravilno je, da varuh  človekovih pravic izpostavlja neke značilne primere za višje razumevanje te  problematike ampak 40. člen pravilnika, ki varuha človekovih pravic zavezuje k  temu tretjemu poročilu pa vendarle določa da mora varuh dati tudi neko oceno  kako sistemi delujejo in mislim, da v poročilu za leto 2008 je prav, da varuh da  tudi neko oceno kako sistemske rešitve na področju .../Nerazumljivo./... varstva  delujejo. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod  Šuštaršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin, ki so obravnavale  predlog? Gospod Ozimič, interesna skupina lokalnih interesov. Izvoli.
              MILAN OZIMIČ: Torej interesna skupina je  obravnavala poročilo državnega sveta, da je toliko določila varuha, ga je  podprla soglasno vendar predlaga en amandma, ker je ocenila, da bo v našem  poročilu je nekoliko neustrezno izpostavljeno vprašanje izbrisanih in ta amandma  imate tudi na klopi. Interesna skupina meni, da je vprašanje izbrisanih že  zajeto nekako v izrazu popravek krivic in ne rabi posebej izpostavljati v  primerjavi s podobnimi problemi, ki tarajo našo družbo. Hvala lepa. 
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega  Ozimič. Želi še predstavnik katere druge interesne skupine besedo? Če ne odpiram  razpravo. Želi najprej kdo od svetnikov besedo? Izvolite kolega Reven.
              JOŽE RATISLAV REVEN: Hvala za besedo, lep  pozdrav vsem prisotnim. 
Popolnoma podpiram delo varuha človekovih pravic na  tistih področjih, ki se nanašajo na nezakonitosti tako s strani države kot  drugih. Nezakonitost je potrebno odpraviti, to se strinjam in podpiram na vsej  črti. Podpiram tudi tiste napore, ki bi človeku povrnili njegovo dostojanstvo  vendar pri tem me pa moti to, da se postavlja dolžnost oziroma pravica pred  dolžnostjo. Sam smatram, da kdor ni izpolnil svoje dolžnosti vsaj moralno nima  pravice to zahtevati pravico. Zakaj? Na dveh področjih bom povedal; na seminarju  o revščini sem bil tukaj prisoten, ker me je zelo zanimalo, predvsem zaradi  lastnega dela v Državnemu svetu. Pri vseh  zadevah so bile nekatere stvari  prenapihnjene. Obrnil se bom samo na zadnjega sogovornika, ki je rekel  naslednje: Nihče od klošarjev ni šel prostovoljno med klošarje. Jaz se s tem ne  strinjam, ker poznam vsaj eno osebo, ki je šla med klošarje zaradi tega, ker ima  dve levi roki pa bi lahko imela takšno stanje kot ga ima večinoma od nas, ker je  sposoben in tako naprej.
Druga zadeva, ki me je pa zbodla v oči, da se  uporablja podatek o višini koliko je ljudi pod nivojem revščine, neko povprečje,  kar na splošno. Ne vpraša se pa koliko od teh je samih krivih. Kaj hočem reči?  Poglejmo samo na parkirišče tam, mladi sposobni fantje beračijo za denar. Vsak,  jaz sem prepričan da takoj najdejo delo če ne pri gradbenemu podjetju, če bi  bili pridni sigurno v gradbenih delih pa tudi pri komunali. Našli bi delo, če se  bi njim ljubilo. In takšne zajemati v številke, ki izkazujejo revščino je zame  nepravilno.
Druga zadeva pa je, ki se je tukaj tudi izkazala, so pa  izbrisani. Že na lokalnih interesih sem povedal, da sem se o tej zadevi dobro  prepričal. Verjemite, zelo dobro. In sicer velja za upravno enoto Idrija.  Upravna enota je delala povsem v skladu z zakonom, celo je presegla zakonska  določila kolikokrat je potrebno določenim poslati zahtevek, da uredijo svoje  stanje, stanje o tem ali bivajo na tistem naslovu ali ne, stanje ali uredijo  glede državljanstva. Na žalost oziroma čisto pravilno, tisti ki se ni odzval so  ga izpisali, izbrisali iz tistega naslova kar se bi zgodilo povsem enako s  katerim koli Slovencem, ki bi menjal prebivališče a ne bi uredil na upravni  enoti tega podatka. To je naša dolžnost in pravim, če je tisto kar je državljan  dolžan nekaj narediti pa ni naredil in je s tem izgubil pravico se ne more še  ponovno oglašati tako kot se zdaj ti oglašajo. In mislim, da je to bilo preveč  politično nastrojeno, preveč se je uporabljalo za politiko namesto, da bi se  zadeve gledale vsebinsko. Dal bom čisto enostavno primerjavo, če stojim  z avtom  pred semaforjem in se mi prižge zelena luč ne smem jamrati če nisem skozi  speljal ampak začnem v rdeči luči negodovati, jaz pa ne morem naprej. Vsi so  imeli enake pravice, slovenska država je bila zelo radodarna.
Zato bi  predlagal varuhu človekovih pravic, da v naslednjih poročilih poskuša te podatke  nekoliko bolj vsebinsko pregledati. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega  Reven. Besedo ima gospod Branimir Štrukelj.
              BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa gospod  predsednik, spoštovane kolegice in kolegi. 
Moram se ne strinjati s tem kar  smo pravkar slišali. Zgodbo o izbrisanih na tako domačijski način prikazati  potem, ko imamo odločitev ustavnega sodišča, ko povsem enoznačno pove, da je  bila vsem tem, ki so zajeti v tej sobi storjena pravna krivica, ki jo mora  država brez ugovora opraviti se mi ne zdi sprejemljivo in se s tem sklicevati na  neko, bom rekel zdravo pamet ali pa pravičnost se mi tudi ne zdi dopustno. Gre  za enega pomembnih grehov, ki jih ima naša država v odnosu do izpolnjevanja teh  temeljnih načel varovanja človekovih pravic. To je tudi eden od razlogov, da se  je Slovenija znašla v številnih poročilih mednarodnih organizacij, ki varujejo  človekove pravice in po moje o tem dileme, da je potrebno nemudoma to krivico  popraviti ne bi smelo biti. Zato se mi zdi tudi amandma, ki je predlagan  nepotreben, ker se mi zdi prav, da varuhinja človekovih pravic oziroma  institucija izpostavlja še posebej to ustavno odločbo Ustavnega sodišča. 
Rad bi se zahvalil za to poročilo. Ga sam v celoti podpiram, ker je izredno  lep presek tega kar se v Sloveniji dogaja in kar je problem, ko govorimo o  človekovih pravicah. Zdi se mi nedopustno, ne glede na okoliščine, da Vlada ni  reagirala na to poročilo. Navsezadnje je v tem nereagiranju neko povsem jasno  sporočilo kako pomembno se ji zdi varovanje človekovih pravic in tu bi rad  posebej izpostavil ustrezno ravnanje Državnega sveta, ki ne nak način že vsa  leta poskuša tej instituciji, ki je za prakticiranje vsake demokracije izjemno  pomembna, dati ustrezno mesto. Jaz upam, da bo Državni svet to delal še naprej  in omogočal poudarjati in prispevati k pomenu te institucije v naši državi.  
Zato se mi zdi, na nek način bi bilo potrebno apelirati tudi na Državni  zbor, da bi do poročila varuha človekovih pravic zavzel bolj spoštljiv odnos.  Vsi se spomnite kako polna je dvorana, ko se posluša poročilo varuha človekovih  pravic in to tudi je na nek način sporočilo kako so človekove pravice pri nas  pomembne, da ne govorim o tem kako se je odlašalo v tem in prejšnjih mandatih  tudi z uvrstitvijo na dnevni red tega poročila. Torej ob ustavnih odločbah, za  katero so posebej poklicane institucije države, na katere opozarja varuh  človekovih pravic, da se spoštujejo, bi rad izpostavil tudi tisti del, ki ga je  pred menoj dr. Zoltan Jan še enkrat. Namreč vprašanje nasilja v naši državi in  pa nekega dogovora v naši družbi o ničelni toleranci do nasilja. Zdi se mi, da  bo v tej situaciji v kateri smo se znašli, ko vstopamo v recesijo, v neko  obdobje krize in bodo ti ekscesi, nasilni, seveda vsi vemo, da se bodo  povečevali. Ker bo pač napetost doma večja, ker bodo službe izgubili, ker bo  eksistenca ogrožena, še večji, da bi v tem trenutku bilo izjemno pomembno, da  Vlada Republike Slovenije, zlasti pa Ministrstvo za šolstvo in šport v zadnjem  trenutku ukrepa in poskuša sistematično se lotiti tega vprašanja, ki je več ali  manj prepuščeno nekim gasilskim akcijam, ki sledijo po navadi ekscesom pa naj  gre, kar se tiče demonstracije, nasilja posameznih skupin v šolah ali kako  drugače. Torej še enkrat, izrazito in v celoti podpiram poročilo varuha  človekovih pravic.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega  Štrukelj. Izvolite kolega Ščernjavič, imate besedo. 
              DRAGO ŠČERNJAVIČ: Lep pozdrav. Spoštovani!  Zelo podrobno sem zlasti pogledal poročilo na strani, kar zadeva delovna  razmerja, od 163 strani naprej. Kaj ugotavlja? Saj bom potem to tudi zelo  ilustriral kako je en trend na delu zelo učinkovito, trend neodziva. To tudi  varuh ugotavlja. Neodziva predstojnikov na temeljni ravni, ministrstvih, organih  v sestavi. Da se ne odzivajo na probleme zaposlenih, ki so pa v državni upravi  izjemno široki, pa globoki, pa po številu. Sicer je to tudi lahko za to  poročilo, ne vem ali je to bilo, ampak dostopno, konkretno. Ministrstvo za  obrambo je po rangu ena zastavonoša v državni upravi po številu ugovorov,  pritožb zaposlenih. Čez 4.000 jih je v tem trenutku. Zdaj bom pa ilustriral  zadevo kako je to šlo in kako se dogaja. 
Tisti, ki je bil šef te službe v  tem ministrstvu, to je leta 2006 ali 2005 in je pridno dajal vse ugovore,  pritožbe v predal, konkretno lahko z imenom in priimkom postregel, če je treba,  nič reševal. Nabralo se je čez 3.000 ugovorov, pritožb v njegovem mandatu in ta  gospod je bil za nagrado ... Pritisk naš je bil pa močen in jaz sem zahteval  disciplinsko odgovornost, premestitev od ministra še vedno sedanjega, gospoda  Erjavca in dvakrat sestanke imel, da naj za božjo voljo nekaj naredijo. Zgodilo  se je pa to, da je ta človek, ki je to veselo delal in pač brez kakršne koli  odgovornosti pa bil lepo premeščen na Ministrstvo za pravosodje na zelo pomemben  položaj. Ugovori, pritožbe ležijo. Molk organa se nadaljuje. Tudi danes, ko sem  kontaktiral ponovno pa zahteval sestanek, ker imamo samo iz plačnega sistema na  Ministrstvu za obrambo v tem trenutku čez 1.400 ugovorov pa pritožb pa tudi že  tožbe nastajajo. Delajo pa tako. Dva meseca gre, organ molči, ne odgovori. Pa  boste dali ali pa ne boste dali. Je ena taka folklora navadila se v teh  ministrstvih pa to ni edino ministrstvo. Zato bi opozoril, da taki ljudje pa to  kar sem pa danes dobil spet iz Ministrstva za delo, kar pa ilustrira na 173, ker  govori varuh in pravim, da še zelo v blagi obliki, ampak to vse drži, mobing in  diskriminacija na delovnem mestu, kaj se je v tem ministrstvu dogajalo z imeni  in priimki. Edino to bi vprašal gospoda Dolčiča, ker tega, da je pobudnik  sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je zatrjevala  mobing in diskriminacijo na delovnem mestu. To pomeni.../Nerazumljivo./...  zagovarjala ali je ona potrjevala. Ona je bila v tem "presingu" mobinga. Ona je  bila v tem "presingu". Hvala lepa. Tukaj notri je krasno napisano, vse je  opisano. Kaj je naredila do prvega ministra, ki je bil, Drobniča in kje se je  začela diskriminacija. Pa to je široko, to ni edino. Vam lahko tudi pri Virantu,  da je odstavil ljudi, ki so šli na delovna mesta pa jim dajal začetniške naloge,  ki tukaj notri piše. Visoko usposobljeni uradnik z magisterijem ali pa tudi z  diplomo pa ga premestijo pa kjer hočete pa mu dajo začetniške naloge. Ali pa  celo vem primere. Tudi do mojega kolega doktor znanosti pa ni važno kje je zdaj,  je potem spokal pa šel. So mu dali začetniške naloge, ali pa mu sploh naloge  niso dali pa so ga v kot potisnili in je on spokal in je šel, čeprav je hodil v  Bruselj zagovarjati slovenska stališča pa interese. Moj kolega, prijatelj. To je  množično. To ni posamezno. 
Zdaj vam bom pa prebral kaj sem danes dobil iz  Ministrstva za delo pa bom potem tudi nekaj stvari konkretno predlagal. In sicer  piše tako. Danes sem dobil. Ampak to je ilustracija tudi tega. Je pa najbrž neka  druga oseba po mojem, isto. "5. 8. mi je bil onemogočen dostop v pisarno in tri  dni kasneje poslana zaključena delovna knjižica in opravljena odjava in  zavarovanje. Mojemu zahtevku za ponovno vzpostavitev delovnega razmerja in poziv  na delu je delovno socialno sodišče ugodilo in sodba delodajalcu vročena 5. 11.  s petnajstdnevnim pritožbenim rokom." Zdaj se ta človek iks tudi name obrača, na  sindikat in bomo seveda šli v akcijo takoj, da se naj vrne na delo in da, ker je  delodajalec grobo kršil pravice iz veljavne pogodbe o zaposlitvi in se je  zgodila tej osebi ekonomska, zdravstvena, psihosocialna škoda, šikaniranje in  nas prosi za intervencijo, pomoč. Tukaj ima. Ni se odzvalo. Drobnič za  .../Nerazumljivo./..., Cotmanova se ni odzvala. Tako kot tu notri piše. Sicer  pogovori so bili, ampak to je bilo vse tako, blažji "žegenjček". Nazadnje je bil  celo seznanjen MJU pa inšpektorat pri ministru za javno upravo. Tudi nič. Nekaj  ugotovil, nepravilnosti in zdaj se je ta človek obrnil še na Vlado. Pa ni to  edini primer. In kaj zdaj to pomeni? To pomeni, da so te stvari izjemno  občutljive, težke. Drugo. Delavci. .../Nerazumljivo./... pravica, obveznost,  odgovornost delavca iz delovnega razmerja .../Nerazumljivo./... Se ve kdo ima  moč nad njim. Kdo mu določa pravice, kdo mu določa obveznosti, odgovornosti. Ja  delodajalec. In zdaj če ta delavec kaj muksne, ali pa reče, ali pa opozori, ali  pa ima drugačno mnenje, stališče, tudi to pa ga začnejo, pardon, da rečem, po  domače šikanirati ali pa zajebavati. To se dogaja ljudem in ni to edini primer.  Množično.
Drugo. Zdaj pa tako, da bom do konca konsekvenco speljal iz tega  kar ima tudi varuh pa to kar sem danes dobil. Ugotovili bomo kje, z imenom in  priimkom kdo to je in kdo je to izvajal. Zdaj pa tako, kaj lahko naredimo?  Naredimo lahko tudi to, da pozovemo, da tak uradnik ne more biti več na vodilnem  položaju. Ali je zdaj to kadrovski, nekateri govorijo cunami? Bog ne daj. Ampak  tega je ogromno. Ministrstvo za obrambo, tiste, če bi tako povedal pa  Ministrstvo za delo pa ne vem še v katerih drugih ministrstvih. Ja "hudimana".  Taka gnezda so se naredila in da se to dela, da se to dogaja pri delodajalcu,  pač neki postopki in procedura proti zaposlenim pa to izvajajo uradniki na  položajih, dobro plačani, ki pravijo: "Meni nič ne moreš." Samo v tem smislu.  Tudi sindikat si lahko misli,  "Vsi se lahko pritožimo, gremo na sodišče, gremo  tudi na Ustavno sodišče." Lahko dajemo v javnost medije, lahko notranje sestanke  delamo. Ampak tega je krepko, krepko preveč in ta trend zniževanja teh  standardov, pravic, delavcev iz delovnega razmerja v državni upravi je izjemno  nizek. Zdaj pa kako naj bo .../Nerazumljivo./... za delo za vzgled s takimi  uradniki, če tu notri so, če so take razmere in taki odnosi, ki vplivajo na  slabe medsebojne odnose, na slabo delo, na protežiranje koga in to se potem  dogaja. V tem primeru je to povezano tudi s tem kaj, da bi moral ta Državni svet  na podlagi tega, zdaj če pravite, da Vlada se ni odzvala, nova se mora odzvati,  da pozovemo tudi to, da naj se ... To je lepo merilo, kriterij, ko to berem, za  presojanje, dovolite tudi to, za uradniški svet oziroma tudi tam za natečajne  komisije ali za neke notranje, interne, kadrovsko politike, konkretni minister,  konkretni državni organi na teh primerih, če se hoče kaj izboljšati. Jaz sem  celo to predlagal gospodu Erjavcu ali p direktno tistemu pa še danes enako  trdim, da dokler ne bo tisti, ki vodi neke postopke procedure pa napiše odločbo  ali aneks, ali pogodbo, ali karkoli in potem nek sklep in to ima za množico  toliko ugovorov, toliko pritožb. Če ta posamezen uradnik materialno, ekonomsko  ne bo kaznovan. Če bi bil pri plači kaznovan tisti mesec za 40, 30% minusa pa bi  videli kako hitro bi se to zakonitosti urejale pa to za naprej v pozitivnem  smislu. Drugače je tega toliko tu notri. Jaz osebno, hvala bogu, da je to tako  .../Nerazumljivo./..., ampak še tega mnogo več, da človek postane zelo  zaskrbljen nad temi trendi, procesi, ki se dogajajo tu med nami. Toliko. Hvala  lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod  Ščernjavič. Želi še kdo besedo? Izvolite gospa. Samo trenutek gospa. Vas bom  potem povabil tukaj, ampak bi še gospoda kolega svetnika pri tem spustil.  .../Oglašanje iz klopi./... Lahko ste tudi malo daljši, ampak boste podali svoje  razmišljanje tukaj, najprej pa bi dal kolegu svetniku besedo. Tako, da  zaključimo ta krog.
              MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Najprej se  opravičujem za ta droben proceduralen zaplet, ki sem ga jaz povzročil s kasnim  dvigovanjem roke. Po podatkih s katerimi razpolagam je ostalo devet mest odločb  Ustavnega sodišča nerealiziranih, neizvršenih in ena od takšnih je tudi tista,  ki se nanaša na vprašanje izbrisanih, tako imenovanih izbrisanih. Menim, da ...  Ne menim. Prepričan sem, da se mora tudi ta organ, Državni svet zavzemati za  pravno državo, za realiziranje pravne države in zato bom glasoval proti  amandmaju, ki se nanaša na izbrisane. Poročilo varuha človekovih pravic pa  podpiram. 
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega  Jenčič. Besedo ima dr. Suzana Čurin Radovič iz Ministrstva za kulturo.  Izvolite.
              DR. SUZANA ČURIN RADOVIČ: Hvala lepa za  besedo. Bila sem verjetno povabljena oziroma določena za udeležbo na tem  srečanju, ker sem vodja sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne  raznolikosti in pobudnica ustanovitve posebne medresorske komisije na  Ministrstvu za kulturo za človekove pravice. Zaradi tega sem si zelo skrbno in  natančno pravočasno pogledala to poročilo in ugotovila, da potrebuje celo vrsto  argumentiranih dopolnitev, ker so navedbe na področju varovanja manjšinskih  pravic s strani Ministrstva za kulturo pomanjkljive in potrebujejo dopolnila.  Tako da bom to vse sistematično in argumentirano z dejstvi pripravila za odzivno  poročilo Vlade.             Prosila pa bi varuha človekovih pravic, in to sem že  osebno prosila gospo Šetinc s tega urada, da konzultira tudi Ministrstvo za  kulturo, prav ta sektor, ker smo v teh letih ogromno naredili na tem področju.  Zajemamo zelo različne manjšinske skupnosti. Sama sem s tega področja  magistrirala in doktorirala, tako da sem osebno profesionalno tudi  zainteresirana, ne samo za to, da se to področje razvija in dejansko se, ampak  da se o njem tudi pravilno poroča. Hvala lepa. 
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za  vašo razpravo. Želi še kdo besedo? Dr. Jan, izvolite.
              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Želim se  distancirati od mnenja spoštovanega kolega Revna. Ne morem se strinjati s takim  načinom razpravljanja o težkih socialnih krivicah. On pozna en primer, kjer je  po svoji krivdi, jaz poznam več primerov, ko je globoko prizadeto človeško  dostojanstvo, tako da se s takim načinom razprave ne morem strinjati. 
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še  kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. In sicer, imamo konkretno  najprej za obravnavo dva amandmaja. In sicer, najprej imamo predlog amandmaja,  ki se nanaša na mnenje Interesne skupine lokalnih interesov, ki ga je že prej  kolega Ozimič obrazložil in ki je že bil tudi komentiran s strani drugih  svetnikov. Glasi pa se tako: V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako,  da se glasi: "V preteklih letih ni bilo rešeno področje sodnih zaostankov,  poprava krivic in vprašanja izbrisanih." Torej, črtal bi se naslednji del  besedila, ki še posebej izpostavlja vprašanje izbrisanih, z dikcijo "pa je  dobilo že širše razsežnosti". Ugotavljamo prisotnost. (31 prisotnih.)
Kdo se  strinja s predlogom amandmaja? (16 članov.) Kdo je proti?
(Nadaljevanje) (16  članov.) 
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o  drugem predlogu amandmaja, ki ga je podal državni svetnik, gospod Boris  Šuštaršič, imate ga na klopeh, nanaša pa se na drugi odstavek na četrti strani,  ki bi se spremenil tako, da bi se glasil: Državni svet ugotavlja, da je bilo  poročilo Sveta Vlade Republike Slovenije za invalide (v nadaljevanju: svet), ki  je navedeno v poročilu varuha, po besedah prvega podpredsednika sveta, gospoda  Borisa Šuštaršiča, pripravljeno na podlagi pravice do svobode izražanja po 39.  členu Ustave Republike Slovenije in na pobudo Komisije Državnega zbora za  peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Namen poročila sveta je  zaščita pravic vseh slovenskih invalidov tudi s preprečevanjem organiziranega  zalezovanja, tako imenovanega "stalking", in ne opredeljevanje do ideološkega in  nazorskega delovanja posameznega društva. 
Prehajamo na glasovanje o tem  predlogu amandmaja. Ugotavljamo prisotnost. (33 prisotnih.)
Kdo se strinja z  amandmajem? (30 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog  amandmaja sprejet.
Prehajamo na odločanje o mnenju skupaj s sprejetim  amandmajem k letnemu poročilu varuha človekovih pravic Republike Slovenije za  leto 2007, kot ste ga prejeli na klopi. Ugotavljamo prisotnost. (34  prisotnih.)
Kdo je za? (31 članov.) Je kdo proti? (1 član.
Ugotavljam, da  je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej  točki dnevnega reda. 
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA -  PREDLOG ZAHTEVE ZA PRESOJO USTAVNOSTI POSAMEZNIH DOLOČB ZAKONA O ZASEBNEM  VAROVANJU. 
              Pri tej točki sodelujejo  še gospod Ingo Paš, predsednik Zbornice za zasebno varovanje, gospod Aleš  Hajnrihar, član upravnega odbora zbornice in direktor G7, gospod Robert  Pistotnik, član upravnega odbora zbornice, gospod Zdravko Mele, sekretar iz  Ministrstva za notranje zadeve, gospod Simon Savski, podsekretar iz Ministrstva  za notranje zadeve. Prošnjo zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja  založitve zahtev za presojo ustavnosti posamezni določbi zakona o zasebnem  varovanju in predlog pobude ste prejeli s sklicem 11. novembra in na klop.  Prejeli ste tudi pravno mnenje Inštituta za javno upravo o ustavnosti posameznih  določb zakona o zasebnem varovanju. Prošnjo in predlog zbornic je obravnavala  komisija za državno ureditev, ki je ostala pobudnica predloga za presojo  ustavnosti in tudi poročilo te komisije ste prejeli s sklicem 11. novembra in na  klop. Predlog zahteve Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti 14.  novembra in na klop. Sedaj sprašujem, če želi predlagatelj besedo, gospod Fras?  Izvolite, imate besedo. Gospod Darko Fras, poročevalec Komisije za državno  ureditev.
              DARKO FRAS: Hvala lepa za besedo gospod  predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi in vsi prisotni vabljeni. Na seji  Komisije za državno ureditev smo se dogovorili, da bom jaz poročevalec, torej  zastopnik tega predloga komisije in hkrati predlagali tudi, da zastopam, v  kolikor bo tako odločeno na današnji seji, to našo zahtevo za presojo ustavnosti  na Ustavnem sodišču. Kot je pa povedal že gospod predsednik, je pa pobuda prišla  predvsem iz zbornice zasebnega varovanja, če skrajšam naziv. Torej zbornica za  razvoj slovenskega zasebnega varovanja.          
Tematika je pravzaprav nam  že poznana. Državni svet se je s to tematiko, problematiko soočal že ob  obravnavi samega zakona in kasneje sprememb in dopolnitev zakona, ki so bile  relativno kasneje hitro sprejete. Tako, da je seveda tudi razprava na sami  komisiji šla predvsem širše. Je zajela celotno problematiko tega področja  varovanja. Medtem, ko se pa seveda zahteva za presojo ustavnosti, nanaša na  nekaj členov. Predvsem na tiste člene, ki urejajo zdaj te spremembe, ki so  urejene s temi spremembami in dopolnitvami samega zakona in se nanašajo predvsem  na prepoved sodelovanja oseb, ki so bile v lastniški strukturi, da tako rečem,  podjetij ali pa pravnih oseb, katerim je bila odvzeta licenca za varovanje.  Torej prepoved njihovega sodelovanja v morebitnih pravnih osebah, ki bi najprej  dobile ali imele licenco za izvajanje te dejavnosti in pa seveda ostale določbe  se nanašajo predvsem na tudi pogoje ali za pridobitev takšne licence oziroma na  pogoje oziroma postopke za odvzem licence tako za trajen, kot za začasen odvzem  licence in pa tudi za odvzeme oziroma, da tako rečem, zadržke javnega reda v  primeru izdaje službenih izkaznic fizičnih oseb, ki izvajajo to varovanje.  
Zdaj, če poskušam na kratko povzet bistvo te razprave, je seveda v tem, po  našem mnenju, po oceni komisije, da predstavniki zbornice za zasebno varovanje  menijo, da so te določbe v nesorazmerju s tistim ciljem, ki se želi doseči.  Torej menim, da je popolnoma jasno, da tudi glede na neke aktualne dogodke in  izpostavljene probleme, ki so se pojavili na tem področju, prav gotovo je bila  ta potreba in verjetno tudi legitimen cilj zakonodajalca, da nekako zaostri in  dodatno regulira te pogoje, ker je tukaj prihajalo do kar nekaj zelo  problematičnih ekscesov na tem področju. Zdaj po mnenju zbornice za zasebno  varovanje gredo te rešitve preko te meje. Po njihovem mnenju so nesorazmerne s  ciljem, ki se želi doseči. Medtem, ko predstavniki ministrstva oziroma Vlade  nekako utemeljujejo, so utemeljevali tudi v tej obrazložitvi, da ti argumenti  oziroma očitki ne vzdržijo, da so te določbe dovolj jasne in da so opravičljive,  sorazmerne s cilji, ki se želijo doseči. 
Temeljno vprašanje je ali ne bi  bilo mogoče teh istih ciljev doseči s kakšnimi drugimi sredstvi in morebiti manj  omejevati tako imenovano svobodo gospodarske pobude na tem področju. Seveda je  bilo zelo težko v eni takšni razpravi priti do nekih relevantnih, tehtnih  zaključkov ali pa tudi rešitev tega vprašanja. Ampak vendarle glede na vse smo  nekako v komisiji ocenili, da sama presoja ustavnosti in zakonitosti teh določb  prav gotovo ne more in ne bo vsebinsko izboljšala kvalitete ureditve tega  področja, normiranja tega področja. Še manj, torej preprečila morebitne te  nepravilnosti, ki bi se lahko dogajale. Ampak lahko pa seveda ta presoja v  bistvu pripomore k dodatni legitimnosti te ureditve in tega dodatnega  reguliranja svobodne gospodarske pobude in prav gotovo v tem smislu ne more  škoditi. Zato smo jo tudi nekako podprli in predlagamo Državnemu svetu, da  podpre to zahtevo za presojo, jo povzamemo kot svojo. Pri tem pa seveda smo  posebej poudarili, da pa glede na to izvajanje, je pa izredno pomembno, da pa  zaradi tega ne zastanejo priprava nadgradnje te zakonodaje, ki je bila  najavljena tako s strani ministrstva oziroma Vlade in za katero je pokazala  interes tudi zbornica in pričakujemo, da bodo vendarle vzporedno pa, da bo  prišlo še do nadaljnjih usklajevanj in priprave tega gradiva za nadgradnjo te  zakonodaje in da bo seveda tudi ta nadgradnja čim prej prišla v proceduro. To pa  je tisto, kar bi lahko seveda 
vsebinsko pripomoglo k temu, da bi bilo to  področje morebiti še bolje urejeno. Predvsem pa, da bi morebiti lahko prišlo do  neke večje stopnje konsenza glede te ureditve. Na eni strani med politiko in na  drugi strani med stroko, če temu tako rečem oziroma sektorjem ali pa  gospodarskimi subjekti, ki se s tem področjem poklicno ukvarjajo. Toliko za  uvod. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras  za kolikor se je pač dalo kratko obrazložitev stališča komisije. Želijo besedo  predstavniki interesnih skupin? Če ne, potem odpiram razpravo. Zaenkrat  interesentov za razpravo ni in sedaj sprašujem gospoda Inga Paša, predsednika  zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, če želi besedo. Izvolite  gospod Paš, imate besedo.
              INGO PAŠ: Spoštovani svetniki, spoštovani  predsednik, spoštovani sekretar. Hvala lepa, da ste nam omogočili, da  spregovorimo o tej tematiki, o ureditvi na tem področju. 
Ureditev v tej  zakonski noveli ima svojo preteklost in v tej preteklosti se je s to  problematiko te sporne ureditve spornih določb tega zakona Državni svet v  preteklosti že srečal. Takrat je Državni svet zelo natančno preučil to novelo  zakonsko in lahko rečem z veliko večino, z ogromno večino tudi sprejel veto. Ta  veto, ki je bil takrat sprejet, je imel za posledico potem tudi to, da ta  zakonska novela v parlamentu ni bila sprejeta, kajti ni dobila zadostne podpore.  Potem pa je prišlo do velike tragedije, do hudega kriminalnega dejanja pri  diskoteki Global in je ministrstvo praktično to isto novelo, skoraj da brez  sprememb zopet dalo in to po nujnem, po hitrem postopku v sprejemanje na  parlament.
Moram reči, da je zbornica, torej panoga več mesecev prej  ministrstvo opozorila na to, da je treba ukrepati zoper to določeno družbo, pri  kateri je prišlo do tega kriminalnega dejanja. Izrecno pisno opozorilo, več  mesecev vnaprej. 
Naj povem, da je zbornica v preteklosti deset let izdajala  v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve licence. Niti enega takega primera  ni bilo, kjer bi prišlo do takega ekscesa, nikoli. Res pa je, da je zbornica  tudi odklonila izdajo licence družbi, predvsem taki družbi, ki smo jo potem  srečali, žal, v zadevi Lipa. Reči moram, da je v zasebnem varovanju cca 6.500  ljudi, delavcev, varnostnikov in drugega varnostnega osebja, ki svoje delo zelo  odgovorno in zelo strokovno opravljajo, in da je skrb za človekove pravice eden  temeljnih principov, ki jih zbornica in stroka terja, in to dosledno. In reči  moram, da so za te ljudi in za te družbe ti dogodki in potem odmevi v javnosti  izjemno boleči, zelo boleči. Moram reči, da je zbornica na te določbe, ki so se  že izkazale za neustavne, kajti Ustavno sodišče, kot veste, je za nekatere  določbe po pobudi, ki jo je dala ena izmed naših družb in sindikat, in po tej  pobudi sindikata je Ustavno sodišče že ugotovilo neustavnost, in sicer tako  določb, ki se nanašajo na odvzemanje licenc, in je razveljavilo določene  določbe, ki so se nanašala na sankcioniranje tako imenovanih, pod narekovaji,  "kršitev standardov" in na določbo, da lahko ministrstvo odvzame vse licence  neki družbi, če je odvzelo eno licenco. 
Poudariti moram, da smo v teku  razprav, v teku obravnav te zakonske novele na vse te določbe izrecno  opozarjali, na njihovo spornost, na to, da take določbe ne morejo vzdržati, ker  so v nasprotju s temeljnimi ustavnimi principi, predvsem pa z načelom  sorazmernosti. Vprašanje se pojavlja, zakaj pravzaprav sedaj mi prosimo Državni  svet za to, da v tej zadevi sproži to ustavno pobudo. Zakaj, kaj so razlogi?  Razlog je ta, da takšne določbe tega zakona onemogočajo normalno poslovanje  družb. Družbe se srečujejo ob teh določbah s situacijami, ko morajo zaradi,  lahko rečem, majhnih prekrškov, ki so lahko tudi sporni, se zagovarjati za možne  odvzeme licenc, kjer so postopki v tem smislu sproženi in kjer se družbam za,  lahko rečem, tudi zelo sporne prekrške nalagajo globe v višini kar 4.000 evrov.  Ravno pred kratkim, ko smo v medijih brali o kršitvah pri odpiranju neke  diskoteke na Obali, je bila tam globa 1.000 in še nekaj, torej okrog 1.000  evrov. Naše družbe morajo plačevati po 4.000 evrov globe. Za kaj gre? Gre seveda  za to, da so situacije, ko ta družba sploh ne more vplivati na to, da do neke  take kršitve pride. Zato smo se obrnili na Pravno fakulteto v Ljubljani, prosili  smo za njihovo stališče. In lahko rečem, da vrhunski pravniki, tudi dekan, so  zadevo natančno proučili in ugotovili, da gre tu za zelo hude ustavne kršitve.  Predvsem gre za nek odnos, ki nam pravzaprav ni razumljiv. Mi smo vedno, in  lahko rečem, tudi sedaj, s strokovnim delom ministrstva imeli in imamo korektne  sodelovalne odnose. Žal je prevladal nek določen avtokratski odnos. In smisla te  zakonske novele dejansko ne moremo videti v ničemer drugem kot v tem, da je ta  panoga, da so te družbe povsem podrejene volji ali ne volji določenih ali pa  določenega odgovornega človeka v ministrstvu. To seveda ni normalno stanje in to  stanje ne more biti v nekem demokratičnem sistemu. Ne more biti. 
Reči moram,  da naša zbornica ima to čast, da ji je Evropska komisija zaupala vodenje  velikega evropskega projekta, enega največjih, kjer sodelujejo države, nove  članice Evropske unije, vrsta držav, vse praktično. In na konferencah, ki jih  imamo po posameznih državah - imeli smo prejšnji mesec tudi v Sloveniji, ta  mesec smo imeli v Bolgariji, prihodnji mesec bomo imeli v Romuniji in tako  naprej. Moram reči, da vrhunski strokovnjaki teh posameznih določb ne  razumejo.
Zakaj gre? Gospod predstavnik Komisije za družbeno ureditev je že  predstavil probleme, določene probleme v sežeti obliki. Dovolite, da vam mogoče  malo še predstavim, ne glede na to, da imate pisno gradivo, za kakšne probleme  tu gre. Kot sem povedal, Ustavno sodišče je že odločilo o neustavnosti določb  glede odvzemanja licenc, pri čemer pa je presojalo vprašanje retroaktivne  veljave. Je pa izreklo izrecno, da so te določbe neustavne ...
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod Paš imate  še naprej absolutno, samo bi vas pa prosil glede na to, da je to obravnavala  komisija, da je bilo podano poročilo, da morda izpostavitev tisto, kar je  posebej pomembno. O detajlih so pa državni svetniki že bili. Tako, da če ste  toliko prijazni se usmerite na tisto, kar je res posebej pomembno. Hvala lepa za  razumevanje.
              INGO PAŠ: Hvala lepa. Se opravičujem. Torej  bom zelo na kratko povedal. Odvzem licence, kjer je Ustavno sodišče ugotovilo  neustavnost, je ni presojalo glede na načelo sorazmernosti. Pravna fakultete,  inštitut za javno upravo jasno ugotavlja, da je nevzdržna situacija. Da se lahko  odvzema licence za vse prekrške, ki so po svojem statusu in tako naprej družbi  manj nevarna dejanja, medtem ko pa v zakonu sploh ni določbe po kateri bi se  sankcioniralo recimo kršitve pa tudi hude kršitve, možne hude kršitve pri  izvajanju varovanja. To se pravi neupravičena uporaba fizične sile. To so seveda  absurdi. In seveda, da se vsi prekrški po 75. členu so lahko razlog za odvzem  licence je povsem nevzdržna, pravno nevzdržna in seveda tudi ustavno nevzdržna  situacija. 
Povedati je treba tudi to, da je tukaj poseženo v osnovno načelo  tudi domneve nedolžnosti. Varnostnik, ki želi postati varnostnik, mora najprej  čakati, če je zoper njega sprožen nek postopek, da se o tem dokončno odloči.  Predvsem pa je pomembno to, da če je ta postopek že sprožen pa varnostnik že  dela, da se mu prepove potem delo. To je seveda nevzdržno. Kajti vemo, da je  vrsta možnosti postopkov, ko se izkaže, da so bili neutemeljeni, mi pa posežemo  v temeljno, globoko posežemo v temeljno ustavno pravico, kar je prepoved  opravljanja poklicne dejavnosti.
Posebej je v tej zvezi tudi izpostavljeno,  da je možno vsako ponovno preverjanje kadar koli. Načelo ustavnosti zahteva, da  morajo ti pogoji določeni biti v zakonu. V zakonu. Nenazadnje gre tudi za to, da  se je pri izvajanju usposabljanja vzpostavila situacija, ko ima ministrstvo v  celoti ingerenco nad določanjem pogojev, nad določanjem programov in tako  naprej, kar za panogo pomeni, da se ji odvzema njena osnovna funkcija in skrb,  ki pa je skrb za razvoj panoge, kamor pa spada tudi usposabljanje. Hvala lepa.  
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod  Paš. Gospod Zdravko Mele, sekretar iz Ministrstva za notranje zadeve želite  besedo? Izvolite.
              ZDRAVKO MELE: Lepo pozdravljeni tudi v mojem  imenu. Bil bom zelo kratek, ker ne bi ponavljal svojih predhodnikov in ne bi se  spuščal v detajle, ki ste jih dobili z gradivom. 
Tako v debatah večkrat  rečem, da smo bili v lanskem letu eni in drugi, mi kot ministrstvo, zbornica,  stroka, zakonodajalec ujetniki dogodkov, ki so se takrat dogajale. SKB, Lipa in  na koncu tragični Global. To je potem tudi potegnilo določene posledice, ki so  se izkazale mogoče prehitre .../Nerazumljivo./... Dejstvo pa je, da se je bil  zakon o zasebnem varovanju spremenjen v nujnem postopku, časa ni bilo veliko in  da so odločitve skozi amandmaje, skozi naše predloge takšne kot so. 
Želel bi  poudariti, da tudi vaši predhodniki v tem Državnem svetu so te spremembe  potrdili. Razen v delu, ki se tiče statusa in pristojnosti zbornice. Gre za  sistem usposabljanja, izobraževanja in obveznega članstva v zbornici. Tako, da v  tistem obdobju nekako mislim, da smo bili vsi, eni in drugi enotni, da je treba  to področje na nek način urediti. Urediti rigorozno. Tako, da ta praksa  enoletna, ki je nekako za nami, lahko rečemo, da smo na ministrstvu načelo  sorazmernosti, ki nam je danes bilo večkrat očitano, upoštevali. V postopku smo  imeli za odvzem licence, začasni ali stalni več deset. V praksi smo v obdobju  enega leta odvzeli eno licenco. Govorim o enem začasnem odvzemu in dveh odvzemih  trajne licence. Torej ne gre za neko vsesplošno jemanje licenc, ampak postopke  vodimo v skladu z načelom sorazmernosti. Kljub temu, da, priznam, da to ni  dejansko v zakonu jasno napisano. 
Kar se tiče predloga zahteve za oceno  ustavnosti. Opozoril bi vas, da ta predlog vsebuje tudi predloge za presojo  zakona, kakor so določbe iz leta 2003. Konkretno, obvezna zaposlitev pred izdajo  službene izkaznice, minimalno število zaposlenih v podjetju, ki ima licenco  oziroma želi pridobiti licenco. To so vsi pogoji, ki so bili že postavljeni leta  2003. Tako, da ni vse greh od lanskega leta. 
Kakor koli, ne glede na  današnje glasovanje lahko rečem, da je ministrstvo že pristopilo k spremembi  zakona. Obseg sprememb je odvisen, lahko rečem, od novega vodstva ministrstva.  Vsekakor kar je odločilo Ustavno sodišče bo potrebno spremeniti. Po našem  stališču, mislim, da tudi po stališču zbornice, so nujne tudi druge spremembe in  na podlagi te zahteve ugotovitev nas, zbornice, mislim, da bomo uspeli najti v  naslednjih mesecih nek konsenz, da bomo to zgodbo z zasebnim varovanjem enkrat  zaključili v dobrobit stroke in tudi uporabnikov. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod  Mele. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem obravnavo in dajem na glasovanje  predlog zahteve za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti naslednjih  členov zakona o zasebnem varovanju, kot ste ga prejeli na klop. Najprej  ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 29 članov. 
Kdo je za? (25 članov.)  Proti? (2 člana.) 
Ugotavljam, da je predlagano zahtevo Državni svet sprejel.  Zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem za prisotnost sodelujočim  pri tej točki.
              Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - STRATEGIJA  PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM.  Pri tej točki sodeluje gospa Majda Zavšek Urbančič, vodja sektorja za naravne  nesreče, sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Strategijo ste prejeli po elektronski pošti s sklicem 11. novembra. Obravnavala  jo je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere poročilo ste  prejeli s sklicem in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta ste tudi prejeli po  elektronski pošti 14. novembra in na klop. Morebitne amandmaje podajte prosim v  pisni obliki. 
Sedaj najprej sprašujem predstavnico ministrstva, če želi  besedo? Ne. Hvala lepa. Želi poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in  prehrano podati poročilo komisije? Izvolite, imate besedo gospod kolega Cveto  Zupančič. 
              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za  besedo. Komisija je to strategijo obravnavala seveda z velikim zanimanjem. Bilo  je tudi lepo predstavljeno s strani ministrstva. Gospod Ravnik, direktor  direktorata je sto strategijo predstavil. Moram reči, da je stvar zelo aktualna  glede na to, da je zadnje čase kar veliko teh naravnih nesreč. Seveda vse to pa  izvira, večino tega pa izvira iz, predvsem iz teh podnebnih sprememb.  
Komisija je po razpravi sprejela sklepe, da podpira to strategijo, da je  nujna in pa, da potrebujemo še nadaljnje akcijske načrte kako se bo ta  strategija izvajala glede na to, da ta strategija in pa akcijski načrti skupno  bodo zahtevali tudi kar znatna finančna sredstva, seveda kako se bo to  sfinanciralo. Vendar pa tako nas, kot posamezne razpravljavce kot celoto pa  seveda, tudi to kako bo to se izvajalo, kot sem že rekel. Dejansko še enkrat  moram reči, da to strategijo smo podprli in pa bomo sprotno spremljali tudi te  priprave akcijskih načrtov. Moram še povedati, da v ponedeljek se začne posvet  kmetijske svetovalne službe na Bledu, kjer bo tudi razprava tekla, dvodnevna, v  zvezi s temi podnebnimi spremembami. Zato moram reči, da je ta sklep, ki je  predlagan za sprejem v Državnem svetu dokaj korektno napisan in tudi v sklepu je  zajeto vse kar je bilo ključno iz razprav naših članov komisije. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega  Zupančič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo  še za druge svetnike. Če ni potrebe po razpravi jo zaključujem. Prehajamo na  glasovanje. Najprej ugotavljamo prisotnost. Na glasovanje dajem predlog mnenja k  strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim  spremembam, kot ste ga prejeli na klop. Prisotnih je 29 svetnikov. 
Kdo je  za? (30 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni  svet sprejel. Zaključujem to točko dnevnega reda. Se zahvaljujem prisotnim pri  tej točki.
              Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA  ZAKLJUČKOV POSVETA "PROBLEMATIKA NA PODROČJU IZVAJANJA STORITEV DIMNIKARSKE  SLUŽBE". Pri tej točki sodelujejo gospod Hinko Šolinc, vodja sektorja  na Ministrstvu za okolje in prostor ter gospa Teja Božovič, svetovalka na  Ministrstvu za okolje in prostor. 
Povzetek razprave iz posveta ste dobili po  elektronski pošti, prav tako poročilo Komisije za lokalno samoupravo in  regionalni razvoj s predlogi zaključkov in predlog sklepov Državnega sveta.  Najprej sprašujem predsednika Komisije za lokalno samoupravo in regionalni  razvoj, če želi pojasniti stališče komisije. Kolega Darko Fras, imate  besedo.
              DARKO FRAS: Hvala za besedo gospod predsednik  še enkrat. Torej kolegica in kolegi. Posvet je bil, kot povedano, organiziran na  pobudo tudi enega izmed kolegov državnega svetnika, gospoda Goloba in pa seveda  predstavnikov civilne iniciative. Ocenjujem oziroma sklepam, da ste svetniki v  povprečju pravzaprav dobro seznanjeni s to problematiko. Kar nekaj nas je  sodelovalo tudi na samem posvetu. Precej poznamo problematiko tudi iz lokalnih  okolji, tisti, ki smo bolj vpeti v to zgodbo. Mislim, da je bilo to tudi v  strokovni javnosti kar precej razprav objavljenih in napisanih še več na to  tematiko, zato ne bi zahajal preveč v podrobnosti.
Komisija bolj kot samo  mnenje v bistvu skupaj s poročilom predlaga sklepe Državnemu svetu kot neke  vrste ne toliko zaključkov, bolj kot ugotovitev in pa predlogov v katero smer bi  kazalo razvijati, nadgrajevati to ureditev na tem področju in pa kje so glavni  problemi. Dejstvo je, da je bilo na samem posvetu in tudi sicer opaziti  precejšen razkorak med tako imenovano civilno pobudo, to civilno pobudo Dimnik,  v kateri se združujejo predvsem na nek način lastniki teh kurilnih naprav, ali  pa če tako rečem, državljani in državljanke. Na drugi strani predstavnikov  izvajalcev, koncesionarjev, če hočete, pogodbenikov, ki opravljajo te storitve,  pregledovanja, čiščenja kurilnih naprav in tudi potem meritev emisij iz tega  naprav in nenazadnje tudi na tretji strani, če se lahko tako izrazim, torej  predstavnikov ministrstva in pa Vlade oziroma ministrstva, ki seveda pokriva, ki  je kot matično ministrstvo zadolženo za ta resor, čeprav je skozi samo razpravo  se pokazalo, da so pristojnosti glede te problematike razpršene na kar nekaj  ministrstev. Predvsem na področju nadzora je tukaj v bistvu pristojnih več  ministrstev. Od varovanja zdravja, varovanja okolja, gradbene inšpekcije,  pogojev za graditve objektov, obratovanje teh naprav in tako naprej. Skratka  tukaj v bistvu je bilo zaznati, da je eden temeljnih problemov ta, da seveda v  Sloveniji s tem prehodom oziroma prenosom te gospodarske javne službe iz lokalne  ravni na državno raven, ta prenos še v celoti ni bil izveden. Kar nekaj območij  še zmeraj obstoji, za katera koncesije še niso podeljene. Pred nekaj dnevi  oziroma mislim, da je Vlada še dala soglasje oziroma podelila še nekaj koncesij.  Ne vem zdaj natančno ali je s tem pokrito celotno območje Slovenije ali ne.  Ampak v trenutku obravnave teh zadev je bilo tukaj še kar nekaj območij, ki  torej te zadeve niso bile urejene. Hkrati je pa seveda ta prenos se iz lokalne  na državno raven bolj razgalil ali pa celo v nekaterih primerih tudi odprl še  nekatera tako strokovna, kot tudi, če hočete, politična vprašanja. Tako iz  vidika določanja samih cen, transparentnosti cen, kvalitete izvajanja teh  storitev, nujnosti, pogostosti izvajanja teh storitev. Zlasti je bila velika  polemika oziroma je še zmeraj prisotna in pravzaprav tudi razkorak v tem ali je  pravzaprav primeren ta model koncesij z javnimi pooblastili za opravljanje teh  nalog ali oziroma, če hočete, ali je bolj primeren in nujen in do druge  skrajnosti, ko predstavniki civilne pobude seveda zagovarjajo popolnoma licenčni  sistem in svobodno gospodarsko pobudo, kjer bi torej lahko pač neka podjetja ali  pa pravne osebe na trgu ponujale izvajanje teh storitev in bi se lahko, če malce  karikiram, bi se lahko uporabnik neke kurilne naprave samostojno odločal koga  angažira za pregled in čiščenje in kdaj ga angažira, če sploh. Ta diapazon je  bil torej od ene skrajnosti do druge skrajnosti jasno izkazan skozi to razpravo.  Seveda tukaj vmes so še potem ta stališča in strokovna mnenja teh predstavnikov  strokovnih izvajalcev pravnih oseb in pa fizičnih, ki se že nekateri dolga leta  ukvarjajo predvsem tudi preko zbornice oziroma interesnega združenja njihovega,  do potem razprav o primerjalno pravni ureditvi v nekaterih drugih evropskih  državah kako so te zadeve urejene. Skratka, zdaj ta predloga sklepov je en  povzetek teh zaključkov, s katerim mi ugotavljamo, ponovno malo bolj natančno  definiramo ta področja in probleme, ki so tukaj odprti. Jaz moram reči, da smo  predvsem bili zelo previdni in smo tudi poudarjali, da je potrebno resnično  narediti še dodatne analize v tem smislu ali bi bil resnično smotrn ponovni  prehod iz nekega koncesionarnega sistema na licenčni sistem, ker bi to seveda  lahko imelo kar precejšnje posledice. Nenazadnje je veliko teh subjektov dobilo  te koncesijske pogodbe za določen čas in če bi želeli prekinjati predčasno, bi  to za seboj potegnilo določeno odškodninsko odgovornost oziroma obveznost do  države v tem primeru. Po drugi strani licenčni model pravzaprav je koncipiran na  popolnoma drugih temeljnih, na drugačen način in se postavlja vprašanje kakšne  bi bile potem posledice, učinki, predvsem v kontekstu zagotavljanja varovanja  zdravega okolja in pa zdravja ljudi in pa sicer tudi požarne varnosti, ki sem jo  prej pozabil omeniti. Ker seveda so bile naše ocene takšne, da osveščenost  državljanov ali pa tudi pravnih oseb, se pravi lastnikov teh kurilnih naprav  seveda še zdaleč po našem mnenju ni na takšnem nivoju, da bi se lahko primerjali  z nekaterimi licenčnimi modeli na račun ali na to, da bodo lastniki teh kurilnih  naprav pravzaprav sami tako osveščeno skrbeli, da bo to stanje za nadzor in za  pregledovanje, čiščenje teh naprav. Velika polemika je bila tudi glede teh  meritev. Zgodba, ki jo že nekajkrat obračamo. Ali torej ni mogoče vendarle na  nek način poenostaviti teh dveh postopkov? Ker sedaj veste, da meritve,  koncesijo in pooblastilo javno za izvajanje meritev imajo ene pravne osebe, ki  hkrati ne morejo servisirati teh istih naprav, potem moramo naročiti nekoga  drugega, serviserja, ki nam to zadevo nastavi. Ta mora ravno tako še enkrat  izvesti meritve, da je v redu stvar nastavljena in seveda potem moramo ponovno  poklicati dimnikarja, ki ima koncesijo, da še enkrat opravi iste meritve in tako  naprej. Da ne zahajam preveč v podrobnosti.
Skratka zaključki gredo v dve  smeri. Eno je, da je potrebno opraviti dodatne poglobljene analize glede tega  ali je ta sistem primeren ali ni primeren ali morebiti razmišljati o drugačnem  sistemu in v tem kontekstu tudi predlagamo Vladi, da te koncesije podeljuje  tako, da če se bo to izkazalo, bo mogoče s čim manjšimi stroški morebiti  prekiniti ta koncesijski sistem in preiti na morebitni licenčni sistem. Po drugi  strani pa je razprava pokazala, da je pa vendarle mogoče tudi v obstoječem  sistemu z nadgradnjo zakonodaje in pa predvsem še sprejetjem nekaterih  podzakonskih predpisov vendarle bistveno izboljšati tudi sedanjo ureditev.  Predvsem je šel poudarek tudi v tej smeri, da bi morale lokalne skupnosti imeti  večjo vlogo pri oblikovanju teh cen storitev in pa da mora se narediti več na  tem, da bodo te cene bolj transparentne, da bo manj zlorab s strani izvajalcev  in da bo seveda ta kontrola nad kvaliteto in strokovnostjo dela teh izvajalcev  še večja kot je sedaj. 
Zaključil bom s tem. To mogoče ponazori tudi na nek  način sliko na tem področju, to je bil tudi eden izmed očitkov in je tudi  zapisan v teh ugotovitvah, zaključkih, da pravzaprav za to področje na matičnem  ministrstvu, na Ministrstvu za okolje in prostor je zadolžen v bistvu samo en  človek, operativno in seveda verjetno je tudi to nekoliko premalo, če se tako  skromno izrazim, zadržano. Zato, da bi vendarle ministrstvo lahko pariralo na  tem področju strokovne priprave podatkov in strokovnem načrtovanju, nadgradnje  te zakonodaje in verjetno je tudi ta očitek nekoliko na mestu. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.  Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Odpiram razpravo. Želi kdo od  svetnikov? Če ne ... Ja, prosim. Izvoli. Dr. Janvit Golob. Izvolite gospod  kolega, imate besedo.
               PROF. DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani svetniki.  Državni svet je s svojimi temami, kakor vidite, razpet med velike teme pa tudi  med take, ki bi se kakšnemu zdele banalne pa so za državo zelo pomembno in to je  to področje, ki smo ga osvetlili, področje dimnikarstva. Tukaj gre za veliko  delo gospoda Frasa, gospoda Šolinca pa tudi civilne združbe in strokovne  združbe, ki je pritegnila k našim pobudam. Vendar zdaj pa nastopa eno vprašanje.  Ali bodo te naše podlage ostale samo črka na papirju, ali jih bo Vlada oziroma  ministrstvo implementirali po eni ali drugi varianti? Koga mi lahko v tej smeri  držimo ali zadolžimo, da bi se tukaj na enem področju, ki je v interesu res  velikega števila državljanov, vpeljala kvalitetna dimenzija? Tukaj bi, če kdo  zna pravi odgovor, bi bil zelo vesel. Ali se bo za to zadolžil gospod Šolinc, ki  je kar sam tam na ministrstvu? Mi bi radi, recimo, čez eno leto odgovor ali se  je tukaj kaj premaknilo ali ne. Ali se je kvaliteta dela tako dimnikarjev, kot  tistih, ki jih nadzorujejo kaj izboljšala. Torej hvala lepa, da ste me  poslušali. Dobro bi pa bilo, če bi danes leto rekli: "Naša razprava je rodila en  rezultat." Hvala.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr.  Golob. Želi še kdo besedo? Gospod mag. Šolinc. Se opravičujem. Gospod Šuštaršič.  Vi se boste pa odločili ali bo potrebno. Izvolite. 
              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. glede na to  vprašanje našega kolega svetnika Goloba bi pa morda kazalo, da razvijemo  zakonodajno iniciativo in s tem najdemo neko pot, ki bi najbolje poudarila pomen  urejanja tega področja.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. V redu.  Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepov, kot ste jih prejeli  v materialu. Prehajamo na ugotavljanje prisotnosti. Prosim, da prijavite  prisotnost. 27 članov.
Kdo je za? (30 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam,  da je predlagane sklepe Državni svet sprejel. Zaključujem to točko dnevnega reda  in se zahvaljujem prisotnim pri tej točki.
Prehajamo na 7. TOČKO  DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAČETEK KAZENSKEGA  POSTOPKA. Na klop ste prejeli zahtevo okrožnega sodišča v Ljubljani, z  dne 24. septembra, dopis okrožnemu sodišču v Ljubljani, z dne 2. oktobra 2008,  urgenco okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 23. oktobra, dopis okrožnemu  sodišču istega dne, mnenje službe za pravne in analitične zadeve, z dne 6.  novembra ter dopis okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 4. 11. Vse to navedeno  gradivo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo te komisije in  predlog sklepa ste prejeli na klop. Predsednik Mandatno-imunitetne komisije je  odsoten. Želi namesto njega gospod Arčon obrazložiti stališče? Zaenkrat ni  potrebno. Kot veste, o tovrstnih sklepih ni predvidena razprava, zato dajem na  glasovanje predlog sklepa, da Državnemu svetniku Borisu Popoviču v zvezi z  zahtevo okrožnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka 2K423/2006, z dne 24.  9. 2008 in 4. 11. 2006 za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka ne  prizna imunitete. Ugotavljamo prisotnost. 35 članov.
Kdo je za? (33 članov.)  Proti? (1 član.) 
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.  Zahvaljujem se vam za sodelovanje pri uspešno opravljeni 11. seji Državnega  sveta. Zaključujem to sejo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Proceduralno. Po  zaključeni seji. Ja prosim.
              GOSPOD ______: Bi predlagal, da tehnične  službe tega Državnega sveta enkrat in dokončno uredijo ta način glasovanja. Ne  želim, da se smešimo kolegi in kolegica. Namreč glasuje, kvorum potrdi 30  svetnikov in svetnica, potem je pa glasovanje 35 ali 36. Hvala lepa.
              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, samo tako, da  ne bi tukaj o tehničnih služb pričakovali nemogoče. Ker to je popolnoma naravno.  Če se komu zdi smešno, da je več glasov za, kot je prijavljeno prisotnih, to je  popolnoma naravna zgodba, ki se tudi v Državnem zboru dogaja. Pač nekdo je  prišel kasneje ali pa se je vključil kot je prijavil prisotnost. O tem ni nič  hudega in prosim, če vam lahko predlagam, da v tem ne vidite smešne situacije,  če se je nekdo pozabil prijaviti. Je pa prijavil in istočasno oddal svoj glas  takrat, ko je bil čas. Zakaj je pa vseeno smiselno naprej ugotavljati  prisotnost? Ker, če bi pa to število padlo pod sklepčnost, potem pa jaz kot  predsednik seveda ne morem pristopiti k glasovanju. Samo zato je tista predhodna  kontrola. Lahko je debata še naprej pa ni nič hudega. O naslednji seji boste  obveščeni. Hvala lepa.
              (Seja je bila končana 19. novembra 2008 ob 14.56 uri.)