Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu

Državni svet Republike Slovenije je na 12. izredni seji, dne 29. 9. 2009, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 9. redni seji, dne 22. 9. 2009, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.

Obrazložitev:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, ki je eden izmed zakonov, ki se pretežno nanašajo na uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča U-I-159/08 z dne 11. 12. 2008. Ta zakon je tesno povezan in tvori vsebinsko celoto s še tremi zakoni: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-I) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-C), ki so bili vloženi v obravnavo po skrajšanem postopku zaradi odprave neustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča. Cilj vseh štirih zakonov naj bi bila uskladitev plač sodnikov s funkcionarji drugih vej oblasti. Ne glede na to, da vsi štirje zakoni predstavljajo enoten paket, je Državni svet izglasoval veto le na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.

Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L), s katerim naj bi se uskladile plače sodnikov s funkcionarji drugih vej oblasti. Vlada RS dviguje plače sodnikom začetnikom za sedem plačnih razredov, in sicer s 40. v 47. plačni razred. Predlagane zakonske spremembe se poleg tega, da vzpostavljajo novo plačno ureditev za sodnike, nanašajo tudi na državne tožilce in državne pravobranilce. Zakonodaja, ki ureja položaj državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, zahteva, da so glede pravice do plače enako obravnavani kot sodniki.

Po mnenju Državnega sveta naveden dvig sodniških plač predstavlja napako, saj so bile sodniške plače osnova za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju. Prav tako opozarjamo tudi na dejstvo, da Vlada RS predlaganih zakonskih rešitev ni usklajevala s sindikati javnega sektorja.

Na dejstvo, da Vlada RS predlaganih zakonskih rešitev ni usklajevala s sindikati javnega sektorja, je na 8. seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje opozoril tudi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja dr. Janez Posedi. Ta je obenem opozoril, da bo s predlagano rešitvijo ogrožena enotnost plačnega sistema, saj sta predvidena dva ločena postopka usklajevanja, in sicer z javnimi uslužbenci in s funkcionarji. Na podlagi navedenega je bil na 8. seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje dne 9.9.2009 podan predlog za amandma odbora, da se ta določba črta. Predlagani amandma v Državnem zboru ni dobil zadostne večine. 

Na pomanjkljivo ureditev postopka usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ki bi jo kazalo dograditi z mehanizmi, kateri bi zagotavljali enakost uskladitve za javne uslužbence in funkcionarje, je v svojem mnenju s podobnimi argumenti opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je na 8. seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje dne 9.9.2009 dodatno predstavila finančne učinke predloga dviga sodniških plač. S 1.12.2010 se bodo za pravosodne funkcionarje uveljavili plačni razredi v skladu s spremenjeno prilogo 3 predloga zakona, kar pomeni dodatnih 5,8 milijonov evrov bruto oziroma za 9,9% povečan obseg sredstev za plače pravosodnih funkcionarjev.

Državni svet opozarja, da je tudi v prehodnem obdobju do dokončne uveljavitve novele zakona (1.12.2010) predvideno zvišanje plač sodnikom in umestitev v višji plačni razred. Sporno je tudi načelo fiksnosti in ne variabilnosti plače, ki ga uvaja nov sistem.

Ukinjajo se razni dodatki, s katerimi se dosega večja storilnost, in sicer: ukinitev redne delovne uspešnost, povečanega obsega dela in nekaterih dodatkov (kot npr. dodatek za mentorstvo, za izobrazbo...). Obenem so poudarili, da je Vlada RS pristala na izsiljevanje sodnikov, ker predlaganih rešitev ni zahtevalo Ustavno sodišče, ampak gre za voljo Vlade RS in rezultat njenega pogajanja s sodniki.

Prav tako predlagana rešitev umestitev sodnikov v višje plačne razrede ni ustrezna, ker ni upoštevano dejstvo, da so sodniki v primerjavi z drugimi funkcionarji v privilegiranem položaju, saj so edini funkcionarji, ki imajo trajni mandat. Uveljavitev tega zakona bo povzročila nezadovoljstvo pri drugih poklicnih skupinah v javnem sektorju (npr. univerzitetnih profesorjev, zdravnikov ...). Kot primer naj navedemo dejstvo umestitve univerzitetnih profesorjev v plačne razrede: docenti so uvrščeni v 42. plačni razred, izredni profesorji (ki so stari med 45 let in naprej) pa v 46. plačni razred.

Državni svet poudarja, da dvig sodniških plač predstavlja napako, saj so bile sodniške plače osnova za določanje plačnih razmerij v javnem sektorju. Z dvigom plač se bodo razmerja v javnem sektorju porušila, in sicer še posebej v obdobju, ko Vlada RS v trenutni ekonomski situaciji govori o varčevanju in znižanju plač v javnem sektorju. Prav tako je sporen predlog dviga plač sodnikov v obdobju finančne in gospodarske krize, ko se dnevno srečujemo z rastjo števila brezposelnih (npr. Gorenje, Mura, Steklarska nova ...). Državni svet meni, da bo navedeni dvig sodniških plač ob istočasni ukinitvi dela plače za redno delovno uspešnost, ukinitev povečanega obsega del, ukinitev različnih dodatkov (npr. za mentorstvo, izobrazbo...) pripeljal do destimulativnosti pri delu v javni upravi. Ustavno sodišče je v svoji odločbi o ustavnosti določenih določb zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, glede očitkov o plačilu sodnikov za delovno uspešnost, odločilo, da kakršnakoli ureditev, ki bi določala, da je del sodnikove plače odvisen od delovne uspešnosti, ni v neskladju z Ustavo RS. 

Predlagana sprememba sodniških plač, ki predstavlja edini večji poseg v plačni sistem, zaradi bistvenega dviga fiksnega dela plače ruši s težavnimi pogajanji vzpostavljena plačna razmerja, kar utegne povzročiti plaz upravičenih zahtev v javnem sektorju. S to spremembo nastaja drastično nesorazmerje med sodniškimi plačami, zdravniškimi plačami in plačami univerzitetnih profesorjev, saj plača okrajnega sodnika odstopa kar za šest ali več plačnih razredov oziroma za 25 ali več odstotkov. Slednje kaže na nerazumevanje soodvisnosti plačnega urejanja posameznih skupin v javnem sektorju. Kot napako in neodgovorno ravnanje Državni svet ocenjuje tudi ukinitev variabilnega dela sodniške plače, ki namesto stimuliranja nadpovprečno uspešnega dela sodnikov znova uvaja uravnilovko in destimulira nadpovprečno uspešne sodnike, da bi prevzemali dodatno delo in s tem prispevali k hitrejšemu odpravljanju sodnih zaostankov.

V podkrepitev argumentov glede neutemeljenosti predloga za dvig plač sodnikom Državni svet navaja še primere tožb sodnikov za izplačilo razlike nezakonito premalo izplačane plače v preteklosti, o katerih bodo odločali sodniki sami. V teh primerih gre za kršitev uresničevanja ustavne pravice do nepristranskega sojenja. V omenjenih primerih se bo sodnik znašel v položaju, kjer bo v konkretni zadevi odločal neposredno ali posredno tudi o svojih pravicah in dolžnostih oziroma svojem premoženjskem stanju. Gre za odstopanje od 23. člena Ustave RS (pravica do sodnega varstva), po katerem ima vsak zagotovljeno pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Nedavno smo tudi že bili soočeni s tem, ko je o skladnosti sodniških plač z Ustavo RS odločalo Ustavno sodišče, sodniki tega sodišča pa so neposredno odločali tudi o svojih plačah.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju je vsebinsko tesno prepleten in povezan še z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi, Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu, ki se nanašajo na zakonsko ureditev plačnega sistema v pravosodnih organih.

Zato Državnemu zboru predlagamo, da ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-G).

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Rajko Fajt.