Magnetogram 11. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.01.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani državni svetniki, spoštovani vabljeni, pričenjam 11. sejo Državnega sveta. Sklical sem jo skladno z Zakonom o Državnem svetu in Poslovnikom Državnega sveta.
Za današnje zasedanje se je opravičil gospod Boris Popovič. Na sejo smo povabili gospod dr. Zdenko Čebašek Travnik, varuhinjo človekovih pravic, k 3. točki dnevnega reda. Gospoda Inga Paša, predsednika Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja k 4. točki dnevnega reda. Gospoda Iztoka Jarca, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 5. točki dnevnega reda. O drugih prisotnih s strani Vlade pri posameznih delih zakona bom poročal pri posameznih točkah dnevnega reda.
O sklicu seje sem obvestila predsednika Državnega zbora, dr. Pavla Gantarja in tako predsednika Vlade gospoda Janeza Janšo kot Boruta Pahorja.
S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji: 1. točka - odobritev zapisnika 10. seje Državnega sveta Republike Slovenije. 2. - pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov. 3. - letno poročilo varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2007. 4. - predlog zahteve za presojo ustavnosti posameznih določb Zakona o zasebnem varovanju. 5. - strategija prilaganja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. 6. - obravnava zaključkov posveta problematika na področju izvajanja storitev dimnikarske službe. In 7. - zahteva za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka.
Predlogov za umik ni. Predlogov za razširitev dnevnega reda ni tako da sprašujem, če želi o tako predlaganem dnevnem redu kot ste ga dobili s sklicem kdo razpravljati? Če ne predlagam, da o njem glasujemo. Najprej prijavljamo prisotnost. (30 članov.) .../Medsebojno pogovarjanje./... Prosim tehnično službo, da odpravi to pomanjkljivost. Medtem vas jaz obveščam o izidih, če se strinjate. Prisotnih je trideset svetnikov. Kdo je za dnevni red? 33 poslancev. Proti? Nihče.
(Za je glasovalo 33.) (Proti Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

              Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER ODOBRITEV ZAPISNIKA 10. SEJE DRŽAVNEGA SVETA.
Osnutek ste prejeli po elektronski pošti. Skladno s tretjim odstavkom 60. člena Poslovnika nismo prejeli pisnih pripomb zato predlagam, da po zapisniku glasujemo. Ugotavljamo prisotnost. 31 poslancev, glasujemo. Za? 27 poslancev. Proti? Nihče.
(Za je glasovalo 27.) (Proti Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 10. seje Državnega sveta sprejet.

Prehajamo na 2 TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJE DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV.
              Po elektronski pošti in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Petra Požuna v zvezi s pripravo predloga zakona o prostovoljstvu. Želi predlagatelj Peter Požun podati kratko obrazložitev? Izgleda da ga tako še ni na seji. Želi še kdo drug besedo? Če ne predlagam, da Državni sklep sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Petra Požuna in predlaga Vladi Republiki Slovenije in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preučita in nanje odgovorita.
Ugotavljamo prisotnost. 30 poslancev. Za? 27 poslancev. Proti? 3 člani.
(Za je glasovalo 27.) (Proti 3.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli odgovor vrhovnega državnega tožilstva na vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku.
Potem odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo državnega svetnika Rudolfa Cipota glede spremembe določenih pogojev za izvajanje ukrepa oziroma podukrepa SOR(?), torej pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin.
Prejeli ste tudi odgovor Ministrstva za finance na pobudo državnega svetnika Mateja Arčona za reševanje problematike nekontroliranega igranja na srečo. Za vprašanjem pobude na katera po preteku trideset dnevnega roka še niste prejeli odgovorov bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
S tem zaključujem točke pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.

              Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE LETNO POROČILO VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007.
Bilo je objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora. Na skupni seji ste poročilo obravnavali Komisija za državno ureditev in Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Poročila ste prejeli po elektronski pošti, 14. 11. Tudi predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Predlog so obravnavale interesne skupine katerih stališča oziroma predloge ste tudi prejeli na klop.
Prosim, da še morebitne amandmaje k predlogu mnenja državnega sveta vložite v pisni obliki. In sedaj sprašujem, če želi predstavnik varuha človekovih pravic besedo? Izvolite gospod Tone Dolčič, namestnik varuhinje človekovih pravic... Oprostite, samo da še povem pri tej točki je prisotna še dr. Suzana Čurin Radovič, višja sekretarka iz Ministrstva za kulturo. Izvolite gospod Dolčič, imate besedo.

              TONE DOLČIČ: Hvala lepa. Bom poskušal biti zelo kratek.
Najprej moram upravičiti varuhinjo, ki ima druge obveznosti.
Zahvaljujemo se za pozornost, ki jo je Državni svet, tako kot vsa leta doslej namenil našemu poročilu in s tem nekako dokazal, da smo zavezniki pri našem delu in seveda se priporočamo tudi za naprej. Žal nimate pred seboj odzivnega poročila Vlade Republike Slovenije, ki je običajno spremljalo našo poročilo in odgovarjalo na posamezne dileme, ki so v poročilu izpostavljene. Stara Vlada očitno ni ocenila, da bi bilo vredno na to odgovarjati v dveh mesecih odkar je imela ta material in sedaj se bo morala verjetno s tem spopasti nova Vlada v nekakšni čudni vlogi, ker bo vendarle morala braniti tisto kar je sedaj stvar opozicije. Ampak to je pravzaprav problem Vlade in ne vaš in naš. Je pa seveda problematično s tega vidika, da bi določena vprašanja lažje obravnavali če bi vedeli tud kaj o tem misli nasprotna oziroma druga stran.
Opozarjam, da poročilo je staro pravzaprav, ker se nanaša na leto 2007 in v letu 2008 se je zgodilo marsikaj česar v poročilu ni. To smo obravnavali tudi na posameznih komisijah Državnega sveta, opozoril bi da je bilo nekaj pomembnejših predpisov, ki so bili sprejeti v letošnjem letu, konvencija o invalidih je bila detificirana, sprejet je bil Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o duševnem zdravju, nov Kazenski zakonik... Skratka vse to je ne samo razrešilo nekatera vprašanja, ki jih mi tukaj navajamo ampak je prineslo žal tudi nekaj novih vprašanj s katerimi se bomo ukvarjali v poročilu za 2008.
Primeri so izbrani kajti kot ste videli statistiko čez tri tisoč smo jih imeli v temu letu in število primerov raste. Želeli smo nekako ilustrirati vsebinsko problematiko z nekaterimi primeri, ne tako kot prejšnja leta, ko smo primere objavljali v posebnem delu ampak smo jih vključili v tematiko, ker se nam zdi da nekako bolj zaokrožuje posamezna področja. Seveda to so po naši oceni tisti primeri, ki jih je veljalo obdelati. Iz nekaterih se vidi, da je bil varuh uspešen pri sovjih opozorilih, pri svojih ugotovitvah iz nekaterih pa izhaja seveda, da drugih državnih organov nismo uspeli prepričati z našimi argumenti in nas verjetno nekaj dela na temu področju še čaka.
Varuh je prevzel tudi novo nalogo v temu letu, torej prevzel je naloge državnega nadzornega mehanizma nad uresničevanjem opcijskega protokola h konvenciji o prepovedi mučenja. To je nova naloga, ki nam je bila zaupana z Zakonom o ratifikaciji tega opcijskega protokola in zanimivo je, da se večina evropskih držav zelo zanima za naše izkušnje. Mi smo pri nadzoru torej vseh tistih prostorov kjer je posameznik omejen v svobodi gibanja, torej pripori, zapori, domovi in podobno. Mi smo organizirali, naš nadzor s sodelovalnimi organizacijami. Torej to je ena nova metoda, ki je pravzaprav nekateri v Evropi, recimo Finska je to že prevzela, nekateri drugi pa še iščejo in se učijo in moram reči, da je zelo velik interes za način našega dela kjer predstavniki varuha skupaj s predstavniki nevladnih organizacij, ki so bili zbrani na javnem razpisu, skupaj hodijo v, recimo v narekovaju, inšpekcije kjer pregledujejo prostore, pregledujejo kako se ravna z zaporniki, priporniki, tudi v domovih za starejše kako so urejene razmere za dementne osebe. Skratka za vse tiste, ki so nekako proti svoji volji omejeni pri svojih pravicah.

Ta naloga bo podrobneje opisana ... V letošnjem poročilu je že. To se pravi v poročilu, ki ga zdaj obravnavamo, za 2007. V letošnjem pa bo še več o tem.
Morda bi povedal še kakšni so trendi uresničevanja oziroma kršitev človekovih pravic, ki jih zaznavamo v tem letu. Torej povečuje se število kršitev na področju delovnih razmerij, delovne zakonodaje. Verjetno je to posledica vseh teh gospodarskih gibanj pa ne samo tega in povečuje se problematika, ki je povezana z revščino. V tem letu smo v sodelovanju tudi z Državnim svetom, ravno v tej dvorani organizirali poseben posvet o revščini kot kršitvi človekovih pravic, ki jih nekako Vlada ni priznavala. Češ, da revščine imamo vedno manj. Ampak nam žal pobude in podatki kažejo, da problematika revščine ni samo višina minimalne plače ali pa višina minimalne pokojnine, ampak se na to vežejo še dodatni problemi in pričakujemo, da bo tega vedno več. Žal. Kot konstanta ostaja problem sodnih zaostankov. Mislimo, da jih bo še več kot jih je bilo. V tem nas utrjuje dejstvo, da so sodniki v tako imenovani beli stavki pa tudi plačna reforma v javnem sektorju, ki je zajela 160.000 javnih uslužbencev, od katerih je kar velik % nezadovoljnih in ki je že začel postopke uveljavljanja svojih pravic na sodišču, nas utrjuje v tem, da bodo sodni zaostanki še večji ali pa vsaj na takem nivoju in da tudi projekt Lukenda pri tem ne bo bistveno pomagal.
Posebej bi opozoril na problematiko neuresničevanja ustavnih odločb, kar je za pravno državo nedopustno. Da imamo 18 odločb na katere se tako izvršilna oblast, kot zakonodajna oblast požvižgata in pričakujemo, da se bo to v kratkem izboljšalo stanje. Problematika izbrisanih ostaja še zmeraj enaka kot je bila. Večkrat smo opozorili tudi na vprašanje tako imenovanih novih mednarodnih manjšin, za katere nekako ni posluha. Vendarle menimo, da tudi glede na številčnost teh ljudi v Sloveniji, bi morala država posvetiti večjo pozornost. Vse drugo je opisano v poročilu in ne bi posebej poudarjal. Če bodo kakšna vprašanja v razpravi pa seveda lahko kasneje odgovorim. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Dolčič. Želi poročevalec Komisije za državno ureditev in Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport podati poročilo komisij? Izvolite dr. Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Ne bi bil dolg, ker smo dobili pisno poročilo in ste ga lahko pogledali. Bi pa opozoril samo na nekaj ključnih točk, ki jih je deloma že predstavnik varuha v svoji predstavitvi poročila povedal. Na sejah se nismo, smo podprli poročilo in se strinjali v glavnem z njegovo vsebino. Bolj kot drugo smo pa izrazili svoje poglede na tiste dejavnosti, ki ostajajo še vedno nerešena. Izhajali pa smo iz tega, da je sodelovanje med Uradom varuha za človekove pravice in Državnim svetom plodno, kot je bilo že povedano, da je prineslo tudi celo nekatere konkretne rezultate. Ne zato, da bi se Državni svet posebej hvalil, ampak iz tega sodelovanja so se potem uveljavili nekateri prijemi, ki so danes že uveljavljeni v vsakdanji praksi v tej državi.
Predvsem nas je skrbelo to, kar je tudi predstavnik varuha že v svoji predstavitvi povedal. Da se država kaže tukaj kot neodgovorno in to ne samo na tem nivoju, da zakonodajna oblast ne uresničuje odločbe Ustavnega sodišča, ampak se tudi na drugih nivojih država pojavlja kot kršitelj ali pa izhodišče za kršitev človekovih pravic. Pa naj gre tukaj za te postopke, ki so bili že omenjeni ali pa celo, ko se pojavi država v vlogi delodajalca. Tu se namreč kaže vrsta problemov. Tako, da se recimo sklepajo neupravičena in v nasprotju z objektivnimi podpisi delovna razmerja za določen čas, čeprav recimo kandidat izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, da se sklepajo delovna razmerja za 10 mesecev, tako, da se ga recimo prikrajša za dopust. Recimo v šolstvu, kjer ni mogoče dopusta jemati kadarkoli v delovnem letu, ampak samo tista leta in potem je sklenjena pogodba, recimo, do prvega 1. julija. Lahko pa bi koristil dopust v avgustu in ga seveda ne more koristiti. Poleg tega pa se je že sistemsko uredilo, tako imenovan volontariat. Cela vrsta dejavnosti zahteva, da ljudje delajo brezplačno in potem šele si začnejo prizadevati za sploh pridobitev pogodbe. S tem seveda, da ni nobene garancije, da bo potem zaradi tega pa sprejel, bil sprejet v delovno razmerje. Tako, da gre dejansko za neko nekontrolirano proračunsko porabo in seveda, kar je iz našega vidika pa najbolj zaskrbljujoče pa je, da se država pojavlja kot kršitelj pravic iz delovnega razmerja. Ta volontariat se je začel, tudi jaz sem enkrat postavil eno vprašanje in smo dobili tudi nek pomirjujoč odgovor, se je začel v zdravstvu, kjer so začele medicinske sestre opravljati brezplačno delo, da so potem dobile, opravljati strokovni izpit in mogoče bile sprejete za delovno razmerje. Pri specializaciji, recimo v zdravstvu se zdaj točkuje, če je bil volontariat in dobi prej specializacijo. Zelo se je potem to razširilo to na pravo in praktično danes je zelo težko ali pa skoraj nemogoče opravljati pravosodni izpit, če ne opravljaš volontariata in sedaj se širi to na šolstvo, kjer ravno tako, če se hočeš prijaviti na strokovni izpit, moraš imeti prakso, prakso pa lahko opravljaš samo volontersko in seveda potem pa ni rečeno, da si sprejet.
Drugo kar je, posebno predstavniki delodajalcev so opozorili pa tudi na obupne razmere, ki se pojavljajo tudi na drugih področjih zaposlovanja. Tako, da je to res eno najbolj žgočih pravic. Še posebej je bilo v razpravi izpostavljeno kršenje pravic in nemogoči pogoji, ki se pojavljajo pri delavcih, ki so iz drugih držav. Tako, da se iz tukaj kaže, da se vsi ti organi, ne samo Urad varuha za človekove pravice, ne bodo mogle ukvarjati samo z varovanjem pravic državljanov Republike Slovenije, ampak res kar pomeni izraz, naslov urada. Torej človekove pravice, človečanske pravice, ne glede na to kar je državljan. In seveda tudi opozorilo. To bi toliko za premislek za naprej. Mi mislim, da se premalo zavedamo, da nismo samo državljani Republike Slovenije, ampak tudi državljani evropske skupnosti in ti delavci, ki so zaposleni v Republiki Sloveniji, so ravno tako državljani Evrope, evropske skupnosti, ki imajo primerljive pravice.
Poleg teh najbolj perečih problemov so bile izpostavljene še drugo stvari. Opozorim naj vas na zelo uspešno akcijo varuha, ki je usmerjena v to, da bi se prepričevalo nasilje v vseh porah družbe in še posebej in posebno skrbno nastopa varuhinja pri prepričevanju nasilja v družini. Gre za neke projekte. Tudi Državni svet bo izdal, imel en tak posvet za projekte kako naj bi se uveljavil zagovornik otrokovih pravic, kako naj bi se potem zmanjšale vse oblike nasilja v družini. Posebno tam, kjer se zapleta pri razvezi zakona, kjer družina propada in tako naprej. To opozorilo vključuje tudi nasilje, ki se širi v izobraževalnih ustanovah. Nekako smo tiho, molčimo. SVIZ, torej največji sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanja ima neko pomembno akcijo, kjer opozarja na to nasilje v šolstvu. Medtem ko minister v prejšnji sestavi prejšnje Vlade pa ni odločneje posegel na to področje.
Zelo pereča je problematika medijev. Ne samo zato, ker smo brali včeraj in te dni glede posega v novinarsko avtonomijo. Gre za neke sistemske rešitve, ki zahtevajo ukrepanje in upamo, da bo varuh tukaj še bolj uspešen v tekočem letu oziroma v prihodnjih letih. Zelo pomembna razprava je bila potem tudi na  Komisiji za družino in socialne zadeve, ki jih bo verjetno tudi njen predsednik predstavil in tukaj zadnji del poročila so izražene nekatere kritične pripombe okrog vprašanj, kjer izgleda, da avtorji poročila niso imeli povsem razjasnjenih terminoloških zakonskih opredelitev tega področja in tu potem v našem predlogu poročila izpostavljamo kaj bi bilo potrebno dopolniti  nekatere kritične pripombe okrog vprašanj kjer izgleda, da avtorji poročila niso imeli povsem razjasnjenih terminoloških zakonskih opredelitev tega področja in tu potem v našem predlogu poročila izpostavimo kaj bi bilo potrebno dopolniti in upoštevati na drugačen način.
Še na eno stvari bi moral opozoriti. Tudi pravice zaverovancu v okviru Zavoda za zdravstveno zavarovanje je pereče in izpostavlja celo vrsto vprašanj, ki kažejo, da bi bilo potrebno odločneje in bolj učinkovito poseči v varstvo tistih najšibkejših članov te naše družbe. Vsekakor Državni svet je vedno varuhu človekovih pravic namenil veliko pozornost in upamo, da tudi podporo in prepričani smo, da bo takšno sodelovanje potekalo tudi naprej. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaše poročilo dr. Jan. Želi poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide podati poročilo komisije? Izvolite gospod Boris Šuštaršič imate besedo.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Tudi v komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide smo podrobno proučili poročilo varuha človekovih pravic. Smo ga v celoti podprli in smatramo, da je to pomemben prispevek k varovanju človekovih pravic v slovenskem prostoru.
Glede zdravstva smo z velikim zadovoljstvom ugotavljali, da je ravno Državni svet v temu mandatnemu obdobju odločilno prispeval k temu da je bil sprejet Zakon o duševnem zdravju pa tudi Državni svet je s svojim delom prispeval k urejanju pravic pacienta.
Na invalidskem področju, kot rečeno smo izoblikovali nekaj kritičnih pripomb seveda z željo, da bi poročilo varuha človekovih pravic za leto 2008 bilo enako kvalitetno tudi na invalidskem področju kakor je na drugih področjih. No, nekaj od teh pripomb bi omenil predvsem problem nejasnega označevanja invalidov torej njihovega poimenovanja in da ne bi tu preveč zašel v kakšno strokovno razpravo bi vam dal eno asociacijo, če jaz spregovorim dve besedi, torej sadje, slive, hruške, jabolka in tako naprej je nam vsem jasno kaj sem povedal. Če bi pa začel vam razlagati o botaničnih plodovih seveda bi se pa prvič spraševali kaj mi je, drugič pa pravzaprav moja sporočilna vrednost takšnega govorjenja bi bila nična. Zelo zanimivo je seveda, če bi jaz poskušal uveljavljati botanične plodove mi nihče ne bi sprejel, malo nerazumljivo pa je seveda da je pa izredno visoka toleranca, če pa nekdo v Sloveniji nas invalidne poimenuje... Recimo tako na Fakulteti za socialno delo ga kot hendikep ocenjujejo, na medicinski fakulteti osebe z manj zmožnostjo, na varuh je tu pravzaprav tej zadevi sledil in tudi sam vpeljal nek izraz, osebe z invalidnostjo. To ne gre, mislim da po ustavnem zakonu smo invalidi invalidi in tukaj bi se skliceval na 52. člen Ustave, ki govori o pravicah invalidih in seveda na 14. člen ki govori o nedskriminaciji slovenskih državljanov na podlagi invalidnosti.
Drugi, preveč uporabljen pojem v temu poročilu je "razumna prilagoditev." To že sam izraz pove, da je zelo abstrakten pojem, izhaja iz .../Nerazumljivo./... področja in so ga začeli uporabljati na področju zaposlovanja invalidov in tam imel neki smisel, ker ja tam v anglosaksonskem svetu zelo učinkovita sodna praksa. Takšne prakse v Sloveniji ni poleg tega pa smo mi v srednjeevropskem kulturnem prostoru kjer vrste in obseg pravic reguliramo z zakoni in podzakonskimi akti.
Nekoliko nesporazuma je prišlo tudi na področju te študijske analize sveta Vlade Republike Slovenije za invalide glede delovanja te skupine invalidov, ki se je sama poimenovala za hendikepirane. Tu bi vam pojasnil, da je varuhinja človekovih pravic, da smo se nekaj invalidi razburjali okoli načina, kako ta skupina deluje in si izraža do drugih invalidov smo dobili julija 2007 pouk, da moramo upoštevati 39. člen slovenske ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja in smo ta poduk brez besed sprejeli. Ampak, v tej priliki poudarjam, da ta poduk seveda velja tudi obratno, tudi za to skupino hendikepiranih ne pa za tiste, ki se imenujemo invalidi.
No, na koncu bi pa to opozoril, seveda pravilno je, da varuh človekovih pravic izpostavlja neke značilne primere za višje razumevanje te problematike ampak 40. člen pravilnika, ki varuha človekovih pravic zavezuje k temu tretjemu poročilu pa vendarle določa da mora varuh dati tudi neko oceno kako sistemi delujejo in mislim, da v poročilu za leto 2008 je prav, da varuh da tudi neko oceno kako sistemske rešitve na področju .../Nerazumljivo./... varstva delujejo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Šuštaršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin, ki so obravnavale predlog? Gospod Ozimič, interesna skupina lokalnih interesov. Izvoli.

              MILAN OZIMIČ: Torej interesna skupina je obravnavala poročilo državnega sveta, da je toliko določila varuha, ga je podprla soglasno vendar predlaga en amandma, ker je ocenila, da bo v našem poročilu je nekoliko neustrezno izpostavljeno vprašanje izbrisanih in ta amandma imate tudi na klopi. Interesna skupina meni, da je vprašanje izbrisanih že zajeto nekako v izrazu popravek krivic in ne rabi posebej izpostavljati v primerjavi s podobnimi problemi, ki tarajo našo družbo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Ozimič. Želi še predstavnik katere druge interesne skupine besedo? Če ne odpiram razpravo. Želi najprej kdo od svetnikov besedo? Izvolite kolega Reven.

              JOŽE RATISLAV REVEN: Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.
Popolnoma podpiram delo varuha človekovih pravic na tistih področjih, ki se nanašajo na nezakonitosti tako s strani države kot drugih. Nezakonitost je potrebno odpraviti, to se strinjam in podpiram na vsej črti. Podpiram tudi tiste napore, ki bi človeku povrnili njegovo dostojanstvo vendar pri tem me pa moti to, da se postavlja dolžnost oziroma pravica pred dolžnostjo. Sam smatram, da kdor ni izpolnil svoje dolžnosti vsaj moralno nima pravice to zahtevati pravico. Zakaj? Na dveh področjih bom povedal; na seminarju o revščini sem bil tukaj prisoten, ker me je zelo zanimalo, predvsem zaradi lastnega dela v Državnemu svetu. Pri vseh  zadevah so bile nekatere stvari prenapihnjene. Obrnil se bom samo na zadnjega sogovornika, ki je rekel naslednje: Nihče od klošarjev ni šel prostovoljno med klošarje. Jaz se s tem ne strinjam, ker poznam vsaj eno osebo, ki je šla med klošarje zaradi tega, ker ima dve levi roki pa bi lahko imela takšno stanje kot ga ima večinoma od nas, ker je sposoben in tako naprej.
Druga zadeva, ki me je pa zbodla v oči, da se uporablja podatek o višini koliko je ljudi pod nivojem revščine, neko povprečje, kar na splošno. Ne vpraša se pa koliko od teh je samih krivih. Kaj hočem reči? Poglejmo samo na parkirišče tam, mladi sposobni fantje beračijo za denar. Vsak, jaz sem prepričan da takoj najdejo delo če ne pri gradbenemu podjetju, če bi bili pridni sigurno v gradbenih delih pa tudi pri komunali. Našli bi delo, če se bi njim ljubilo. In takšne zajemati v številke, ki izkazujejo revščino je zame nepravilno.
Druga zadeva pa je, ki se je tukaj tudi izkazala, so pa izbrisani. Že na lokalnih interesih sem povedal, da sem se o tej zadevi dobro prepričal. Verjemite, zelo dobro. In sicer velja za upravno enoto Idrija. Upravna enota je delala povsem v skladu z zakonom, celo je presegla zakonska določila kolikokrat je potrebno določenim poslati zahtevek, da uredijo svoje stanje, stanje o tem ali bivajo na tistem naslovu ali ne, stanje ali uredijo glede državljanstva. Na žalost oziroma čisto pravilno, tisti ki se ni odzval so ga izpisali, izbrisali iz tistega naslova kar se bi zgodilo povsem enako s katerim koli Slovencem, ki bi menjal prebivališče a ne bi uredil na upravni enoti tega podatka. To je naša dolžnost in pravim, če je tisto kar je državljan dolžan nekaj narediti pa ni naredil in je s tem izgubil pravico se ne more še ponovno oglašati tako kot se zdaj ti oglašajo. In mislim, da je to bilo preveč politično nastrojeno, preveč se je uporabljalo za politiko namesto, da bi se zadeve gledale vsebinsko. Dal bom čisto enostavno primerjavo, če stojim  z avtom pred semaforjem in se mi prižge zelena luč ne smem jamrati če nisem skozi speljal ampak začnem v rdeči luči negodovati, jaz pa ne morem naprej. Vsi so imeli enake pravice, slovenska država je bila zelo radodarna.
Zato bi predlagal varuhu človekovih pravic, da v naslednjih poročilih poskuša te podatke nekoliko bolj vsebinsko pregledati. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Besedo ima gospod Branimir Štrukelj.

              BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi.
Moram se ne strinjati s tem kar smo pravkar slišali. Zgodbo o izbrisanih na tako domačijski način prikazati potem, ko imamo odločitev ustavnega sodišča, ko povsem enoznačno pove, da je bila vsem tem, ki so zajeti v tej sobi storjena pravna krivica, ki jo mora država brez ugovora opraviti se mi ne zdi sprejemljivo in se s tem sklicevati na neko, bom rekel zdravo pamet ali pa pravičnost se mi tudi ne zdi dopustno. Gre za enega pomembnih grehov, ki jih ima naša država v odnosu do izpolnjevanja teh temeljnih načel varovanja človekovih pravic. To je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v številnih poročilih mednarodnih organizacij, ki varujejo človekove pravice in po moje o tem dileme, da je potrebno nemudoma to krivico popraviti ne bi smelo biti. Zato se mi zdi tudi amandma, ki je predlagan nepotreben, ker se mi zdi prav, da varuhinja človekovih pravic oziroma institucija izpostavlja še posebej to ustavno odločbo Ustavnega sodišča.

Rad bi se zahvalil za to poročilo. Ga sam v celoti podpiram, ker je izredno lep presek tega kar se v Sloveniji dogaja in kar je problem, ko govorimo o človekovih pravicah. Zdi se mi nedopustno, ne glede na okoliščine, da Vlada ni reagirala na to poročilo. Navsezadnje je v tem nereagiranju neko povsem jasno sporočilo kako pomembno se ji zdi varovanje človekovih pravic in tu bi rad posebej izpostavil ustrezno ravnanje Državnega sveta, ki ne nak način že vsa leta poskuša tej instituciji, ki je za prakticiranje vsake demokracije izjemno pomembna, dati ustrezno mesto. Jaz upam, da bo Državni svet to delal še naprej in omogočal poudarjati in prispevati k pomenu te institucije v naši državi.
Zato se mi zdi, na nek način bi bilo potrebno apelirati tudi na Državni zbor, da bi do poročila varuha človekovih pravic zavzel bolj spoštljiv odnos. Vsi se spomnite kako polna je dvorana, ko se posluša poročilo varuha človekovih pravic in to tudi je na nek način sporočilo kako so človekove pravice pri nas pomembne, da ne govorim o tem kako se je odlašalo v tem in prejšnjih mandatih tudi z uvrstitvijo na dnevni red tega poročila. Torej ob ustavnih odločbah, za katero so posebej poklicane institucije države, na katere opozarja varuh človekovih pravic, da se spoštujejo, bi rad izpostavil tudi tisti del, ki ga je pred menoj dr. Zoltan Jan še enkrat. Namreč vprašanje nasilja v naši državi in pa nekega dogovora v naši družbi o ničelni toleranci do nasilja. Zdi se mi, da bo v tej situaciji v kateri smo se znašli, ko vstopamo v recesijo, v neko obdobje krize in bodo ti ekscesi, nasilni, seveda vsi vemo, da se bodo povečevali. Ker bo pač napetost doma večja, ker bodo službe izgubili, ker bo eksistenca ogrožena, še večji, da bi v tem trenutku bilo izjemno pomembno, da Vlada Republike Slovenije, zlasti pa Ministrstvo za šolstvo in šport v zadnjem trenutku ukrepa in poskuša sistematično se lotiti tega vprašanja, ki je več ali manj prepuščeno nekim gasilskim akcijam, ki sledijo po navadi ekscesom pa naj gre, kar se tiče demonstracije, nasilja posameznih skupin v šolah ali kako drugače. Torej še enkrat, izrazito in v celoti podpiram poročilo varuha človekovih pravic.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Štrukelj. Izvolite kolega Ščernjavič, imate besedo.

              DRAGO ŠČERNJAVIČ: Lep pozdrav. Spoštovani! Zelo podrobno sem zlasti pogledal poročilo na strani, kar zadeva delovna razmerja, od 163 strani naprej. Kaj ugotavlja? Saj bom potem to tudi zelo ilustriral kako je en trend na delu zelo učinkovito, trend neodziva. To tudi varuh ugotavlja. Neodziva predstojnikov na temeljni ravni, ministrstvih, organih v sestavi. Da se ne odzivajo na probleme zaposlenih, ki so pa v državni upravi izjemno široki, pa globoki, pa po številu. Sicer je to tudi lahko za to poročilo, ne vem ali je to bilo, ampak dostopno, konkretno. Ministrstvo za obrambo je po rangu ena zastavonoša v državni upravi po številu ugovorov, pritožb zaposlenih. Čez 4.000 jih je v tem trenutku. Zdaj bom pa ilustriral zadevo kako je to šlo in kako se dogaja.
Tisti, ki je bil šef te službe v tem ministrstvu, to je leta 2006 ali 2005 in je pridno dajal vse ugovore, pritožbe v predal, konkretno lahko z imenom in priimkom postregel, če je treba, nič reševal. Nabralo se je čez 3.000 ugovorov, pritožb v njegovem mandatu in ta gospod je bil za nagrado ... Pritisk naš je bil pa močen in jaz sem zahteval disciplinsko odgovornost, premestitev od ministra še vedno sedanjega, gospoda Erjavca in dvakrat sestanke imel, da naj za božjo voljo nekaj naredijo. Zgodilo se je pa to, da je ta človek, ki je to veselo delal in pač brez kakršne koli odgovornosti pa bil lepo premeščen na Ministrstvo za pravosodje na zelo pomemben položaj. Ugovori, pritožbe ležijo. Molk organa se nadaljuje. Tudi danes, ko sem kontaktiral ponovno pa zahteval sestanek, ker imamo samo iz plačnega sistema na Ministrstvu za obrambo v tem trenutku čez 1.400 ugovorov pa pritožb pa tudi že tožbe nastajajo. Delajo pa tako. Dva meseca gre, organ molči, ne odgovori. Pa boste dali ali pa ne boste dali. Je ena taka folklora navadila se v teh ministrstvih pa to ni edino ministrstvo. Zato bi opozoril, da taki ljudje pa to kar sem pa danes dobil spet iz Ministrstva za delo, kar pa ilustrira na 173, ker govori varuh in pravim, da še zelo v blagi obliki, ampak to vse drži, mobing in diskriminacija na delovnem mestu, kaj se je v tem ministrstvu dogajalo z imeni in priimki. Edino to bi vprašal gospoda Dolčiča, ker tega, da je pobudnik sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je zatrjevala mobing in diskriminacijo na delovnem mestu. To pomeni.../Nerazumljivo./... zagovarjala ali je ona potrjevala. Ona je bila v tem "presingu" mobinga. Ona je bila v tem "presingu". Hvala lepa. Tukaj notri je krasno napisano, vse je opisano. Kaj je naredila do prvega ministra, ki je bil, Drobniča in kje se je začela diskriminacija. Pa to je široko, to ni edino. Vam lahko tudi pri Virantu, da je odstavil ljudi, ki so šli na delovna mesta pa jim dajal začetniške naloge, ki tukaj notri piše. Visoko usposobljeni uradnik z magisterijem ali pa tudi z diplomo pa ga premestijo pa kjer hočete pa mu dajo začetniške naloge. Ali pa celo vem primere. Tudi do mojega kolega doktor znanosti pa ni važno kje je zdaj, je potem spokal pa šel. So mu dali začetniške naloge, ali pa mu sploh naloge niso dali pa so ga v kot potisnili in je on spokal in je šel, čeprav je hodil v Bruselj zagovarjati slovenska stališča pa interese. Moj kolega, prijatelj. To je množično. To ni posamezno.
Zdaj vam bom pa prebral kaj sem danes dobil iz Ministrstva za delo pa bom potem tudi nekaj stvari konkretno predlagal. In sicer piše tako. Danes sem dobil. Ampak to je ilustracija tudi tega. Je pa najbrž neka druga oseba po mojem, isto. "5. 8. mi je bil onemogočen dostop v pisarno in tri dni kasneje poslana zaključena delovna knjižica in opravljena odjava in zavarovanje. Mojemu zahtevku za ponovno vzpostavitev delovnega razmerja in poziv na delu je delovno socialno sodišče ugodilo in sodba delodajalcu vročena 5. 11. s petnajstdnevnim pritožbenim rokom." Zdaj se ta človek iks tudi name obrača, na sindikat in bomo seveda šli v akcijo takoj, da se naj vrne na delo in da, ker je delodajalec grobo kršil pravice iz veljavne pogodbe o zaposlitvi in se je zgodila tej osebi ekonomska, zdravstvena, psihosocialna škoda, šikaniranje in nas prosi za intervencijo, pomoč. Tukaj ima. Ni se odzvalo. Drobnič za .../Nerazumljivo./..., Cotmanova se ni odzvala. Tako kot tu notri piše. Sicer pogovori so bili, ampak to je bilo vse tako, blažji "žegenjček". Nazadnje je bil celo seznanjen MJU pa inšpektorat pri ministru za javno upravo. Tudi nič. Nekaj ugotovil, nepravilnosti in zdaj se je ta človek obrnil še na Vlado. Pa ni to edini primer. In kaj zdaj to pomeni? To pomeni, da so te stvari izjemno občutljive, težke. Drugo. Delavci. .../Nerazumljivo./... pravica, obveznost, odgovornost delavca iz delovnega razmerja .../Nerazumljivo./... Se ve kdo ima moč nad njim. Kdo mu določa pravice, kdo mu določa obveznosti, odgovornosti. Ja delodajalec. In zdaj če ta delavec kaj muksne, ali pa reče, ali pa opozori, ali pa ima drugačno mnenje, stališče, tudi to pa ga začnejo, pardon, da rečem, po domače šikanirati ali pa zajebavati. To se dogaja ljudem in ni to edini primer. Množično.
Drugo. Zdaj pa tako, da bom do konca konsekvenco speljal iz tega kar ima tudi varuh pa to kar sem danes dobil. Ugotovili bomo kje, z imenom in priimkom kdo to je in kdo je to izvajal. Zdaj pa tako, kaj lahko naredimo? Naredimo lahko tudi to, da pozovemo, da tak uradnik ne more biti več na vodilnem položaju. Ali je zdaj to kadrovski, nekateri govorijo cunami? Bog ne daj. Ampak tega je ogromno. Ministrstvo za obrambo, tiste, če bi tako povedal pa Ministrstvo za delo pa ne vem še v katerih drugih ministrstvih. Ja "hudimana". Taka gnezda so se naredila in da se to dela, da se to dogaja pri delodajalcu, pač neki postopki in procedura proti zaposlenim pa to izvajajo uradniki na položajih, dobro plačani, ki pravijo: "Meni nič ne moreš." Samo v tem smislu. Tudi sindikat si lahko misli,  "Vsi se lahko pritožimo, gremo na sodišče, gremo tudi na Ustavno sodišče." Lahko dajemo v javnost medije, lahko notranje sestanke delamo. Ampak tega je krepko, krepko preveč in ta trend zniževanja teh standardov, pravic, delavcev iz delovnega razmerja v državni upravi je izjemno nizek. Zdaj pa kako naj bo .../Nerazumljivo./... za delo za vzgled s takimi uradniki, če tu notri so, če so take razmere in taki odnosi, ki vplivajo na slabe medsebojne odnose, na slabo delo, na protežiranje koga in to se potem dogaja. V tem primeru je to povezano tudi s tem kaj, da bi moral ta Državni svet na podlagi tega, zdaj če pravite, da Vlada se ni odzvala, nova se mora odzvati, da pozovemo tudi to, da naj se ... To je lepo merilo, kriterij, ko to berem, za presojanje, dovolite tudi to, za uradniški svet oziroma tudi tam za natečajne komisije ali za neke notranje, interne, kadrovsko politike, konkretni minister, konkretni državni organi na teh primerih, če se hoče kaj izboljšati. Jaz sem celo to predlagal gospodu Erjavcu ali p direktno tistemu pa še danes enako trdim, da dokler ne bo tisti, ki vodi neke postopke procedure pa napiše odločbo ali aneks, ali pogodbo, ali karkoli in potem nek sklep in to ima za množico toliko ugovorov, toliko pritožb. Če ta posamezen uradnik materialno, ekonomsko ne bo kaznovan. Če bi bil pri plači kaznovan tisti mesec za 40, 30% minusa pa bi videli kako hitro bi se to zakonitosti urejale pa to za naprej v pozitivnem smislu. Drugače je tega toliko tu notri. Jaz osebno, hvala bogu, da je to tako .../Nerazumljivo./..., ampak še tega mnogo več, da človek postane zelo zaskrbljen nad temi trendi, procesi, ki se dogajajo tu med nami. Toliko. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Ščernjavič. Želi še kdo besedo? Izvolite gospa. Samo trenutek gospa. Vas bom potem povabil tukaj, ampak bi še gospoda kolega svetnika pri tem spustil. .../Oglašanje iz klopi./... Lahko ste tudi malo daljši, ampak boste podali svoje razmišljanje tukaj, najprej pa bi dal kolegu svetniku besedo. Tako, da zaključimo ta krog.

              MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Najprej se opravičujem za ta droben proceduralen zaplet, ki sem ga jaz povzročil s kasnim dvigovanjem roke. Po podatkih s katerimi razpolagam je ostalo devet mest odločb Ustavnega sodišča nerealiziranih, neizvršenih in ena od takšnih je tudi tista, ki se nanaša na vprašanje izbrisanih, tako imenovanih izbrisanih. Menim, da ... Ne menim. Prepričan sem, da se mora tudi ta organ, Državni svet zavzemati za pravno državo, za realiziranje pravne države in zato bom glasoval proti amandmaju, ki se nanaša na izbrisane. Poročilo varuha človekovih pravic pa podpiram.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Jenčič. Besedo ima dr. Suzana Čurin Radovič iz Ministrstva za kulturo. Izvolite.

              DR. SUZANA ČURIN RADOVIČ: Hvala lepa za besedo. Bila sem verjetno povabljena oziroma določena za udeležbo na tem srečanju, ker sem vodja sektorja za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti in pobudnica ustanovitve posebne medresorske komisije na Ministrstvu za kulturo za človekove pravice. Zaradi tega sem si zelo skrbno in natančno pravočasno pogledala to poročilo in ugotovila, da potrebuje celo vrsto argumentiranih dopolnitev, ker so navedbe na področju varovanja manjšinskih pravic s strani Ministrstva za kulturo pomanjkljive in potrebujejo dopolnila. Tako da bom to vse sistematično in argumentirano z dejstvi pripravila za odzivno poročilo Vlade.             Prosila pa bi varuha človekovih pravic, in to sem že osebno prosila gospo Šetinc s tega urada, da konzultira tudi Ministrstvo za kulturo, prav ta sektor, ker smo v teh letih ogromno naredili na tem področju. Zajemamo zelo različne manjšinske skupnosti. Sama sem s tega področja magistrirala in doktorirala, tako da sem osebno profesionalno tudi zainteresirana, ne samo za to, da se to področje razvija in dejansko se, ampak da se o njem tudi pravilno poroča. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo razpravo. Želi še kdo besedo? Dr. Jan, izvolite.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Želim se distancirati od mnenja spoštovanega kolega Revna. Ne morem se strinjati s takim načinom razpravljanja o težkih socialnih krivicah. On pozna en primer, kjer je po svoji krivdi, jaz poznam več primerov, ko je globoko prizadeto človeško dostojanstvo, tako da se s takim načinom razprave ne morem strinjati.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. In sicer, imamo konkretno najprej za obravnavo dva amandmaja. In sicer, najprej imamo predlog amandmaja, ki se nanaša na mnenje Interesne skupine lokalnih interesov, ki ga je že prej kolega Ozimič obrazložil in ki je že bil tudi komentiran s strani drugih svetnikov. Glasi pa se tako: V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "V preteklih letih ni bilo rešeno področje sodnih zaostankov, poprava krivic in vprašanja izbrisanih." Torej, črtal bi se naslednji del besedila, ki še posebej izpostavlja vprašanje izbrisanih, z dikcijo "pa je dobilo že širše razsežnosti". Ugotavljamo prisotnost. (31 prisotnih.)
Kdo se strinja s predlogom amandmaja? (16 članov.) Kdo je proti?
(Nadaljevanje) (16 članov.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem predlogu amandmaja, ki ga je podal državni svetnik, gospod Boris Šuštaršič, imate ga na klopeh, nanaša pa se na drugi odstavek na četrti strani, ki bi se spremenil tako, da bi se glasil: Državni svet ugotavlja, da je bilo poročilo Sveta Vlade Republike Slovenije za invalide (v nadaljevanju: svet), ki je navedeno v poročilu varuha, po besedah prvega podpredsednika sveta, gospoda Borisa Šuštaršiča, pripravljeno na podlagi pravice do svobode izražanja po 39. členu Ustave Republike Slovenije in na pobudo Komisije Državnega zbora za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Namen poročila sveta je zaščita pravic vseh slovenskih invalidov tudi s preprečevanjem organiziranega zalezovanja, tako imenovanega "stalking", in ne opredeljevanje do ideološkega in nazorskega delovanja posameznega društva.
Prehajamo na glasovanje o tem predlogu amandmaja. Ugotavljamo prisotnost. (33 prisotnih.)
Kdo se strinja z amandmajem? (30 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog amandmaja sprejet.
Prehajamo na odločanje o mnenju skupaj s sprejetim amandmajem k letnemu poročilu varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2007, kot ste ga prejeli na klopi. Ugotavljamo prisotnost. (34 prisotnih.)
Kdo je za? (31 članov.) Je kdo proti? (1 član.
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAHTEVE ZA PRESOJO USTAVNOSTI POSAMEZNIH DOLOČB ZAKONA O ZASEBNEM VAROVANJU.
              Pri tej točki sodelujejo še gospod Ingo Paš, predsednik Zbornice za zasebno varovanje, gospod Aleš Hajnrihar, član upravnega odbora zbornice in direktor G7, gospod Robert Pistotnik, član upravnega odbora zbornice, gospod Zdravko Mele, sekretar iz Ministrstva za notranje zadeve, gospod Simon Savski, podsekretar iz Ministrstva za notranje zadeve. Prošnjo zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja založitve zahtev za presojo ustavnosti posamezni določbi zakona o zasebnem varovanju in predlog pobude ste prejeli s sklicem 11. novembra in na klop. Prejeli ste tudi pravno mnenje Inštituta za javno upravo o ustavnosti posameznih določb zakona o zasebnem varovanju. Prošnjo in predlog zbornic je obravnavala komisija za državno ureditev, ki je ostala pobudnica predloga za presojo ustavnosti in tudi poročilo te komisije ste prejeli s sklicem 11. novembra in na klop. Predlog zahteve Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti 14. novembra in na klop. Sedaj sprašujem, če želi predlagatelj besedo, gospod Fras? Izvolite, imate besedo. Gospod Darko Fras, poročevalec Komisije za državno ureditev.

              DARKO FRAS: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi in vsi prisotni vabljeni. Na seji Komisije za državno ureditev smo se dogovorili, da bom jaz poročevalec, torej zastopnik tega predloga komisije in hkrati predlagali tudi, da zastopam, v kolikor bo tako odločeno na današnji seji, to našo zahtevo za presojo ustavnosti na Ustavnem sodišču. Kot je pa povedal že gospod predsednik, je pa pobuda prišla predvsem iz zbornice zasebnega varovanja, če skrajšam naziv. Torej zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja.         
Tematika je pravzaprav nam že poznana. Državni svet se je s to tematiko, problematiko soočal že ob obravnavi samega zakona in kasneje sprememb in dopolnitev zakona, ki so bile relativno kasneje hitro sprejete. Tako, da je seveda tudi razprava na sami komisiji šla predvsem širše. Je zajela celotno problematiko tega področja varovanja. Medtem, ko se pa seveda zahteva za presojo ustavnosti, nanaša na nekaj členov. Predvsem na tiste člene, ki urejajo zdaj te spremembe, ki so urejene s temi spremembami in dopolnitvami samega zakona in se nanašajo predvsem na prepoved sodelovanja oseb, ki so bile v lastniški strukturi, da tako rečem, podjetij ali pa pravnih oseb, katerim je bila odvzeta licenca za varovanje. Torej prepoved njihovega sodelovanja v morebitnih pravnih osebah, ki bi najprej dobile ali imele licenco za izvajanje te dejavnosti in pa seveda ostale določbe se nanašajo predvsem na tudi pogoje ali za pridobitev takšne licence oziroma na pogoje oziroma postopke za odvzem licence tako za trajen, kot za začasen odvzem licence in pa tudi za odvzeme oziroma, da tako rečem, zadržke javnega reda v primeru izdaje službenih izkaznic fizičnih oseb, ki izvajajo to varovanje.
Zdaj, če poskušam na kratko povzet bistvo te razprave, je seveda v tem, po našem mnenju, po oceni komisije, da predstavniki zbornice za zasebno varovanje menijo, da so te določbe v nesorazmerju s tistim ciljem, ki se želi doseči. Torej menim, da je popolnoma jasno, da tudi glede na neke aktualne dogodke in izpostavljene probleme, ki so se pojavili na tem področju, prav gotovo je bila ta potreba in verjetno tudi legitimen cilj zakonodajalca, da nekako zaostri in dodatno regulira te pogoje, ker je tukaj prihajalo do kar nekaj zelo problematičnih ekscesov na tem področju. Zdaj po mnenju zbornice za zasebno varovanje gredo te rešitve preko te meje. Po njihovem mnenju so nesorazmerne s ciljem, ki se želi doseči. Medtem, ko predstavniki ministrstva oziroma Vlade nekako utemeljujejo, so utemeljevali tudi v tej obrazložitvi, da ti argumenti oziroma očitki ne vzdržijo, da so te določbe dovolj jasne in da so opravičljive, sorazmerne s cilji, ki se želijo doseči.
Temeljno vprašanje je ali ne bi bilo mogoče teh istih ciljev doseči s kakšnimi drugimi sredstvi in morebiti manj omejevati tako imenovano svobodo gospodarske pobude na tem področju. Seveda je bilo zelo težko v eni takšni razpravi priti do nekih relevantnih, tehtnih zaključkov ali pa tudi rešitev tega vprašanja. Ampak vendarle glede na vse smo nekako v komisiji ocenili, da sama presoja ustavnosti in zakonitosti teh določb prav gotovo ne more in ne bo vsebinsko izboljšala kvalitete ureditve tega področja, normiranja tega področja. Še manj, torej preprečila morebitne te nepravilnosti, ki bi se lahko dogajale. Ampak lahko pa seveda ta presoja v bistvu pripomore k dodatni legitimnosti te ureditve in tega dodatnega reguliranja svobodne gospodarske pobude in prav gotovo v tem smislu ne more škoditi. Zato smo jo tudi nekako podprli in predlagamo Državnemu svetu, da podpre to zahtevo za presojo, jo povzamemo kot svojo. Pri tem pa seveda smo posebej poudarili, da pa glede na to izvajanje, je pa izredno pomembno, da pa zaradi tega ne zastanejo priprava nadgradnje te zakonodaje, ki je bila najavljena tako s strani ministrstva oziroma Vlade in za katero je pokazala interes tudi zbornica in pričakujemo, da bodo vendarle vzporedno pa, da bo prišlo še do nadaljnjih usklajevanj in priprave tega gradiva za nadgradnjo te zakonodaje in da bo seveda tudi ta nadgradnja čim prej prišla v proceduro. To pa je tisto, kar bi lahko seveda
vsebinsko pripomoglo k temu, da bi bilo to področje morebiti še bolje urejeno. Predvsem pa, da bi morebiti lahko prišlo do neke večje stopnje konsenza glede te ureditve. Na eni strani med politiko in na drugi strani med stroko, če temu tako rečem oziroma sektorjem ali pa gospodarskimi subjekti, ki se s tem področjem poklicno ukvarjajo. Toliko za uvod. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras za kolikor se je pač dalo kratko obrazložitev stališča komisije. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, potem odpiram razpravo. Zaenkrat interesentov za razpravo ni in sedaj sprašujem gospoda Inga Paša, predsednika zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, če želi besedo. Izvolite gospod Paš, imate besedo.

              INGO PAŠ: Spoštovani svetniki, spoštovani predsednik, spoštovani sekretar. Hvala lepa, da ste nam omogočili, da spregovorimo o tej tematiki, o ureditvi na tem področju.
Ureditev v tej zakonski noveli ima svojo preteklost in v tej preteklosti se je s to problematiko te sporne ureditve spornih določb tega zakona Državni svet v preteklosti že srečal. Takrat je Državni svet zelo natančno preučil to novelo zakonsko in lahko rečem z veliko večino, z ogromno večino tudi sprejel veto. Ta veto, ki je bil takrat sprejet, je imel za posledico potem tudi to, da ta zakonska novela v parlamentu ni bila sprejeta, kajti ni dobila zadostne podpore. Potem pa je prišlo do velike tragedije, do hudega kriminalnega dejanja pri diskoteki Global in je ministrstvo praktično to isto novelo, skoraj da brez sprememb zopet dalo in to po nujnem, po hitrem postopku v sprejemanje na parlament.
Moram reči, da je zbornica, torej panoga več mesecev prej ministrstvo opozorila na to, da je treba ukrepati zoper to določeno družbo, pri kateri je prišlo do tega kriminalnega dejanja. Izrecno pisno opozorilo, več mesecev vnaprej.
Naj povem, da je zbornica v preteklosti deset let izdajala v soglasju z Ministrstvom za notranje zadeve licence. Niti enega takega primera ni bilo, kjer bi prišlo do takega ekscesa, nikoli. Res pa je, da je zbornica tudi odklonila izdajo licence družbi, predvsem taki družbi, ki smo jo potem srečali, žal, v zadevi Lipa. Reči moram, da je v zasebnem varovanju cca 6.500 ljudi, delavcev, varnostnikov in drugega varnostnega osebja, ki svoje delo zelo odgovorno in zelo strokovno opravljajo, in da je skrb za človekove pravice eden temeljnih principov, ki jih zbornica in stroka terja, in to dosledno. In reči moram, da so za te ljudi in za te družbe ti dogodki in potem odmevi v javnosti izjemno boleči, zelo boleči. Moram reči, da je zbornica na te določbe, ki so se že izkazale za neustavne, kajti Ustavno sodišče, kot veste, je za nekatere določbe po pobudi, ki jo je dala ena izmed naših družb in sindikat, in po tej pobudi sindikata je Ustavno sodišče že ugotovilo neustavnost, in sicer tako določb, ki se nanašajo na odvzemanje licenc, in je razveljavilo določene določbe, ki so se nanašala na sankcioniranje tako imenovanih, pod narekovaji, "kršitev standardov" in na določbo, da lahko ministrstvo odvzame vse licence neki družbi, če je odvzelo eno licenco.
Poudariti moram, da smo v teku razprav, v teku obravnav te zakonske novele na vse te določbe izrecno opozarjali, na njihovo spornost, na to, da take določbe ne morejo vzdržati, ker so v nasprotju s temeljnimi ustavnimi principi, predvsem pa z načelom sorazmernosti. Vprašanje se pojavlja, zakaj pravzaprav sedaj mi prosimo Državni svet za to, da v tej zadevi sproži to ustavno pobudo. Zakaj, kaj so razlogi? Razlog je ta, da takšne določbe tega zakona onemogočajo normalno poslovanje družb. Družbe se srečujejo ob teh določbah s situacijami, ko morajo zaradi, lahko rečem, majhnih prekrškov, ki so lahko tudi sporni, se zagovarjati za možne odvzeme licenc, kjer so postopki v tem smislu sproženi in kjer se družbam za, lahko rečem, tudi zelo sporne prekrške nalagajo globe v višini kar 4.000 evrov. Ravno pred kratkim, ko smo v medijih brali o kršitvah pri odpiranju neke diskoteke na Obali, je bila tam globa 1.000 in še nekaj, torej okrog 1.000 evrov. Naše družbe morajo plačevati po 4.000 evrov globe. Za kaj gre? Gre seveda za to, da so situacije, ko ta družba sploh ne more vplivati na to, da do neke take kršitve pride. Zato smo se obrnili na Pravno fakulteto v Ljubljani, prosili smo za njihovo stališče. In lahko rečem, da vrhunski pravniki, tudi dekan, so zadevo natančno proučili in ugotovili, da gre tu za zelo hude ustavne kršitve. Predvsem gre za nek odnos, ki nam pravzaprav ni razumljiv. Mi smo vedno, in lahko rečem, tudi sedaj, s strokovnim delom ministrstva imeli in imamo korektne sodelovalne odnose. Žal je prevladal nek določen avtokratski odnos. In smisla te zakonske novele dejansko ne moremo videti v ničemer drugem kot v tem, da je ta panoga, da so te družbe povsem podrejene volji ali ne volji določenih ali pa določenega odgovornega človeka v ministrstvu. To seveda ni normalno stanje in to stanje ne more biti v nekem demokratičnem sistemu. Ne more biti.
Reči moram, da naša zbornica ima to čast, da ji je Evropska komisija zaupala vodenje velikega evropskega projekta, enega največjih, kjer sodelujejo države, nove članice Evropske unije, vrsta držav, vse praktično. In na konferencah, ki jih imamo po posameznih državah - imeli smo prejšnji mesec tudi v Sloveniji, ta mesec smo imeli v Bolgariji, prihodnji mesec bomo imeli v Romuniji in tako naprej. Moram reči, da vrhunski strokovnjaki teh posameznih določb ne razumejo.
Zakaj gre? Gospod predstavnik Komisije za družbeno ureditev je že predstavil probleme, določene probleme v sežeti obliki. Dovolite, da vam mogoče malo še predstavim, ne glede na to, da imate pisno gradivo, za kakšne probleme tu gre. Kot sem povedal, Ustavno sodišče je že odločilo o neustavnosti določb glede odvzemanja licenc, pri čemer pa je presojalo vprašanje retroaktivne veljave. Je pa izreklo izrecno, da so te določbe neustavne ...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod Paš imate še naprej absolutno, samo bi vas pa prosil glede na to, da je to obravnavala komisija, da je bilo podano poročilo, da morda izpostavitev tisto, kar je posebej pomembno. O detajlih so pa državni svetniki že bili. Tako, da če ste toliko prijazni se usmerite na tisto, kar je res posebej pomembno. Hvala lepa za razumevanje.

              INGO PAŠ: Hvala lepa. Se opravičujem. Torej bom zelo na kratko povedal. Odvzem licence, kjer je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, je ni presojalo glede na načelo sorazmernosti. Pravna fakultete, inštitut za javno upravo jasno ugotavlja, da je nevzdržna situacija. Da se lahko odvzema licence za vse prekrške, ki so po svojem statusu in tako naprej družbi manj nevarna dejanja, medtem ko pa v zakonu sploh ni določbe po kateri bi se sankcioniralo recimo kršitve pa tudi hude kršitve, možne hude kršitve pri izvajanju varovanja. To se pravi neupravičena uporaba fizične sile. To so seveda absurdi. In seveda, da se vsi prekrški po 75. členu so lahko razlog za odvzem licence je povsem nevzdržna, pravno nevzdržna in seveda tudi ustavno nevzdržna situacija.
Povedati je treba tudi to, da je tukaj poseženo v osnovno načelo tudi domneve nedolžnosti. Varnostnik, ki želi postati varnostnik, mora najprej čakati, če je zoper njega sprožen nek postopek, da se o tem dokončno odloči. Predvsem pa je pomembno to, da če je ta postopek že sprožen pa varnostnik že dela, da se mu prepove potem delo. To je seveda nevzdržno. Kajti vemo, da je vrsta možnosti postopkov, ko se izkaže, da so bili neutemeljeni, mi pa posežemo v temeljno, globoko posežemo v temeljno ustavno pravico, kar je prepoved opravljanja poklicne dejavnosti.
Posebej je v tej zvezi tudi izpostavljeno, da je možno vsako ponovno preverjanje kadar koli. Načelo ustavnosti zahteva, da morajo ti pogoji določeni biti v zakonu. V zakonu. Nenazadnje gre tudi za to, da se je pri izvajanju usposabljanja vzpostavila situacija, ko ima ministrstvo v celoti ingerenco nad določanjem pogojev, nad določanjem programov in tako naprej, kar za panogo pomeni, da se ji odvzema njena osnovna funkcija in skrb, ki pa je skrb za razvoj panoge, kamor pa spada tudi usposabljanje. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Paš. Gospod Zdravko Mele, sekretar iz Ministrstva za notranje zadeve želite besedo? Izvolite.

              ZDRAVKO MELE: Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Bil bom zelo kratek, ker ne bi ponavljal svojih predhodnikov in ne bi se spuščal v detajle, ki ste jih dobili z gradivom.
Tako v debatah večkrat rečem, da smo bili v lanskem letu eni in drugi, mi kot ministrstvo, zbornica, stroka, zakonodajalec ujetniki dogodkov, ki so se takrat dogajale. SKB, Lipa in na koncu tragični Global. To je potem tudi potegnilo določene posledice, ki so se izkazale mogoče prehitre .../Nerazumljivo./... Dejstvo pa je, da se je bil zakon o zasebnem varovanju spremenjen v nujnem postopku, časa ni bilo veliko in da so odločitve skozi amandmaje, skozi naše predloge takšne kot so.
Želel bi poudariti, da tudi vaši predhodniki v tem Državnem svetu so te spremembe potrdili. Razen v delu, ki se tiče statusa in pristojnosti zbornice. Gre za sistem usposabljanja, izobraževanja in obveznega članstva v zbornici. Tako, da v tistem obdobju nekako mislim, da smo bili vsi, eni in drugi enotni, da je treba to področje na nek način urediti. Urediti rigorozno. Tako, da ta praksa enoletna, ki je nekako za nami, lahko rečemo, da smo na ministrstvu načelo sorazmernosti, ki nam je danes bilo večkrat očitano, upoštevali. V postopku smo imeli za odvzem licence, začasni ali stalni več deset. V praksi smo v obdobju enega leta odvzeli eno licenco. Govorim o enem začasnem odvzemu in dveh odvzemih trajne licence. Torej ne gre za neko vsesplošno jemanje licenc, ampak postopke vodimo v skladu z načelom sorazmernosti. Kljub temu, da, priznam, da to ni dejansko v zakonu jasno napisano.
Kar se tiče predloga zahteve za oceno ustavnosti. Opozoril bi vas, da ta predlog vsebuje tudi predloge za presojo zakona, kakor so določbe iz leta 2003. Konkretno, obvezna zaposlitev pred izdajo službene izkaznice, minimalno število zaposlenih v podjetju, ki ima licenco oziroma želi pridobiti licenco. To so vsi pogoji, ki so bili že postavljeni leta 2003. Tako, da ni vse greh od lanskega leta.
Kakor koli, ne glede na današnje glasovanje lahko rečem, da je ministrstvo že pristopilo k spremembi zakona. Obseg sprememb je odvisen, lahko rečem, od novega vodstva ministrstva. Vsekakor kar je odločilo Ustavno sodišče bo potrebno spremeniti. Po našem stališču, mislim, da tudi po stališču zbornice, so nujne tudi druge spremembe in na podlagi te zahteve ugotovitev nas, zbornice, mislim, da bomo uspeli najti v naslednjih mesecih nek konsenz, da bomo to zgodbo z zasebnim varovanjem enkrat zaključili v dobrobit stroke in tudi uporabnikov. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Mele. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem obravnavo in dajem na glasovanje predlog zahteve za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti naslednjih členov zakona o zasebnem varovanju, kot ste ga prejeli na klop. Najprej ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 29 članov.
Kdo je za? (25 članov.) Proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da je predlagano zahtevo Državni svet sprejel. Zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem za prisotnost sodelujočim pri tej točki.

              Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM. Pri tej točki sodeluje gospa Majda Zavšek Urbančič, vodja sektorja za naravne nesreče, sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strategijo ste prejeli po elektronski pošti s sklicem 11. novembra. Obravnavala jo je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere poročilo ste prejeli s sklicem in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta ste tudi prejeli po elektronski pošti 14. novembra in na klop. Morebitne amandmaje podajte prosim v pisni obliki.
Sedaj najprej sprašujem predstavnico ministrstva, če želi besedo? Ne. Hvala lepa. Želi poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podati poročilo komisije? Izvolite, imate besedo gospod kolega Cveto Zupančič.

              CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Komisija je to strategijo obravnavala seveda z velikim zanimanjem. Bilo je tudi lepo predstavljeno s strani ministrstva. Gospod Ravnik, direktor direktorata je sto strategijo predstavil. Moram reči, da je stvar zelo aktualna glede na to, da je zadnje čase kar veliko teh naravnih nesreč. Seveda vse to pa izvira, večino tega pa izvira iz, predvsem iz teh podnebnih sprememb.
Komisija je po razpravi sprejela sklepe, da podpira to strategijo, da je nujna in pa, da potrebujemo še nadaljnje akcijske načrte kako se bo ta strategija izvajala glede na to, da ta strategija in pa akcijski načrti skupno bodo zahtevali tudi kar znatna finančna sredstva, seveda kako se bo to sfinanciralo. Vendar pa tako nas, kot posamezne razpravljavce kot celoto pa seveda, tudi to kako bo to se izvajalo, kot sem že rekel. Dejansko še enkrat moram reči, da to strategijo smo podprli in pa bomo sprotno spremljali tudi te priprave akcijskih načrtov. Moram še povedati, da v ponedeljek se začne posvet kmetijske svetovalne službe na Bledu, kjer bo tudi razprava tekla, dvodnevna, v zvezi s temi podnebnimi spremembami. Zato moram reči, da je ta sklep, ki je predlagan za sprejem v Državnem svetu dokaj korektno napisan in tudi v sklepu je zajeto vse kar je bilo ključno iz razprav naših članov komisije. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Zupančič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo še za druge svetnike. Če ni potrebe po razpravi jo zaključujem. Prehajamo na glasovanje. Najprej ugotavljamo prisotnost. Na glasovanje dajem predlog mnenja k strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, kot ste ga prejeli na klop. Prisotnih je 29 svetnikov.
Kdo je za? (30 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel. Zaključujem to točko dnevnega reda. Se zahvaljujem prisotnim pri tej točki.

              Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA "PROBLEMATIKA NA PODROČJU IZVAJANJA STORITEV DIMNIKARSKE SLUŽBE". Pri tej točki sodelujejo gospod Hinko Šolinc, vodja sektorja na Ministrstvu za okolje in prostor ter gospa Teja Božovič, svetovalka na Ministrstvu za okolje in prostor.
Povzetek razprave iz posveta ste dobili po elektronski pošti, prav tako poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj s predlogi zaključkov in predlog sklepov Državnega sveta. Najprej sprašujem predsednika Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, če želi pojasniti stališče komisije. Kolega Darko Fras, imate besedo.

              DARKO FRAS: Hvala za besedo gospod predsednik še enkrat. Torej kolegica in kolegi. Posvet je bil, kot povedano, organiziran na pobudo tudi enega izmed kolegov državnega svetnika, gospoda Goloba in pa seveda predstavnikov civilne iniciative. Ocenjujem oziroma sklepam, da ste svetniki v povprečju pravzaprav dobro seznanjeni s to problematiko. Kar nekaj nas je sodelovalo tudi na samem posvetu. Precej poznamo problematiko tudi iz lokalnih okolji, tisti, ki smo bolj vpeti v to zgodbo. Mislim, da je bilo to tudi v strokovni javnosti kar precej razprav objavljenih in napisanih še več na to tematiko, zato ne bi zahajal preveč v podrobnosti.
Komisija bolj kot samo mnenje v bistvu skupaj s poročilom predlaga sklepe Državnemu svetu kot neke vrste ne toliko zaključkov, bolj kot ugotovitev in pa predlogov v katero smer bi kazalo razvijati, nadgrajevati to ureditev na tem področju in pa kje so glavni problemi. Dejstvo je, da je bilo na samem posvetu in tudi sicer opaziti precejšen razkorak med tako imenovano civilno pobudo, to civilno pobudo Dimnik, v kateri se združujejo predvsem na nek način lastniki teh kurilnih naprav, ali pa če tako rečem, državljani in državljanke. Na drugi strani predstavnikov izvajalcev, koncesionarjev, če hočete, pogodbenikov, ki opravljajo te storitve, pregledovanja, čiščenja kurilnih naprav in tudi potem meritev emisij iz tega naprav in nenazadnje tudi na tretji strani, če se lahko tako izrazim, torej predstavnikov ministrstva in pa Vlade oziroma ministrstva, ki seveda pokriva, ki je kot matično ministrstvo zadolženo za ta resor, čeprav je skozi samo razpravo se pokazalo, da so pristojnosti glede te problematike razpršene na kar nekaj ministrstev. Predvsem na področju nadzora je tukaj v bistvu pristojnih več ministrstev. Od varovanja zdravja, varovanja okolja, gradbene inšpekcije, pogojev za graditve objektov, obratovanje teh naprav in tako naprej. Skratka tukaj v bistvu je bilo zaznati, da je eden temeljnih problemov ta, da seveda v Sloveniji s tem prehodom oziroma prenosom te gospodarske javne službe iz lokalne ravni na državno raven, ta prenos še v celoti ni bil izveden. Kar nekaj območij še zmeraj obstoji, za katera koncesije še niso podeljene. Pred nekaj dnevi oziroma mislim, da je Vlada še dala soglasje oziroma podelila še nekaj koncesij. Ne vem zdaj natančno ali je s tem pokrito celotno območje Slovenije ali ne. Ampak v trenutku obravnave teh zadev je bilo tukaj še kar nekaj območij, ki torej te zadeve niso bile urejene. Hkrati je pa seveda ta prenos se iz lokalne na državno raven bolj razgalil ali pa celo v nekaterih primerih tudi odprl še nekatera tako strokovna, kot tudi, če hočete, politična vprašanja. Tako iz vidika določanja samih cen, transparentnosti cen, kvalitete izvajanja teh storitev, nujnosti, pogostosti izvajanja teh storitev. Zlasti je bila velika polemika oziroma je še zmeraj prisotna in pravzaprav tudi razkorak v tem ali je pravzaprav primeren ta model koncesij z javnimi pooblastili za opravljanje teh nalog ali oziroma, če hočete, ali je bolj primeren in nujen in do druge skrajnosti, ko predstavniki civilne pobude seveda zagovarjajo popolnoma licenčni sistem in svobodno gospodarsko pobudo, kjer bi torej lahko pač neka podjetja ali pa pravne osebe na trgu ponujale izvajanje teh storitev in bi se lahko, če malce karikiram, bi se lahko uporabnik neke kurilne naprave samostojno odločal koga angažira za pregled in čiščenje in kdaj ga angažira, če sploh. Ta diapazon je bil torej od ene skrajnosti do druge skrajnosti jasno izkazan skozi to razpravo. Seveda tukaj vmes so še potem ta stališča in strokovna mnenja teh predstavnikov strokovnih izvajalcev pravnih oseb in pa fizičnih, ki se že nekateri dolga leta ukvarjajo predvsem tudi preko zbornice oziroma interesnega združenja njihovega, do potem razprav o primerjalno pravni ureditvi v nekaterih drugih evropskih državah kako so te zadeve urejene. Skratka, zdaj ta predloga sklepov je en povzetek teh zaključkov, s katerim mi ugotavljamo, ponovno malo bolj natančno definiramo ta področja in probleme, ki so tukaj odprti. Jaz moram reči, da smo predvsem bili zelo previdni in smo tudi poudarjali, da je potrebno resnično narediti še dodatne analize v tem smislu ali bi bil resnično smotrn ponovni prehod iz nekega koncesionarnega sistema na licenčni sistem, ker bi to seveda lahko imelo kar precejšnje posledice. Nenazadnje je veliko teh subjektov dobilo te koncesijske pogodbe za določen čas in če bi želeli prekinjati predčasno, bi to za seboj potegnilo določeno odškodninsko odgovornost oziroma obveznost do države v tem primeru. Po drugi strani licenčni model pravzaprav je koncipiran na popolnoma drugih temeljnih, na drugačen način in se postavlja vprašanje kakšne bi bile potem posledice, učinki, predvsem v kontekstu zagotavljanja varovanja zdravega okolja in pa zdravja ljudi in pa sicer tudi požarne varnosti, ki sem jo prej pozabil omeniti. Ker seveda so bile naše ocene takšne, da osveščenost državljanov ali pa tudi pravnih oseb, se pravi lastnikov teh kurilnih naprav seveda še zdaleč po našem mnenju ni na takšnem nivoju, da bi se lahko primerjali z nekaterimi licenčnimi modeli na račun ali na to, da bodo lastniki teh kurilnih naprav pravzaprav sami tako osveščeno skrbeli, da bo to stanje za nadzor in za pregledovanje, čiščenje teh naprav. Velika polemika je bila tudi glede teh meritev. Zgodba, ki jo že nekajkrat obračamo. Ali torej ni mogoče vendarle na nek način poenostaviti teh dveh postopkov? Ker sedaj veste, da meritve, koncesijo in pooblastilo javno za izvajanje meritev imajo ene pravne osebe, ki hkrati ne morejo servisirati teh istih naprav, potem moramo naročiti nekoga drugega, serviserja, ki nam to zadevo nastavi. Ta mora ravno tako še enkrat izvesti meritve, da je v redu stvar nastavljena in seveda potem moramo ponovno poklicati dimnikarja, ki ima koncesijo, da še enkrat opravi iste meritve in tako naprej. Da ne zahajam preveč v podrobnosti.
Skratka zaključki gredo v dve smeri. Eno je, da je potrebno opraviti dodatne poglobljene analize glede tega ali je ta sistem primeren ali ni primeren ali morebiti razmišljati o drugačnem sistemu in v tem kontekstu tudi predlagamo Vladi, da te koncesije podeljuje tako, da če se bo to izkazalo, bo mogoče s čim manjšimi stroški morebiti prekiniti ta koncesijski sistem in preiti na morebitni licenčni sistem. Po drugi strani pa je razprava pokazala, da je pa vendarle mogoče tudi v obstoječem sistemu z nadgradnjo zakonodaje in pa predvsem še sprejetjem nekaterih podzakonskih predpisov vendarle bistveno izboljšati tudi sedanjo ureditev. Predvsem je šel poudarek tudi v tej smeri, da bi morale lokalne skupnosti imeti večjo vlogo pri oblikovanju teh cen storitev in pa da mora se narediti več na tem, da bodo te cene bolj transparentne, da bo manj zlorab s strani izvajalcev in da bo seveda ta kontrola nad kvaliteto in strokovnostjo dela teh izvajalcev še večja kot je sedaj.
Zaključil bom s tem. To mogoče ponazori tudi na nek način sliko na tem področju, to je bil tudi eden izmed očitkov in je tudi zapisan v teh ugotovitvah, zaključkih, da pravzaprav za to področje na matičnem ministrstvu, na Ministrstvu za okolje in prostor je zadolžen v bistvu samo en človek, operativno in seveda verjetno je tudi to nekoliko premalo, če se tako skromno izrazim, zadržano. Zato, da bi vendarle ministrstvo lahko pariralo na tem področju strokovne priprave podatkov in strokovnem načrtovanju, nadgradnje te zakonodaje in verjetno je tudi ta očitek nekoliko na mestu. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Odpiram razpravo. Želi kdo od svetnikov? Če ne ... Ja, prosim. Izvoli. Dr. Janvit Golob. Izvolite gospod kolega, imate besedo.

               PROF. DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani svetniki. Državni svet je s svojimi temami, kakor vidite, razpet med velike teme pa tudi med take, ki bi se kakšnemu zdele banalne pa so za državo zelo pomembno in to je to področje, ki smo ga osvetlili, področje dimnikarstva. Tukaj gre za veliko delo gospoda Frasa, gospoda Šolinca pa tudi civilne združbe in strokovne združbe, ki je pritegnila k našim pobudam. Vendar zdaj pa nastopa eno vprašanje. Ali bodo te naše podlage ostale samo črka na papirju, ali jih bo Vlada oziroma ministrstvo implementirali po eni ali drugi varianti? Koga mi lahko v tej smeri držimo ali zadolžimo, da bi se tukaj na enem področju, ki je v interesu res velikega števila državljanov, vpeljala kvalitetna dimenzija? Tukaj bi, če kdo zna pravi odgovor, bi bil zelo vesel. Ali se bo za to zadolžil gospod Šolinc, ki je kar sam tam na ministrstvu? Mi bi radi, recimo, čez eno leto odgovor ali se je tukaj kaj premaknilo ali ne. Ali se je kvaliteta dela tako dimnikarjev, kot tistih, ki jih nadzorujejo kaj izboljšala. Torej hvala lepa, da ste me poslušali. Dobro bi pa bilo, če bi danes leto rekli: "Naša razprava je rodila en rezultat." Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Golob. Želi še kdo besedo? Gospod mag. Šolinc. Se opravičujem. Gospod Šuštaršič. Vi se boste pa odločili ali bo potrebno. Izvolite.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. glede na to vprašanje našega kolega svetnika Goloba bi pa morda kazalo, da razvijemo zakonodajno iniciativo in s tem najdemo neko pot, ki bi najbolje poudarila pomen urejanja tega področja.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. V redu. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepov, kot ste jih prejeli v materialu. Prehajamo na ugotavljanje prisotnosti. Prosim, da prijavite prisotnost. 27 članov.
Kdo je za? (30 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagane sklepe Državni svet sprejel. Zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem prisotnim pri tej točki.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAČETEK KAZENSKEGA POSTOPKA. Na klop ste prejeli zahtevo okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 24. septembra, dopis okrožnemu sodišču v Ljubljani, z dne 2. oktobra 2008, urgenco okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 23. oktobra, dopis okrožnemu sodišču istega dne, mnenje službe za pravne in analitične zadeve, z dne 6. novembra ter dopis okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 4. 11. Vse to navedeno gradivo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo te komisije in predlog sklepa ste prejeli na klop. Predsednik Mandatno-imunitetne komisije je odsoten. Želi namesto njega gospod Arčon obrazložiti stališče? Zaenkrat ni potrebno. Kot veste, o tovrstnih sklepih ni predvidena razprava, zato dajem na glasovanje predlog sklepa, da Državnemu svetniku Borisu Popoviču v zvezi z zahtevo okrožnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka 2K423/2006, z dne 24. 9. 2008 in 4. 11. 2006 za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka ne prizna imunitete. Ugotavljamo prisotnost. 35 članov.
Kdo je za? (33 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel. Zahvaljujem se vam za sodelovanje pri uspešno opravljeni 11. seji Državnega sveta. Zaključujem to sejo. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Proceduralno. Po zaključeni seji. Ja prosim.

              GOSPOD ______: Bi predlagal, da tehnične službe tega Državnega sveta enkrat in dokončno uredijo ta način glasovanja. Ne želim, da se smešimo kolegi in kolegica. Namreč glasuje, kvorum potrdi 30 svetnikov in svetnica, potem je pa glasovanje 35 ali 36. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, samo tako, da ne bi tukaj o tehničnih služb pričakovali nemogoče. Ker to je popolnoma naravno. Če se komu zdi smešno, da je več glasov za, kot je prijavljeno prisotnih, to je popolnoma naravna zgodba, ki se tudi v Državnem zboru dogaja. Pač nekdo je prišel kasneje ali pa se je vključil kot je prijavil prisotnost. O tem ni nič hudega in prosim, če vam lahko predlagam, da v tem ne vidite smešne situacije, če se je nekdo pozabil prijaviti. Je pa prijavil in istočasno oddal svoj glas takrat, ko je bil čas. Zakaj je pa vseeno smiselno naprej ugotavljati prisotnost? Ker, če bi pa to število padlo pod sklepčnost, potem pa jaz kot predsednik seveda ne morem pristopiti k glasovanju. Samo zato je tista predhodna kontrola. Lahko je debata še naprej pa ni nič hudega. O naslednji seji boste obveščeni. Hvala lepa.

              (Seja je bila končana 19. novembra 2008 ob 14.56 uri.)