Magnetogram 1. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(12. december 2007)

Sejo je vodil prof. dr. Jože Mencinger, predsedujoči.
Seja se je začela ob 12.03 uri.

              PREDSEDUJOČI PROF. DR. JOŽE MANECINGER: Spoštovana gospa državna svetnica, spoštovani državni svetniki, gostje in novinarji tu zbrani! Pričenjam sejo Državnega sveta. V tej funkciji sem po starostnem kriteriju in običajno imam težave s procedurami, tako da se že v naprej opravičujem, če bo s procedurami kaj narobe. Zahvaljujem se pevskemu zboru, ki je že odšel. Vabim predsednika Državnega zbora, da pove nekaj besed.

              FRANCE CUKJATI: Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki! Najprej iskrene čestitke k vaši izvolitvi. Imate za seboj lepo bero zaupanja, ki ga boste zagotovo tukaj v teh prostorih izkazali in opravičili. Mi smo veseli, da je Državni svet začel z novim delom, z novo sestavo pred zaključkom Državnega zbora, da se prekriva zadeva, da kontinuiteta pride do izraza in se delo nadaljuje. Kajti, predvsem želim poudariti to, da je sodelovanje Državnega zbora in Državnega sveta zelo pomembno, pomembno za vse nas. Zato se v tem trenutku lahko zelo zahvalim prejšnjemu predsedniku gospodu Sušniku s katerim smo zelo dobro sodelovali. V medijih je včasih prišlo do izrazov kakršnih malenkostnih nezaupanj, ali mogoče negodovanja Državnega zbora ob določenem vetu in podobno, ampak to je funkcija Državnega sveta. Zelo dobro smo začrtali tudi nadaljnje sodelovanje v času predsedovanja. Upam, da bomo tudi predsedovanje izpeljali tako, da bo v ponos Sloveniji in bomo tudi na ta način dokazali, da oba, Državni zbor in Državni svet, tvorno sodelujeta v korist Sloveniji in v korist celotni Evropi. Sodelovanje se razširja na mnoga področja v zakonodajnem postopku. Jaz želim, da tudi naprej sodelujete na vseh delovnih telesih po zakonodajnih postopkih in pa tudi po vaši presoji, kadar je potrebno izglasovati veto, kadar je potrebno ponovno opozoriti Državni zbor naj ponovno premisli o določeni stvari.
Pred seboj imamo tudi željo oziroma sam želim, da se nadaljuje razmišljanje o prenovi Državnega sveta v vašem prejšnjem mandatu je to začelo, se je sprožilo in menim, da je tukaj v Državnem svetu tisto mesto, kjer se pravzaprav te pobude rojevajo, so se že rodile, da se nadaljujejo, da se premišlja o tem in seveda šele na tej podlagi se lahko tudi na ustavni ravni z dvotretjinsko večino doseže prenova, tako kot jo vsi želimo in pričakujemo.

Naj vas še opozorim oziroma spomnim, da bo vendarle tudi ta dvorana v naslednjem letu, v času dopustov, doživela prenovo. Tako, da potrpite še malo in bo tudi ta prostor tudi deleže tiste kvalitete, ki jo Državni svet zasluži.
Še enkrat, dame in gospodje! Želim, da se v teh prostorih, kljub temu, da še niso prenovljeni, dobro počutite, da ves ta zagon in pa to voljo tudi uresničite v vsem delu, ki vas čaka. Hvala za pozornost. .../Aplavz./...

              PREDSEDUJOČI PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Zahvaljujem se predsedniku Državnega zbora, gospodu Francetu Cukjatiju.
K besedi pa vabim nekdanjega predsednika Državnega sveta, gospoda Janeza Sušnika.

              JANEZ SUŠNIK: Spoštovana državna svetnica, državni svetniki! Tudi v mojem imenu lep pozdrav. Jaz sem vesel, da sem bil pet let predsednik tega Državnega sveta. Da smo pravzaprav v Državnem svetu Republike Slovenije, glede na šibke pristojnosti, ki jih ima, pač opravljali svoje delo in svoje poslanstvo, za kar smo bili tudi poklicani. Kar je napisano v Ustavi in pa v Zakonu v Državnem svetu in pa poslovniku. Tako, da imam pravzaprav za seboj neko izkušnjo v politiki, ki jo pred tem nisem imel. Zato sem si želel tudi biti ponovno izbran, pa žal taka so naključja, da se vedno ne izide. Enkrat gre, drugič ne gre. Res, da smo dobro delali v samem Državnem svetu, da so bile komisije sklicane vedno na roke, ki jih je terjalo tudi v sami zakonodajni iniciativi, da smo tudi nekajkrat ugovarjali, da Državni zbor ponovno premisli, in kot je predsednik Cukjati rekel, seveda smo se poslužili vseh instrumentov, ki jih Državni svet pravzaprav ima, ne z nagajivostjo, ampak s strokovnostjo. Mislim, da bi bilo treba ravno tako naprej, da je prvenstveno strokovna podlaga, da vsi skupaj želimo tako Državni zbor, ko sprejema zakone, kot tudi Državni svet, da ima Slovenija dobro zakonodajo. S tem je treba strmeti. Tako, da je pravzaprav stvar čisto jasna, da smo tudi veliko pozornost posvetili civilni družbi. Tukaj je bilo veliko posvetov, ki so nam tudi odprle nekatere možnosti o razmišljanju boljše zakonodaje za jutrišnji dan. Tako, da je tudi, morda bi novi predsednik, ko bodo izbrani, pa politika okrog Državnega sveta morda tudi to nadaljevala, dokler ne pride do rekonstrukcije Državnega sveta. Jaz sem mnenja, da smo bili tudi v vsem mandatu razmišljali o tem, da glede pristojnosti ali je treba dodati ali pa razmišljati o drugačnih možnostih. Tako, da je v tem sklicu mislim, da imate priložnost, da predlog, ki smo ga mi dali na Vlado Republike Slovenije, tudi vi obravnavate in kot je predsednik rekel, poskušamo dobiti neko pravo linijo tiste dvodomnosti. Ker poglejte, Državni svet Republike Slovenije se je močno uveljavil tudi v Evropski uniji in tudi v tem združenju evropskih drugih domov. Tako imamo številne prijatelje, tako v Ruski federaciji, v senatu Francije, v Državnem zboru Avstrije, v Zveznem svetu Nemčije itn., pri Senatu na Češkem. To so postali že osebni prijatelji in tudi z nekaterimi drugimi. Tako, da je treba te povezave, mislim, da jih je treba držati naprej. Prav tako je tudi tukaj enkrat na leto sklicana ta regionalna skupnost, ki jo tvorijo države okrog Avstrije, če bom po domače rekel bivše "K-und-K" približno, če tako malo z rezervo vzamete.

              Tukaj je tudi pomembno, da se te države srečujejo, da usklajujemo eventualne stvari, ki so zanimive za to področje, za njihov razvoj. Pravzaprav tudi naša udeležba na COSAC-u, kjer se parlamenti srečujejo. Parlamenti se srečujejo tako, da recimo, kjer je dvodomni parlament je 2:1. Državni zbor ima možnosti 4 delegate dati, Državni svet 2. Tudi to je zelo pomembno in na osnovi tega se je tudi dogovor z Državnim zborom letos naredil kako se bodo stvari odvijale v času predsedovanja. Mislim, da je to pomembno sporočilo. Vse tisto kar je bilo začeto mislim, da bo modro nadaljevati in strmeti s prispevkom k dobri zakonodaji, ker to nas Slovence veže med seboj in da se držimo v prijateljskem duhu. Jaz sem uspel v svojem mandatu tudi z drugimi, da se nismo šli mi, pa vi in tako naprej, ampak da smo res preko komisij in tudi preko plenarnih sej konstruktivno sodelovali. Bile so dobre diskusije, dobri prispevki in to bi želel, da tudi nov predsednik in vodstvo Državnega sveta poskuša to ravnovesje obdržati. Ker še vedno menimo, da je glavni politični motiv v Državnem zboru, tukaj pa so interesne skupine. Treba je to nekako jemati kot interese. In če bo to tako naprej menim, da bo tudi Državni svet doživel rekonstrukcijo Državnega sveta in ob času, ko se bodo pokrajine potrdile, morda je takrat prava priložnost, da se ta Državni svet preoblikuje v neko drugo ime, ki ga boste pravzaprav tudi z uradno politiko tudi dogovorili.
Jaz imam željo, da dobro sodelujete, seveda imam željo tudi, da je izbran predsednik, ki bo uspel vzdrževati to dobro klimo v Državnem svetu, ker mi smo na koncu res postali pravi prijatelji. In to je pomembno. Prijateljstvo, sožitje med seboj in te strokovne povezave, ki so se v Državnem svetu dogajale.
Veliko sreče, uspeha vam želim! In ker smo pred prazniki tudi vesele božične praznike in srečno in uspešno novo leto vam in vašim družinam. Vso srečo! Hvala.

              PREDSEDUJOČI PROF. DR. JOŽE MANECINGER: Zahvaljujem se dosedanjemu predsedniku Državnega sveta in se mu v svojem imenu še enkrat sodelujem za dobro vodenje Državnega sveta v prejšnjem mandatu.
Sedaj gremo pa s tega slovesnega dela na normalni del. O sklicu seje je bil obveščen še enkrat predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša. Na sejo so bili vabljeni predstavniki državne volilne komisije gospod Marko Golobič, Janez Srebot, Miroslav Predan in Dušan Vučko, ki jih lepo pozdravljam. Tokrat nam bodo pomagali pri procedurah. Pri vodenju mi bo pa pomagal dosedanji sekretar Državnega sveta gospod Primož Hainz. Preden nadaljujemo vas moram vprašati, če ste predali potrdila o izvolitvi. Če niste predali jih predajte.
Lahko preidemo na odločanje o dnevnem redu. Dnevni red ste dobili na klop. Imamo predlog pet točk dnevnega reda, in sicer je najprej izvolitev predsednika in članov mandatno-imunitetne komisije. 2. točka je potrditev mandata državnih svetnikov. 3. točka je izvolitev predsednika Državnega sveta Republike Slovenije. 4. točka je izvolite podpredsednika Državnega sveta Republike Slovenije in 5. točka je imenovanje sekretarja Državnega sveta Republike Slovenije. Najprej vprašam ali želi o tem dnevnem redu kdo razpravljati, mu nasprotovati ali kaj podobnega? Če ni nikogar, ki bi želel o tem razpravljati dajem ta predlog dnevnega reda na glasovanje. Kot vem ste navodila kako se glasuje dobili na klop. V bistvu se pritiska na tisto rumeno tipko, če pa hočete razveljaviti glasovanje, pa morate hitro pritisniti na tisto tipko na drugi strani. Se pravi, najprej moramo ugotoviti prisotnost in zdaj prosim, da pritisnete na tipko za prisotnost. Če se je pokazala rdeča luč pomeni, da stvar deluje. .../medsebojni pogovor./.. Bomo ponovili še enkrat glasovanje. Na rumeno tipko morate pritisniti.../medsebojni pogovor./.. Še enkrat glasujemo o prisotnosti. Rezultat je 36 prisotnih. Očitno dva ekrana različno kažeta. Je 34 prisotnih. Potem glasujemo kdo je za ta dnevni red. Na žalost je napaka. Še enkrat glasujemo o prisotnosti, kdor je prisoten naj glasuje. Rezultat je spet 34.
Kdo je za ta dnevni red naj pritisne ponovno. Rezultat je 35../medsebojni pogovor./... Kdo je proti? (Nihče.) Kdo je vzdržan? (Nihče.)
Dnevni red kakor je napisan je sprejet.

              Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN ČLANOV MANDATNO-IMUNITETNE KOMISIJE, ki ga določa 49. člen Zakona o Državnem svetu. Glasovanje o članih in predsedniku je javno, razen, če kdo zahteva, da je glasovanje tajno. Na klop ste dobili dve listi, in sicer na prvi listi je za predsednika predlagan mag. Dušan Črnigoj, za člane pa Lidija Jerkič, Matej Arčon in Cvetko Zupančič in Peter Požun. Po drugi listi je za predsednika predlagan Peter Požun, za člane pa mag. Dušan Černigoj, Lidija Jerkič, Matej Arčon in Cvetku Zupančič.
Kandidatna lista, ki bo dobila največ glasov, velja in s tem tudi predsednik tiste kandidatne liste. Glasujemo o prvi kandidatni listi. Ugotovimo prisotnost! (35 članov.)
Kdo je za prvo kandidatno listo? (21 članov.) Kdo je proti? (... članov.) Vzdržani? (... članov.)
Ker je tukaj več kot polovica, 21 članov za, potem glasujemo samo o prvi kandidatni listi in Mandatno-imunitetna komisija v sestavi mag. Dušan Črnigoj kot predsednik, člani pa Lidija Jerkič, Matej Arčon, Cvetko Zupančič in Peter Požun, je izvoljena.
S tem je 1. točka dnevnega reda zaključena.

              Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POTRDITEV MANDATOV DRŽAVNIH SVETNIKOV. Spet moram pojasniti nekaj procedur. 10. člen Zakona o Državnem svetu določa, da se glede vprašanj, ki z zakonom niso urejena, smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah Državni zbor. 109. člen Zakona o volitvah v Državni zbor, pa določa, da lahko pritožbo zoper odločitev volilne komisije vložijo kandidati interesne organizacije ali raziskovalne skupnosti do prve seje. Potem 49. člen Zakona o Državnem svetu določa, da Mandatno-imunitetna komisija pregleda morebitne pritožbe kandidatov interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. Komisija pač to upošteva pri svojem delu. Pri čemer ugotavljam, da je Državni svet 28.11.2007 prejel zahtevo Društva za teorijo in kulturo hendikepa, da se zavrne potrditev mandata Borisu Šušteršiču, kot državnemu svetniku za področje negospodarskih dejavnosti, področje socialnega varstva. Poleg tega je Državni svet 4.12.2007 prejel od Državne volilne komisije odstop vloge Društva za teorijo in kulturo hendikepa kot zahtevo za razveljavitev volitve članov Državnega sveta na področju socialnega varstva.
Poleg tega je Državni svet 28.11.2007 prejel pritožbo Darka Sakonika, kandidata za državnega svetnika glede poteka žreba. Med Darkom Sakonikom in izvoljenemu Marjanom Klemencem, predstavnikom lokalnih interesov v 19. volilni enoti. Ker pa mora potem dati svoje mnenje Mandatno-imunitetna komisija, ki je bila že izvoljena, se ta sestane v mali dvorani na Tomšičevi, ter pregleda potrdilo o izvolitvi, sestavi in pa sestavi poročilo za Državni svet. Ta sestavni del poročila mora biti seznam državnih svetnikov in svetnic in potrdila o izvolitvi. Zaradi tega, ker je to neko opravilo, moram sedaj odrediti 20 minutni odmor, v katerem se bo državna volilna komisija pomagala naši imunitetni komisiji in potem bomo dobili predlog. Se pravi, odrejam odmor 20 minut.

              (Seja je bila prekinjena ob 12.25.)

              (Seja se je nadaljevala ob 13.07.)

              PREDSEDUJOČI DR. JOŽE MENCINGER: Ker je Mandatno-imunitetna komisija končala z delom, nadaljujemo z delom Državnega sveta. Prosim predsednika Mandatno-imunitetne komisije mag. Dušana Černigoja, da poda poročilo.

              MAG. DUŠAN ČERNIGOJ: Hvala lepa. Spoštovana svetnica in spoštovani svetniki! Poročilo Mandatno-imunitetne komisije ste dobili na mizo.
Komisija predlaga Državnemu svetu, da na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu in drugega odstavka 6. člena Poslovnika Državnega sveta potrdi mandate naslednjim članom: Arčon Matej, Bahun Drago, Binder mag. Stojan, Cipot Rudi, Černigoj mag. Dušan, Dragan Toni, Fajt Rajko, Fras Darko, Golob prof. dr. Janvit, Jan dr. Zoltan, Jerkič Lidija, Kavčič mag. Blaž, Kekec Bojan, Korže Jože, Kovšca Alojz, Lampret Jernej, Majes Branko, Meh Borut, Mencinger prof. dr. Jože, Mihelčič Jože, Otoničar Vincenc, Ozimič Milan, Papič Bojan, Peršak Anton, Požun Peter, Reven Rastislav Jože, Rus dr. Andrej, Semolič mag. Dušan, Slivšek Jože, Ščernjavič Drago, Štrukelj Branimir, Verbič Jernej, Vnučec Bogomir, Vrisk Peter, Zupančič Cveto, Žura Drago.
Na podlagi drugega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu se potrdi mandat gospodu Borisu Šuštaršiču. V skladu z drugim odstavkom 6. člena Poslovnika Državnega sveta o potrditvi svojega mandata gospod Boris Šuštaršič ne sme glasovati. Na podlagi drugega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu potrdi mandat gospodu Marijanu Klemencu. V skladu z drugim odstavkom 6. člena Poslovnika Državnega sveta o podelitvi svojega mandata gospodu Marijanu Klemencu. Hvala lepa.

              PREDSEDUJOČI PROF. JOŽE MENCINGER: Hvala za poročilo komisije. In zdaj nadaljujemo z glasovanjem. Kdo želi kakšno besedo glede tega poročila mandatno-imunitetne komisije? Če kdo, potem prosim, da se predstavi dokler še ne vemo za vse kdo je kdo. No, tu vidim, da ni. Potem lahko nadaljujemo v smislu 50. člena Zakona o Državnem svetu, odločamo o potrditvi mandatov na predlog mandatno-imunitetne komisije tako, da glasujemo o poročilu te komisije. Imamo nek manjši zaplet, in sicer najprej gre za tako imenovane nesporne člane oziroma nesporne svetnike, kjer glasujemo v paketu in potem imamo dva svetnika pri katerih so pritožbe, v tistem primeru pa glasujemo za ta dva svetnika posebej, takšna so pravila. No, zdaj gremo spet na glasovanje. Najprej vprašam po prisotnosti. 36 za enkrat samo glasuje. No, rezultat je 34.
Kdo je za to listo? (35 članov.) Kdo je proti listi? (Nihče.) Vzdržal? (Nihče.)
S tem je potrjen mandat 36 svetnikov.
Gremo posebej glasovati na predlog mandatno-imunitetne komisije za to, da se potrdi mandat državnemu svetniku gospodu Borisu Šuštaršiču. Spet glasuje samo 36. Najprej prisotni. 35.
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Vzdržal? (2 člana.)
S tem je potrjen mandat gospoda Šuštaršiča kot državnega svetnika.
Gremo na glasovanje o mandatu gospoda Marijana Klemenca, ki ne sme spet glasovati, glasujemo drugi. Prisotnost. Prisotnih 34.
Kdo je za? (31 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Vzdržal? (Nihče.)
S tem je potrjen tudi mandat gospoda Marijana Klemenca in vsi svetniki smo izvoljeni.

              Prehajamo na 3. točko dnevnega reda - izvolitev predsednika Državnega sveta. Ker sem eden od kandidatov za predsednika Državnega sveta preneham opravljati funkcijo predsedujočega. Ker je pa tu starost edina prednost pri predsedniku postane predsedujoči tisti, ki je naslednji po starostni kategoriji in to je gospod Boris Šuštaršič, ki ga prosim, da prevzame mesto predsedujočega. Hvala.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovana svetnica, spoštovani državni svetniki!

Pričenjamo 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - IZVOLITEV PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zakon o Državnem svetu v 43. členu določa, da ima Državni svet predsednika, ki se ga izvoli z večino glasov vseh državnih svetnikov, torej z 21. glasovi. V 9. členu Poslovnika Državnega sveta pa je določena, da kandidat za predsednika Državnega sveta predlaga skupina najmanj osmih svetnikov ali večina članov ene interesne skupine.
Tretji odstavek 7. člena Poslovnika Državnega sveta pa določa, da Državni svet izvoli predsednika s tajnim glasovanjem. Tajno se glasuje z glasovnicami, prvi odstavek 8. člena Poslovnika Državnega sveta.
Sedaj bi pa prosil, da ugotovimo koliko je bilo vloženih kandidatur, če mi lahko posredujete gradivo.
Torej ugotavljamo, da po vrstnem redu so bili vložene kandidature: državnega svetnika mag. Blaža Kavčiča, državnega svetnika gospoda Alojza Kovšce in državnega svetnika gospoda dr. Jožeta Mencingerja. To bo tudi vrstni red na glasovalnih lističih. Še to bi prosil, so vsi kandidati podali pisna soglasja? So.
Potem ugotavljam, da so za predsednika Državnega sveta Republike Slovenije predložene naslednje kandidature. Torej kot sem že rekel: gospod mag. Blaž Kavčič, Alojz Kovšca in dr. Mencinger. Ali želi k predlogu kandidatur za predsednika Državnega sveta še kdo razpravljati? Izvolite.

              BORUT MEH: Interesna skupina delodajalcev. Jaz sam predlagam, da se kandidati za predsednika tudi predstavijo glede na to, da jih vsi ne poznamo. Hvala.

              PREDSEDUJOČI PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Naslednji se je prijavil k besedi gospod Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovana svetnica in svetniki! Najprej vsem čestitam tudi jaz za izvolitev. Rad bi v imenu interesne skupine za negospodarstvo, ki me je danes imenovala za začasnega vodjo te skupine razložil predlog interesne skupine, ki predlaga za predsednika Državnega sveta prof. dr. Jožeta Mencingerja.
Pri tem, ko smo se odločili za ta predlog smo upoštevali več razlogov. Eden izmed, če začnem od najbolj splošnih proti bolj posebnim, prvi izmed razlogov je neke vrste načelne narave. Doslej je Državni svet deloval tri mandate. In v vseh treh mandatih je bil predsednik izvoljen iz največje interesne skupine, to je iz skupine lokalnih interesov. Seveda je pa Državni svet, kot rečeno, sestavljen iz dveh osnovnih velikih skupin. Na eni strani je skupina lokalnih interesov, na drugi strani, kot temu rečemo, neka zbirna skupina funkcionalnih interesov, kjer se potem notranje deli na več manjših skupin od negospodarstva, delodajalci, delojemalci, samostojni poklici, predstavniki kmetov in tako naprej. Zdi se nam, da bi bilo vendarle, glede na naravo Državnega sveta, glede na to, da nekako je tudi v prejšnjem sklicu, če lahko kot neko izkušnjo povem, vendarle obveljalo in še vedno velja prepričanje, da je ta narava, ki je sicer specifična v nekem evropskem merilu relativno specifična, da pa predstavlja neko določeno kvaliteto v slovenskem parlamentarnem sistemu, se pravi, da je Državni svet v principu sestavljen po drugem načelu, kot je Državni zbor, ki je predstavništvo državljanov in na ta način odraža nek politični zemljevid Slovenije, da Državni svet, recimo, predstavlja pa v nekem smislu nek vertikalni presek, recimo, družbe, se pravi, da predstavlja stratifikacijo interesnih skupin, poklicnih in tako naprej, da bi bilo s tega vidika smiselno, da se na neki simbolni ravni enkrat zgodi tudi to, da je predsednik Državnega sveta nekdo iz okvira funkcionalnih interesov.

              In ker je skupina za negospodarstvo v tej skupini funkcionalnih interesov številčno najmočnejša in seveda ne tehtamo drugih tež, se nam je zdelo, da pač kot skupina lahko predlagamo enega izmed svojih članov. Zdi se mi, da je to zelo smiselno, ker bi na ta način tudi na tej ravni, kot pravim presegli neko logiko, ker se včasih tudi vsiljuje, kadar se ocenjuje Državni svet neko logiko morebitnih strankarskih vplivov v Državnem svetu, neko tehtanje ali je Državni svet bolj pod vplivom te ali ne koalicije ali opozicije ali česa podobnega, da bi nekako na ta način Državni svet presegel ta nivo razmišljanja. Iz tega vidika je dr. Mencinger posebej primeren kandidat, tudi zaradi tega, ker ni, kolikor je meni znano in tudi on sam to potrjuje, pač član nobene politične stranke. Kot vsak, tako kot tudi jaz, ker tudi nisem član nobene stranke, ampak seveda se politično opredeljujemo, ampak ni pa nad njim nek imperativ neke zvestobe te ali one politične opcije.
Drugo, kar se mi zdi zelo pomembno pri tej kandidaturi je to, da dr. Mencinger, ki je na formalni ravni predstavnik interesov univerze, to je nesporno, ampak vendarle nekako združuje v svoji orientaciji več, če lahko tako rečem interesov. Se pravi interesi izobraževanje, na tej najvišji ravni, interes znanosti in tudi na nek način konvinira z interesom ali pa s spoznavanjem gospodarstva. Se pravi, da ima nek širok diapazom, kar se nam zdi glede na vlogo, ki jo pač predsednik Državnega sveta ima tudi pomembno.
Končal bi z nekimi osebnimi kvalitetami. Zdi se mi, da dr. Mencinger pomeni neko avtoriteto oziroma uživa ogled v slovenski javnosti, ugled neodvisne osebe. Osebe, ki lahko za marsikoga izraža sporna stališča, ki pa nedvomno pri tem ni špekulant, ki pač pove tisto, kar o neki stvari misli, tudi če se zdaj mi ali pa kdo drug s tem ne strinja. To se mi zdi kvaliteta, ki jo ima žal premalo ljudi. Upam, da je takih ljudi v tem svetu čim več ali pa da smo vsi taki, ker je to za Državni svet zelo pomembno, ampak kandidat, ki ga predlagamo, po našem prepričanju nesporno tak je. Kot sodelavec je strpen, dostopen, komunikativen, kar je za predsednika takega organa tudi pomembno in zato pač v imenu interesne skupine predlagam ta predlog in vas vabim k tehtnemu razmisleku za ta predlog. Hvala.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa.
Bi želel še kdo razpravljati o teh treh kandidaturah? Prosim. Vas ne poznam, se opravičujem. Pozdravljen.

              TONI DRAGAR: Dober dan.
Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki. Tone Dragar, Kamnik, Domžale, Litija.
Torej, jaz, kot prvopodpisani pod kandidaturo ali za kandidaturo mag. Blaža Kavčiča sem razumel, da se bo sam predstavil in ne želim biti advokat nikogar. Bi pa samo vprašal ali te kandidature Mandatno-volilna komisija pregleda? Namreč, po mojem mnenju kandidatura dr. Jožeta Mencingerja ni v skladu z našim Poslovnikom. Torej, interesne skupine so navedene v 36. členu, v 9. členu pa piše, da mora biti večina članov interesne skupine podpisanih, kot tisti, ki vlagajo kandidaturo, ali pa morda narobe bere. Dobil sem papir na katerem je podpisan moj spoštovani kolega Peršak, kar mislim, da ni večina. Posebej sem šel pogledat kaj je interesna, ker sem prvič v teh prostorih danes, ampak interesna skupina je negospodarstvo, kar pomeni, da je treba, vsaj po mojem mnenju, imeti kar nekaj podpisov.
Samo toliko, ker pač, se predolgo ukvarjam s temi poslovniki. S kolegom Peršakom sva domžalskega celo pisala 15 let nazaj.
Hvala lepa.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Torej, tu imamo en ugovor. Jaz osebno ne poznam toliko poslovnika, da bi lahko verodostojno odgovoril, bom prosil gospoda Tajnika, če lahko poda mnenje. Drugače pa bomo prepustili mandatno-imunitetni komisiji, da to presodi.
Prosim.

              PRIMOŽ HAINZ: Jaz se opravičuje, ker sem eno drugo stvar urejal.  
V čem je spor pri dr. Mencingerju? .../Oglašanje iz dvorane. /... Koliko podpisov? .../Medsebojno pogovarjanje./...

              ANTON PERŠAK: Mi smo poslovnik razumeli na ta način: interesna skupina je subjekt v tem Poslovniku, kot sem povedal v začetku, interesna skupina je mene pooblastila na tej seji, kot začasnega vodjo interesne skupine, zato sem jaz podpisal ta papir. Sicer je pa interesna skupina sedmih članov soglasno predlagala to. V kolikor bo interpretacija poslovnika bila takšna, kot je bilo zdaj vprašanje, potem predpostavljam, da bo teh 7 članov takoj podpisali to kandidaturo.

              PRIMOŽ HAINZ: Kandidira se, če dovolite, do začetka glasovanja. Tako, da ta možnost še vedno obstoja v kolikor bi bilo to sporno.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Dobro. .../nerazumljivo./.... ali je to dovolj pojasnjeno glede na to kako je...

              TONI DRAGAR: Če dovolite. Jaz se opravičujem, ker vam kradem čas, ampak glede na vse možnosti raznih pritožb, jaz predlagam, torej mi nismo dobili niti soglasij, jaz ne vem ali so vsi dali soglasja in glede na to, da znam brati in je podpisan samo gospod Peršak, to za mene ni večina ne gospodarsko interesne skupine, pomeni, da pričakujem, če ni že prepozno, podpise večine, to so štiri od sedem. Pa se opravičujem, res, ampak imam izkušnjo s tolmačenjem Poslovnika in smo jo drago plačali, ne bi rad, da izvolimo morda predsednika, ki bo potem lahko kakorkoli težava. Mislim pa, da lahko to naredimo zelo hitro.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Prav v tem času bi vendarle prosil vsakega od kandidatov, da bi se predstavil, mislim, da je pobuda državnega svetnika gospoda Meha smotrna. Pa bi prosil kar po vrsti kot smo jih najavili. Gospod Kavčič.../oglašanje iz klopi./.. Izvolite, lahko še.

              DRAGO BAHUN: Hvala lepa. Jaz bi predlagal oziroma bi prosil, da bi kandidati, ki se bodo predstavili na nek način, da se opredeljujejo tudi do odnosa profesionalizacije funkcije predsednika Državnega sveta. Zakaj to, bom rekel, bi prosil? Tisti, ki smo v tem Državnem svetu že drugi mandat se dobro spomnimo, da smo več kot polovico prejšnjega mandata imeli zelo, zelo budno diskusijo na temo predsednik Državnega sveta ali profesionalna funkcija ali neprofesionalna funkcija. Soglasno mnenje Državnega sveta je bilo, da je zaradi pomembnosti in kompleksnosti te funkcije potrebno, da se ta funkcija opravlja profesionalno. Tudi sklep Ustavnega sodišča na nek način v bistvu v končni fazi nam je na nek način dal prav v tem pogledu. Zato želim, da že v samem začetku ob samem imenovanju jasno tudi od kandidatov slišimo kakšen odnos v bistvu imajo tudi oni do te funkcije in ali želijo to funkcijo opravljati profesionalno ali ne. Hvala lepa.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Medtem bi obvestil, da sem prejel ta predlog, ki je bil razdeljen na mizo s podpisi svetnikov te interesne skupine, tako da ta pogoj je formalno pravno izpolnjen. V kolikor ni ugovora ih kakšnega drugega vidika. Lahko ugotovim, da so vse tri kandidature veljavne. Ni ugovora? Hvala lepa. Zdaj bi pa prosil, če bi se vsi trije kandidati predstavili, vendar tako nekako bi prosil v okviru petih minut. Prosim, izvolite. Gospod svetnik Kavčič.

              BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani gospod predsedujoči, državna svetnica, državni svetniki, gospe in gospodje! Vstopamo v nov mandat Državnega sveta 2007-2012. To je pomembno obdobje v razvoju razmeroma mlade slovenske demokracije, v kateri lahko novi Državni svet da svoj prispevek. Prav Državni svet je pomembno mesto strokovnega in h konkretnim interesom državljanov naravnanega dialoga. Visoka usposobljenost in informiranost članov Državnega sveta je dobra popotnica za politični dialog, ki je sicer lahko ognjevit, a bolj usmerjen k problemom in rešitvam ter manj k medosebnim spopadom, politikantstvu in bremenom negativnega čustvenega naboja. Ne vidim dileme v tem, ali je Državni svet politična entiteta ali ne. Če politiko razumemo v širokem kontekstu ukvarjanja s tistimi javnimi vprašanji, ki jih ni možno urejati na medosebni ali na medpodjetniški ravni, potem so tudi vprašanja, s katerimi se ukvarja Državni svet, politična, državna, kot izhaja iz samega pomenskega korena te besede.
Če mi boste zaupali vodenje Državnega sveta v naslednjem mandatnem obdobju, si bom prizadeval, da bi skupno analizirali delovanje zakonodajne in izvršne oblasti ter oblikovali naša mnenja in predloge z opiranjem na dva temeljna gradnika, ki predstavljata temeljna smotra delovanja katerekoli družbe. Sam vidim ta dva smotra v zviševanju ravni svobode in zviševanju ravni blagostanja državljanov Slovenije. Kaj je to svoboda, je dovolj jasno opredeljeno tako v univerzalni deklaraciji Združenih narodov kot tudi v veljavni slovenski ustavi. Kljub temu je razumevanje nekaterih svoboščin, kot so državljanstvo, svobodno izražanje misli, pravica do splošno dostopnega izobraževanja, a na drugi strani tudi dolžnosti do skupnosti, to razumevanje včasih nepopolno. Brez spodbujanja svobodnega, tudi upornega načina razmišljanja ne bomo mogli doseči zadovoljive stopnje družbenega razvoja. Med človekove svoboščine po mojem velja prišteti tudi načelo "za pošteno delo pošten zaslužek".
Slovenci se bomo morali ukvarjati s svojo samopodobo in jo razvijati v smeri asertivnosti. Asertivnost je razmeroma nov komunikacijski pojem, manj poznan, še manj razumljen, a izredno pomemben za razvoj boljše samopodobe slovenskega državljana. Vsebinski prevod tega pojma je "udarna komunikacija", temelječa na ponosu, zavedanju lastnih možnosti, znanj in interesov in predvsem usmerjena tudi v uravnoteženje s spoštovanjem sogovornika, njegove situacije in v tvorno reševanje problemov ter doseganje za vse dovolj sprejemljivih rešitev.
Blagostanje kot drugi temeljni smoter delovanja oblasti pomeni materialno in duhovno blagostanje. Osebno sem usmerjen v libertaren družbeni model, v prizadevanja za čim bolj svobodno družbo s čim manj omejitvami, za svobodo gospodarske dejavnosti in ustvarjalnosti. Ocenjujem, da je bila uspešnost vseh dosedanjih vlad pri omejevanju zbirokratiziranosti skromna. Na tem področju nas čaka še veliko nalog, ki jih moramo najprej opredeliti v smislu, kaj storiti, in jih potem še izvesti. Splošno načelo kar se da široke svobode gospodarskega in družbenega delovanja pa mora biti pogojeno s spoštovanjem načel socialne vključenosti vseh in z odgovornim odnosom do okolja. Družba, ki je morda dosegla visoko stopnjo mednarodne konkurenčnosti, a pušča vse večje število ljudi na meji ali pod mejo revščine, ki nima aktivne politike družbenega vključevanja, taka družba ne upravičuje svojega smotra.

              Pri opredeljevanju do pojma blagostanja se dotikamo globalnih tržnih proizvodnih in tehnoloških principov. Smo člani EU, ki se spopada s problemi upadanja števila delovnih mest v mnogih proizvodnih dejavnostih. V ozadju cenene konkurence pa je slabo plačana delovna sila iz različnih delov sveta, kjer ni zadovoljivega delovnega standarda in zadovoljive življenjske ravni. Imamo opravka z ogromnimi količinami manj kvalitetnih in manj trajnih proizvodov, ki imajo poleg negativnega vpliva na število delovnih mest v Evropi za posledico tudi nastajanje ogromne količine odpadkov, pretirano potrošništvo in pomanjkljiv odnos do okolja. Potrebujemo kakovostnejše zakonodajne rešitve in tudi tu lahko Državni svet v naslednjem obdobju da svoj prispevek.
Kaj konkretnega pa lahko v naslednjem mandatnem obdobju k dvigovanju ravni svobode in blagostanja še prispeva Državni svet, kaj lahko prispevam jaz, če mi boste poverili funkcijo predsednika Državnega sveta? Veljavna ustava daje Državnemu svetu pomembno mesto pomembno mesto, ki mu omogoča, da v interakciji zakonodajno in izvršno oblastjo pripomore k uspešnejšemu razreševanju dilem upravljanja družbe. V tem procesu je različnost mnenj in tudi konfliktnost pričakovano stanje. Sedanja ureditev Državnega sveta, ki izvira iz ustavnih določb je po mojem mnenju dovolj dobra ureditev, ki je pokazala pozitivne rezultate v preteklem mandatu. V Državnem svetu v prejšnjem mandatu z Janezom Sušnikom na čelu smo upravičeno izrekli priznanje za velik obseg dela in utemeljeno sprožanje dilem. A na drugi strani so razmisleki o drugačni vlogi Državnega sveta povsem legitimni. Zajemajo lahko razpon mnenj od tega, da Državni svet ni več potreben, do tega, da se vloga Državnega sveta okrepi. Prisotna so razmišljanja o krepitvi regionalne zastopanosti, pa tudi razmišljanja o krepitvi funkcionalne zastopanosti. Prav je, da tudi člani Državnega sveta o teh temah razpravljamo in zavzemamo stališča. Kakršnekoli odločitve, ki bi vplivale na obstoj in delovanje Državnega sveta pa bodo sprejete v Državnem zboru z dvotretjinsko večino. Morale bodo biti dobro pretehtane in zasnovane na široki podpori. Zato te dileme ne smejo vplivati na obseg in kakovost našega dela v tem mandatu.
Za člana državnega Sveta sem bil izvoljen v kranjskem delu Gorenjske. Pretežni del svoje nekaj več kot 30 let dolge profesionalne kariere sem delal v gospodarstvu. V mandatu 2000-2004 pa sem bil poslanec v Državnem zboru. Kot predsednik Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru sem se veliko ukvarjal z gospodarskimi, finančnimi in drugimi zakonodajnimi vprašanji. Že četrti mandat sem tudi občinski svetnik v Škofja Loki. Imam torej živ stik z vprašanji lokalne samouprave. Področja politike, politike v smislu ukvarjanja z javnimi vprašanji sem se dotaknil preko civilne iniciative, ki si je v začetku 90 let uspešno prizadevala preprečiti izgradnjo odlagališča odpadkov v neposredni bližini cerkve v Crngrobu. Preko delovanja v tej civilni iniciativi in delno tudi zaradi sodelovanja pri pisanju gospodarskega programa Demokratske stranke sem se kot gospodarstvenik občasno posvetil tudi lokalnim in državnim političnim vprašanjem. Na osnovi teh svojih izkušenj še vedno pripisujem velik pomen visoki ravni delovanja struktur civilne družbe in nevladnih organizacij. Svojo profesionalno pot sem po diplomi na Ljubljanski ekonomski fakulteti začel v Iskri zunanji trgovini. Zelo rad se spomnim teh let mladostnega elana, ki sem jih zaključil kot direktor tržnega področja Azija daljni Vzhod.

Potem sem bil poslan v sanacijsko ekipo v kranjsko Iskro Telematiko kot komercialni direktor. Telekomunikacijsko-informacijska dejavnost se je na prvih znašla pred velikimi izzivi globalizacije in tehnoloških preskokov od mehanike na elektro-mehaniko, analogno elektroniku, digitalizacijo in vse večji pomen programske opreme. Projekt sanacije smo nadaljevali v smeri mednarodnega strateškega povezovanja, v okviru katerega sem deloval kot član ožje pogajalske ekipi s Siemens in kasneje pet let kot predsednik in podpredsednik Upravnega odbora podjetja IskraTel ter direktor Holdinga. Po letu 1995 sem delal kot konzultant v slovenski podružnici švedskega mednarodnega svetovalnega podjetja Mercury. Sedaj sem zaposlen kot direktor razvoja v podjetju LokaInženiring. Sodelujem pa še vedno s svetovalnim podjetjem Mercury kot mednarodni konzultant. Na moji profesionalni poti je bilo dovolj vzponov in uspehov, pa tudi kriz in padcev. Bil sem zmagovalec, v kakšni epizodi tudi potolčen. Te izkušnje so me oblikovale v smeri bolj pretehtanega delovanja. Spoznal sem, da več kot nekdo ve, skromnejši zna biti, saj se z večjim obsegom znanja in izkušenj bolje zaveda omejenosti posameznikum dosegljive. Imam po sebi dovolj pozitivne energije, volje in veselja za zavzeto profesionalno delo pri vodenju Državnega sveta, če mi boste s svojim glasom to nalogo zaupali. Vodenje Državnega sveta po mojem prepričanju zahteva celega človeka. Hvala.

              PREDSEDNIK BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Zahvaljujem se državnemu svetniku gospodu Kavčiču za zelo izčrpno predstavitev.
Naslednji kandidat po vrsti je gospod državni svetnik Alojz Kovšca. Izvolite.

ALOJZ KOVŠCA: Gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovana kolegica in kolegi! Sem Alojz Kovšca, prihajam iz interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. V Državni svet so me izvolili obrtniki. Jaz o svojih bogatih izkušnjah ne morem prav veliko govoriti, ker jih ni. Zastopam interese obrtnikov v bežigrajski območni obrtni zbornici, v upravnem odboru Obrtne zbornice Slovenije, kjer sem tudi predsednik Odbora za gospodarstvo. V dosedanjem delu sem se predvsem naslanjal na tisto, kar nam obrtnikom manjka. Naslanjal sem se na strokovnost, naslanjal sem se na sodelovanje, ker brez tega ne gre. In nekako to me je pripeljalo sem pred vas. Po izobrazbi sem zlatar, urarski mojster in univerzitetni diplomirani obramboslovec. Pot me je zanesla iz vojaških vrst skozi osamosvojitveno vojno na slovenski strani v civilno življenje, preživljam se z delom svojih rok in na lastni koži čutim vse zakone, ki jih parlament tako ali drugače sprejme v zvezi z gospodarstvom.         Kar zadeva svetovno situacijo in kar zadeva situacijo v državi, vam je ne bi orisoval, poznate jo sami. Kar zadeva pa sam Državni svet, bom povedal to kar sem videl iz svoje pozicije od tam, kjer sem ga jaz lahko spremljal, se pravi preko javnih občil. Dejstvo je, čeprav se mogoče sliši tudi drugače, da Državni svet v zadnjem času je povzročil kar precej nervoze v političnem prostoru. Iluzorno se je slepiti, da tudi v Državnem svetu politika nima svoje besede. Ima jo, pa še kako jo ima. Od nas tukaj je odvisno na kakšen način bo ta beseda ali neartikulirana, trda beseda moči ali artikulirana skozi konsenz z vsemi ostalimi interesi prišla na dan. Sam sem oseba, ki razmišljam s svojo glavo, tako kot obrtnik, podjetnik, sem zelo trmast, sem učljiv, vendar težko vodljiv, kadar zadeva delovanja v Državnem svetu, upam, da boste imeli priložnost to tudi videti in me spoznati. Če mi boste pa naklonili svoje zaupanje za naslednji mandat, bi rekel pa samo to - kot obrtnik nisem vajen velikih besed, sem pa vajen trdo delati in sem vajen stati za tem, kar rečem in kar obljubim. Hvala lepa.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za predstavitev. Zdaj še zadnji kandidat, državni svetnik dr. Mencinger, izvolite.

              PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana državna svetnica, spoštovani svetniki. Moje ime je Jože Mencinger. Sem profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, to delo opravljam že 40 let z enoletno prekinitvijo, ko sem bil podpredsednik Vlade in pa minister za gospodarstvo v letu 1990 in 1991. Od funkcij, ki sem jih opravljal najraje naštevam to, da sem bil osem let oziroma dva mandata rektor univerze v Ljubljani in pa da sem bil sedem let član Sveta Banke Slovenije v času ustvarjanja tolarja in da si pri tem tolarju lastim tudi nekaj zaslug za to, da je bil to en uspešen denar. Toliko o življenju. Imam tri otroke, vsi so odrasli in štiri vnuke, ki so pa majhni. Kar se tiče moje funkcije in zakaj sem se javil na mesto predsednika Državnega sveta, razlog je bil ta, da menim, da Državni svet mora biti partner, ne pa opozicija ob stoječi oblasti kakršnikoli in da je pomen Državnega sveta prav v tem, da v Državnem svetu ne delujejo stranke, mesto za stranke je v Državnem zboru, ne pa v Državnem svetu in menim, da je v to smer treba tudi nadaljevati, to je tudi razlog zakaj sem vse svetnike obvestil o svoji kandidaturi. Moram pa reči, da sem se zavestno odrekel kakršnemukoli lobiranju tako pri strankah kot po različnih interesnih skupinah.
Moram še po pravici povedati, da funkcijo nameravam opravljati nepoklicno. Trenutno je to edina možna stvar nepoklicno opravljanje funkcije in če bo kdaj prišlo do zahteve, da je ta funkcija poklicna, bom takrat odstopil, ne obljubljam, da bom takrat razmišljal o tem ali bom odstopil ali ne bom odstopil, ampak bom takrat odstopil kot predsednik in boste lahko izvolili novega predsednika, če bom zdaj jaz izvoljen. Pri čemer je običajno pri Državnem svetu, da se po dveh letih in pol tako ali tako preveri mandat predsednika Državnega sveta. Hvala.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Vsi trije kandidati so se predstavili. Želi še kdo razpravljati o teh kandidaturah? Prosim, dr. Jan. Izvolite.

              PROF. DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Vsem trem kandidatom bi postavil eno samo vprašanje. Kako si predstavljajo organizacijo dela strokovne službe? Vsi državni svetniki opravljamo svojo dolžnost nepoklicno, in smo življenjsko odvisni od strokovne službe, tako, da mislim, da je del predstavitvenega programa tudi vizija oziroma jasno izraženo stališče do sekretarja Državnega sveta. Me ni strah uveljavljati svojih sklepov. Sem pa življenjsko odvisen od strokovne službe in .../Nerazumljivo./... pa vsi, da predsednik Državnega sveta predlaga sekretarja, in sekretar organizira strokovno službo. In to mislim, da je treba vedeti vnaprej pri čem smo, da se ne bomo slepomišili in se zanašali na govorice, ki krožijo po hodnikih.
Hvala lepa.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa, za smotrno vprašanje.
Lahko povabim vse tri kandidate po vrstnem redu.
Gospod Kavčič, izvolite. Vseeno, meni je vseeno, ampak če, .../Oglašanje v ozadju./... Prav, da je bolj red, da pridete dol. Izvolite.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Moje stališče je naslednje. Če bom izvoljen za predsednika Državnega sveta, bom v tistem trenutku premislil o opcijah, ki so na razpolago. Moj glavni in najvišji kriterij je strokovnost in učinkovitost. O imenih v tem trenutku ne bi, ker jih tudi uradno še ni.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa.
Gospod Kovšca, izvolite.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa.
Jaz mislim, da ne rabim posebej razlagati, da o osebi s katero naj bi sodeloval, a je še ne poznam in še nisem spregovoril besede, se zelo težko opredeljujem. Dejstvo je, da če bom izvoljen, bom najprej z eventualnimi kandidati se pogovoril. Dejstvo je tudi, da bi v tem primeru tudi upošteval mnenja predstavnikov interesnih skupine, ker mislim, da sekretar le ni oseba, ki bi sodelovala samo s predsednikom, temveč sodeluje s celim Državnim svetom in je še kako pomembno katera oseba je to in na kakšen način so drugi pripravljeni sodelovati z njo. Torej, v primeru izvolitve bom v vsakem primeru opravil razgovor z eventualnimi možnimi kandidati, usklajevanje s predstavniki interesnih skupin in šele takrat se lahko pogovarjamo o imenovanju sekretarja.
Hvala lepa.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa.
Še tretji kandidat, dr. Mencinger, izvolite.

              DR. JOŽE MENCINGER: Jaz sem na nek način zmeraj občudoval delovanje administracije tega Državnega sveta in za enkrat tudi funkcijo rektorja sem opravljal kot nepoklicno funkcijo, to pa je pomenilo, da sem imel dobro administracijo v katero imam zaupanje. Nimam nobenega razloga, da ne bi rekel, da bom predlagal dosedanjega sekretarja, tudi za naslednjega sekretarja Državnega sveta.
Hvala.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa.
Želi še kdo razpravljati? Ker ni prijavljenih, ugotavljam, da je postopek kandidatiranja za predsednika Državnega sveta Republike Slovenije zaključen. Prešli bomo na glasovanje. V skladu z določili 10. člena Poslovnika Državnega sveta, pa predsedujočemu pomagajo pri vodenju volitev še državni svetniki in v pripravah za to današnjo sejo so interesne skupine predlagale naslednje kandidate: 1. gospoda Binderja, kot predstavnika interesne skupine delodajalcev, gospoda državnega svetnika Ščernjaviča, kot predstavnika interesne skupine delodajalcev, drugič, gospoda državnega svetnika Ščernjaviča kot predstavnika Interesne skupine delojemalcev, gospoda državnega svetnika Vriska kot predstavnika Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, gospoda državnega svetnika dr. Zoltana Jana kot predstavnika Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in gospoda državnega svetnika Darka Frasa kot predstavnika Interesne skupine lokalnih interesov.
Ker je dr. Zoltan Jan iz Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, bi pravzaprav zato, ker vodim sejo, moral predlagati, da ga ne bi kandidirali. Vendar bi vas iz pragmatičnih razlogov vljudno prosil, da sprejmete mojo pobudo, da on vendarle ostane v tej skupini. Razlog je zelo preprost. Kot veste, da sem prišel za to delovno mizo, smo uporabili nekaj afriške kulture, torej nekaj krepkih mož me je moralo dvigniti, in ker bi ta procedura bila zopet dol, gor, drugače, da fizično pridem v prostore, kjer bo to potekalo, ni nobene ovire, vendar bi jaz iz spoštovanja do teh štirih mož, ki imajo močne mišice, vas vljudno prosil za razumevanje, da gospodu državnemu svetniku dr. Janu zaupamo, kljub temu, da sem sam iz iste interesne skupine, mislim, da bo verodostojno zastopal v tej komisiji in da jo tudi vodi.
Predlog je podan. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Ker ni nobenega prijavljenega, ugotavljam, da načeloma soglašamo s tem predlogom.
Prehajamo na glasovanje. Najprej ugotovimo prisotnost. (33 prisotnih.)
Kdo je za predlog? (35 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
No, sam zaradi fizičnih razlogov nisem glasoval, vendar štejte, kot da sem glasoval za predlagano komisijo. Hvala lepa za pomoč. S tem ugotavljam, da je ta skupina, torej ta lista državnih svetnikov, ki bodo pomagali pri volitvah, izvoljena.
Zdaj predlagam, da preidemo na sam postopek glasovanja. Ali je treba pojasniti, kako to poteka, ali je bilo dovolj pojasnjeno?

              PRIMOŽ HAINZ: Ne, svetnike bomo klicali poimensko, vsak bo dvignil listek, potem bo pa volilna komisija.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Torej, v skladu s tretjim odstavkom 7. člena in prvim odstavkom 8. člena Poslovnika Državnega sveta potekajo  potekajo volitve predsednika s tajnim glasovanjem po glasovnicah.

              (Seja je bila prekinjena ob 13.57.)

              (Seja se je nadaljevala ob 14.05.)

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: ... glasovnice. Hvala lepa, kot izgleda so vsi državni svetniki oddali svoje glasovnice in pozivam skupino državnih svetnikov, ki pomagajo pri izvolitvi, da odide v poseben prostor, kjer bodo opravili svojo nalogo, to je soba 89. Odrejam 10 do 15-minutni odmor.

              (Seja je bila prekinjena ob 14.06 in se je nadaljevala ob 14.15.)

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovane državne svetnice in državni svetniki, vljudno prosim, da zasedete svoja mesta.
Lepo prosim državne svetnike, da zasedejo svoja mesta. Prosim predsednika skupine državnik svetnikov, ki so opravili oziroma pomagali pri volilnih opravilih, da poda poročilo o izidu glasovanja. Izvolite, dr. Jan.

              PROF. DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Poročilo o izidu volitev predsednika Državnega sveta. Na prvi seji dne 12.12.2007 je bilo navzočih 38 državnih svetnikov. Za volitve predsednika Državnega sveta Republike Slovenije je bilo razdeljenih 38 glasovnic in 38 je bilo oddanih. Vse glasovnice so veljavne. Za kandidata za predsednika Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki glasovali takole: za mag. Blaža Kavčiča 15 glasov, za Alojza Kovšco 12 glasov, za prof. dr. Jožeta Mencingerja 11 glasov. V skladu s 43. členom zakona o Državnem svetu in četrtim odstavkom 9. člena Poslovnika Državnega sveta je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh državnih svetnikov, torej najmanj 21.

Ugotavljamo, da nihče od kandidatov pri glasovanju ni dobil potrebne večine. Zato se v drugi krog glasovanja uvrstita kandidata za večjim številom glasov, in to sta mag. Blaž Kavčič in Alojz Kovšca.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Bi lahko še število glasov povedali, prosim.

              PROF. DR. ZOLTAN JAN: Blaž Kavčič 15, Kovšca 12, Jože Mencinger 11 glasov. Zato se uvrstita Blaž Kavčič in Alojz Kovšca v drugi krog.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Na podlagi tega poročila o izidu volitev za predsednika Državnega sveta ugotavljam, da ni bil nihče izvoljen v skladu z določili Poslovnika Državnega sveta, zato prehajamo na nov krog volitev, in sicer sta kandidata državni svetnik Blaž Kavčič in Alojz Kovšca. Prosim, da bi ista skupina svetnikov pristopila k volilnim opravilom. Gospod Peršak se je javil za razpravo, izvolite.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani! Predpostavljam, da bi to sicer še kdo drug tudi, ampak jaz predlagam 5 minut odmora v imenu svetniške skupine, ker bi se radi posvetovali. Hvala.

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Soglašate s tem predlogom? Hvala lepa. Mislim, da 5 minut bo bolj težko, odrejam 10 minutni odmor. .../Oglašanje iz klopi./ Zadostuje? Hvala lepa, 5 minutni odmor.

              (Seja je bila prekinjena ob 14.20.)

              (Seja se je nadaljevala ob 14.29 uri.)

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Nadaljujemo sejo, in sicer prehajamo na drugi krog volitev predsednika Državnega sveta Republike Slovenije. Prosim, če predsednik skupine državnih svetnikov prevzame postopek in ponovno poziva za prevzem glasovnic in za glasovanje.

              (Seja je bila prekinjena in se je nadaljevala ob 14.31 uri.)

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Ugotavljam, da so vse glasovnice oddane.... Ena glasovnica pa ni bila oddana, ker je med tem državni svetnik odšel s seje. Ponovno 10 minut odmora.

              (Seja je bila prekinjena ob 14.37 uri.)

              (Seja se je nadaljevala ob 14.46.)

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovana državna svetnica in spoštovani državni svetniki! Nadaljujemo sejo. Prosim predsednika skupine državnih svetnikov, ki so vodili volitve, da poda poročilo.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Poročilo o izidu drugega kroga volitev predsednika Državnega sveta.
Na 1. seji, dne 12.12.2007, je bilo navzočih 38 državnih svetnikov. Za volitve predsednika Državnega sveta Slovenije je bilo razdeljenih in oddanih 37 glasovnic. 36 glasovnic je bilo veljavnih, ena neveljavna.
Za kandidata za predsednika Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki glasovali takole: za mag. Blaža Kavčiča 22 glasov, za Alojza Kovšco 14 glasov.
V skladu s 43. členom Zakona o Državnem svetu in četrtim odstavkom 9. člena Poslovnika Državnega sveta je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh državnih svetnikov, torej najmanj 21.
Ugotavljam, da je v Državnem svetu Republike Slovenije izvoljen za predsednika mag. Blaž Kavčič, ki mu čestitamo! /Aplavz./

              PREDSEDUJOČI BORIS ŠUŠTARŠIČ: Na podlagi prebranega poročila ugotavljam, da je bil za predsednika Državnega sveta Republike Slovenije izvoljen državni svetnik, gospod mag. Blaž Kavčič. Dovolite mi, da v svojem imenu in v imenu vseh državnih svetnikov čestitam izvoljenemu predsedniku Državnega sveta ter mu želim veliko ustvarjalnih pobud in uspehov pri delu ter seveda usklajevanja naših različnih interesov. Prosim, da predsednik zasede svoje mesto in nadaljuje z vodenjem seje. Hvala lepa.

              MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Iskrena hvala za izkazano zaupanje. Jemljem ga tudi kot izraz odgovornosti. Rečene so bile pomembne misli, sedaj jih bo treba tudi realizirati. Priporočam se za tvorno sodelovanje, tudi s tistimi, ki ste pač svoj glas namenili drugim kandidatom. Bili so dobri, ampak sedaj delajmo skupaj. Hvala za izkazano zaupanje in gremo naprej. .../Aplavz./...

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER IZVOLITEV PODPREDSEDNIKA OZIROMA PODPREDSEDNICO DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE. Zakon o Državnem svetu v 43. členu določa, da ima Državni svet podpredsednika, ki ga izvoli z večino vseh državnih svetnikov. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Poslovnika Državnega sveta predlaga kandidata za podpredsednika Državnega sveta skupina najmanj osmih državnih svetnikov ali vsi člani ene interesne skupine. Tretji odstavek 7. člena Poslovnika Državnega sveta določa, da Državni svet izvoli podpredsednika s tajnim glasovanjem. Tajno se glasuje z glasovnicami, skladno s prvim odstavkom 8. člena Poslovnika Državnega sveta.

Do sedaj sta vloženi dve kandidaturi za podpredsednika oziroma podpredsednico Državnega sveta. Predloga ste prejeli na klop. Kandidata za podpredsednika Državnega sveta sta dala pisno soglasje za prevzem kandidature, zato ugotavljam, do so Državnemu svetu Republike Slovenije predložene naslednje kandidature za podpredsednika ali podpredsednico. Po vrstnem redu so bile vložene kandidature. Prvič. Za podpredsednika Državnega sveta Lidija Jerkič, ki jo predlaga Interesna skupina delojemalcev, in druga je prijava oziroma kandidatura gospoda državnega svetnika Borisa Šuštaršiča, ki jo je vložila Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Ali želi o predlogu kandidatur za podpredsednika, podpredsednico Državnega sveta kdo razpravljati?
Izvolite. Gospod svetnik Semolič.

              DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi.
Doslej skupina delojemalcev v vseh teh treh mandatih ni imela ne predsednika, pa tudi podpredsednika ne. V zadnjem mandatu je imela skupina delodajalcev, spoštovanega kolega Jožeta Staniča za podpredsednika, in kolega Jože je dobro opravljal svojo dolžnost.
Zaradi tega predlagamo iz naše sredine kolegico Lidijo Jerkič, da kandidira v tej tekmi za podpredsednico Državnega sveta. Kolegica je univerzitetna diplomirana pravnica, je predsednica Sindikata kovinarjev. Uspešno dela v Sloveniji in tudi mnogih evropskih inštitucijah. Ima sposobnosti, ki bi zagotavljale, če bo izvoljena, da bo dobra podpredsednica. Ima vodstvene sposobnosti, zna iskati kompromise, je tolerantna in spoštuje razlike. To je to in to je bistveno.
Spoštovani kolegi moški, mislim, da verjamem, do sedaj nikoli nismo imeli, tukaj za mojim hrbtom podpredsednice kolegice ženske, pa so bile sposobne. Ja, zagotovo sposobne kolegice. Imamo priložnost, da vsaj na simbolni ravni tudi to napako prejšnjih državnih svetov popravimo.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod svetnik Semolič. Ali želi še kdo razpravljati? Ja, gospod svetnik Tone Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani kolegi! Sedaj sem v zelo nepopularni vlogi, da moram zagovarjati alternativni predlog ob argumentih, ki so bili povedani in ki jih gotovo imajo svojo težo. Naj povem, da smo si na interesni skupini zato, da predlagamo gospoda Šuštaršiča za podpredsednika Državnega sveta, odločili na sestanku pred sejo Državnega sveta, tako da smo sicer, je bilo omenjeno, da se sliši, da bo ta predlog, ki je bil pravkar tudi predstavljen, nismo pa še imeli, nismo vedeli. To je ena stvar. Ampak ne glede na to smo takrat razpravljali o tem, da bi podali ta predlog, gospoda Šuštaršiča, da argumenti so lahko celo do neke mere podobni, ampak jaz bi povedal predvsem to, da gospod Šuštaršič je že tudi državni svetnik z neko določeno rutino, kilometrino, res da ni bil državni svetnik v preteklem mandatu, bil je pa pred tem. Zastopa neko, kot se temu reče, zelo, verjetno zelo pomembno, tudi zelo ranljivo populacijo v Državnem svetu. Tako da, tudi to je eden izmed razlogov, ko boste tehtali argumente, ki so pa po mojem mnenju oboji kvalitetni, da se tehta tudi ta vidik. Mi smo ta predlog na naši skupini soglasno podprli z vsemi temi, kot pravim, argumenti. In v imenu skupine predlagam, da resno razmislite o našem predlogu, in da upoštevate. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa svetnik Peršak. Besedo želi gospod Šuštaršič, državni svetnik.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovana državna svetnica, spoštovani državni svetniki! V čast mi je, da lahko kandidiram za podpredsednika. Predstavil se bom tako, da sicer iz javnega življenja veste, da sem dolgoletni zastopnik invalidske populacije v slovenski državi. To je približno okoli 12 do 14% prebivalstva, odvisno kakšne kriterije uporabimo. Narava pa je poskrbela, da se pravzaprav čutim tudi predstavnika starejše generacije, torej tistega dela slovenskega prebivalstva, ki zelo naglo narašča. Torej govorimo o dveh biološko pogojenih socialnih skupinah, ki so pravzaprav z vidika makroekonomske politike zelo, naj bi bili obremenjujoči v prihodnjem obdobju. Jaz osebno menim, da je to zelo preozek pogled, in da je treba pogumno poseči po novih rešitvah po ohranjevanju in aktiviranju vseh potencialov, ki imajo ti dve značilni biološko pogojeni socialni skupini, in da je treba bolj pogumno iskati za ti dve skupini biološke rešitve, kajti znanost na področju neurobiologije človeka je dosegla v zadnjih dveh desetletjih frapantne rezultate, niso pa implementirani ne v klinični praksi kaj šele v vsakdanjem življenju.

              Zdaj domnevam, da večina vas, državnih svetnikov, nima pravzaprav o predstavnikih socialne politike v Sloveniji nič kaj preveč dobrega mnenja. Rad bi vam zagotovil, da tudi na področju socialne politike je ena pomembnih sestavin v prihodnjem razvoju, kajti Bolonjska strategija ne vidi samo ekonomskega razvoja, ampak razmišlja tudi v komplementarnem razmerju do socialne politike, ki je tudi pomemben faktor ekonomskega razvoja oziroma ekonomskega dogajanja in seveda okolja. Osebno imam veselje do gospodarjenja, torej naključje mi je dalo možnost, da sem lahko iz odpisanih ljudi od leta 1980 razvil sicer po nazivu invalidsko podjetje, po tržni niši pa elitno tržno podjetje, ki trenutno deluje po najvišji možni tehnologiji v Evropski uniji in lahko mirno tekmujemo s katerimkoli podjetjem doma in v tujini. Torej, če mi boste zaupali podpredsedništvo, bi se angažiral na tem, da te različne interese, pa tudi morda divergentne interese poskušamo, seveda ob vlogi predsednika, nekako usklajevati v neko strnjeno obliko, sprejemljivo za vse svetnike, pa tudi v korist naše države in prebivalstva. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za predstavitev svetniku Šuštaršiču. Gospa svetnica Jerkič, izvolite.

              LIDIJA JERKIČ: Spoštovani kolegi! Jaz sem tista, za katero je eden od spoštovanih kolegov rekel, da vam kompliciram seje, ker me morete posebej naslavljati oziroma vsaj čutite se dolžne, da delate tako. Nekaj o meni je povedal že Dušan. Tu ne bi želela igrati na karto, da sem ženska, daleč od tega, ker se mi zdi, da morda, kot je kolega Peršak rekel, imava z gospodom Šuštaršičem res kakšno podobno izhodišče.
Po poklicu sem diplomirana pravnica, kar se mi zdi, da je eden od argumentov za opravljanje funkcije, za katero kandidiram. Moram reči, da kar se tiče mojega drugega dela, zahteva precej angažiranosti. Moram reči, da sem kot predsednica sindikata kovinske in elektro industrije precej zaposlena, da pa jemljem funkcijo, za katero kandidiram, v smislu, kot je zapisana tudi v dokumentih Državnega sveta, kot pomoč pri delu predsedniku Državnega sveta. In v tem delu sem prepričana, da imam sposobnosti in kvalifikacije za to, da predsedniku in Državnemu svetu kot takemu olajšam delovanje in poslovanje. Ena mojih značilnosti, vsaj mislim, da je tudi malo specifična, je ta, da za razliko od drugih žensk zelo rada vem, kako stvari delujejo. In moram reči, da si bom vedno prebrala vsa navodila za vse tehnične zadeve in tudi Državni svet bom jemala tako. To se pravi, da se bom sama poglobila v način delovanja Državnega sveta, v dokumente, ki ga urejajo, pristojnosti, in skušala čim bolj pripomoči k temu, da bo Državni svet posloval dobro. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, svetnica Lidija Jerkič.
Je še kakšna razprava? Če ne, prehajamo na glasovanje. Potrebno je pripraviti glasovnice za tajno glasovanje, zato odrejam 15-minutni odmor. .../Oglašanje v ozadju./... Ja, razen, če so že pripravljene. Imate glasovnice, potem prosim volilno komisijo, da prevzame svojo delovno nalogo.

              (Seja je bila prekinjena ob 15.06 in se je nadaljevala ob 15.21.)

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Nadaljujemo z delom. Prosim predsedujočega dr. Zoltana Jana, da poda poročilo o izidu volitev podpredsednika Državnega sveta.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa.
Poročilo o izidu volitev podpredsednika Državnega sveta, na 1. seji dne 12.12.2007 je bilo navzočih 38 državnih svetnikov. Za volitve podpredsednika Državnega sveta Republike Slovenije, je bilo razdeljenih in oddanih 37 glasovnic. Vse glasovnice so bile veljavne. Za kandidata za podpredsednika Državnega sveta Republike Slovenije so državni svetniki glasovali tako: za Lidijo Jerkič - 24 glasov, za Borisa Šuštaršiča - 13 glasov. V skladu s 43. členom Zakona o Državnem svetu in četrtim odstavkom 9. člena Poslovnika Državnega sveta je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh državnih svetnikov, torej najmanj 21.

Ugotavljamo, da je v Državnem svetu Republike Slovenije za podpredsednico izvoljena Lidija Jerkič, ki ji čestitamo! /Aplavz./

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Dovolite mi, da v svojem osebnem imenu in v imenu vseh državnih svetnikov čestitam izvoljeni podpredsednici Državnega sveta in ji želim veliko ustvarjalnih pobud ter uspehov pri delu! Vabim jo, da prevzame svoje delovno mesto, ki se bo s tem polepšalo.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - IMENOVANJE SEKRETARJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE.
              Tu mi dovolite, da skladno s svojo napovedjo, ki sem jo imel v predstavitvenem govoru, vzamem 30 minut časa za razmislek in pogovore o možnih variantah. Torej, nadaljevali bomo 5 minut do 16.00 ure. Hvala lepa.

              (Seja je bila prekinjena ob 15.24.)

              (Seja se je nadaljevala ob 15.45 uri.)

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane svetnice in svetniki! Ni se še iztekel čas dogovorjen za premor, ampak če se strinjate glede na to, da so posvetovanja bila opravljena in so končana bi nadaljevali z delom. .../Oglašanje iz klopi./ Se slabo sliši? Je tako bolje? Dobro. Po posvetih, ki smo jih izvedli in ki sem jih jaz osebno izvedel v vmesnem času, za katerega smo se dogovorili sem prejel en predlog za sekretarja Državnega sveta, to je gospod Marjan Maučec, zato ga predlagam za izvolitev za sekretarja Državnega sveta Republike Slovenije. Odpiram razpravo na ta predlog. Gospod Šuštaršič, izvolite.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Imam proceduralni predlog. Predlagam, da tudi o sekretarju Državnega sveta glasujemo tajno.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Dobro. To je en predlog. K razpravi se je prijavil še dr. Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Interesna skupina, večina glasov, dva sta odsotna, ampak interesna skupina negospodarskih dejavnosti tudi predlaga, smo se med tem posvetovali, trije, štirje člani interesne skupine predlagajo tudi tajno in to je potem po poslovniku nujen predlog.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod Fras.

              DARKO FRAS: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz berem ta 14. člen poslovnika Imenovanje sekretarja Državnega sveta, ki pravi: "Sekretarja Državnega sveta imenuje Državni svet z javnim glasovanjem na predlog predsednika Državnega sveta." Prosim, da si vzamemo čas, da se pojasni ali je mogoče zahtevati tajno glasovanje v tem primeru, ko Poslovnik izrecno predvideva javno glasovanje. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Še kakšna razprava? Dr. Zoltan Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Državni svet se lahko kadarkoli odloči z večino glasov, da se glasuje tajno o kateremkoli vprašanju. Lahko preberete tudi ostale člene.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Izvolite, svetnik Verbič. Prosim.

              JERNEJ VERBIČ: Spoštovani predsednik, gospa predsednica, kolegi! Glede na to, da imamo enega samega kandidata, z vsem spoštovanjem do predloga gospoda doktorja predlagam, da gre predlog o tajnem glasovanju na javno glasovanje, v kolikor bo sprejet gremo na tajno glasovanje, v nasprotnem je javno glasovanje. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za ta razmislek. Tako, da ne bi imele nedefinirane dileme, odrejam pet minutni odmor in prosim, da se sestane mandatno-imunitetna komisija in zavzame stališče do tega predloga. Imamo še pred tem dilemo, ali glede na to, da Poslovnik natančno predpisuje postopek imenovanja, ne izvolitev, ampak imenovanja sekretarja, se postavlja dilema za katero bi prosil, da jo razčisti mandatno-imunitetna komisija ali je možno tudi v takšnem primeru aplicirati načelo, da se lahko izvedejo tajne volitve. Jaz ne bi želel osebno...ja, gospod svetnik Vrisk.

              PETER VRISK: Predsednik, zdaj, če v Poslovniku jasno piše kar je bilo prebrano, potem ne komplicirajmo, ne zavlačujmo in glasujmo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kdo je od mandatno-imunitetne komisije še tukaj? Še ena diskusija. Svetnik Fras, izvolite.

              DARKO FRAS: No, jaz bom poskušal še malo doprinesti k razlagi tega, vsaj jaz si tako razlagam. Tajno glasovanje predvideva 70. člen Poslovnika Državnega sveta in ta predvideva, da Državni svet lahko tajno glasuje o zadevah za katere se tako odloči večina prisotnih državnih svetnikov na predlog predsednika Državnega sveta, torej predlagatelj mora biti predsednik Državnega sveta za takšno zadevo. Torej, moramo najprej ugotoviti ali je takšen predlog formalno podan, ali je bilo podpisanih 8 svetnikov, ali imamo ta predlog na mizi ali ga nimamo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Odrejam petminutni odmor. V tem času vas pozivam, da zberete vsaj osem podpisov, in prosim člane Mandatno-imunitetne komisije, da zavzamejo stališče do tega vprašanja. Nadaljevali bomo ob 16.00 uri.

              (Seja je bila prekinjena ob 15.55.)

              (Seja se je nadaljevala ob 16.02.)

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: .../Medsebojni pogovor./... Nadaljujemo sejo.
Svetnica Lidija Jerkič, prosim.

              LIDIJA JERKIČ: Glede na to, da je predsednik Mandatno-imunitetne komisije odsoten, so me člani pooblastili, da obrazložim predlog oziroma stališče te komisije v zvezi z zapletom, ki smo ga imeli pred prekinitvijo. Ogledali smo si 70. člen, ki govori o tajnem glasovanju in pravi: "Državni svet tajno glasuje o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih državnih svetnikov, na predlog predsednika Državnega sveta, najmanj 8-ih državnih svetnikov ali ene od interesnih skupin." Zdaj ugotavljamo, da imamo predlog ene od interesnih skupin, in sicer Interesne skupine za negospodarske dejavnosti. Njihov predlog je, da se spremeni glasovanje in sicer, da ne bo šlo za javno, ampak tajno glasovanje. To se pravi, predlog je formalno v skladu s 70. členom, in komisija predlaga, da Državni svet najprej glasuje o tem ali o imenovanju sekretarja Državnega sveta odločamo s tajnim glasovanjem.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za izčrpno poročilo in stališče.
Ali ima o tem predlogu kdo željo razpravljati? Vidim dva. Najprej svetnik Fras. Prosim.

              DARKO FRAS: Jaz bom pravzaprav obrazložil glas, ne razpravljal.
Glasoval bom proti temu predlogu in sicer zato, ker Poslovnik v tretjem poglavju določa volitve, imenovanje in razrešitve, in jasno opredeljuje način volitev, ne odločanja o drugih zadevah. V petem poglavju, ki se začne oziroma devetem poglavju, ki se začne z zadevami, z 39. členom, ima naslov "Zadeve, ki jih obravnava Državni svet" je pa seveda dana možnost, da o teh zadevah, ki jih to poglavje opredeljuje, Državni svet glasuje tudi tajno. Tako, da je sicer pri nas na žalost tako, da imamo tri pravnike, ali pet ali šest pravnih mnenj, vendar moje je pač takšno, spoštovani kolegi in kolegica, hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za stališče. Naprej, svetnik Žura.

              DRAGO ŽURA: Lep pozdrav. Hvala lepa za besedo. Jaz bi mogoče tukaj povedal, da se bom vzdržal sicer na tem glasovanju, ampak iz zelo preprostega razloga, ker jaz dva člena berem. Berem 13. člen, ki eksplicitno naroča javno glasovanje in berem 70. člen, ki opredeljuje, v katerih primerih je možno tajno glasovanje. Ni mi pa komisija odgovorila, če upošteva oba člena, kakšna glasovanja so možna. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Še kakšna razprava? Gospod Peršak.

              ANTON PERŠAK: Jaz sicer nisem pravnik, ampak jaz berem poglavje v odločanju kot avtonomno poglavje. V vseh primerih se Državni svet lahko odloča ali bo glasoval javno ali tajno. V vseh primerih, kadar odloča. To je posebno poglavje odločanje in po mojem ni vezano na to, o čem odloča. Jaz tako razumem.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Izvolite, svetnik Otoničar.

              VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Ne vem ali je vam nerodno, če predsednik nekoga, to, kar zdaj delamo je nezaupnica predsedniku. Ne vem, zakaj vam je nerodno, če on nekoga predlaga. Ali rečete ja ali ne. V vsakem primeru ali bo ta izvoljen ali ne, bo nekdo drugi, boste morali z njim delati in ne upate zdaj pokazati svojega pravega obraza in reči, sem proti, da on dela, da je državni sekretar Državnega sveta in ali sem za. In po eni strani je to, kar mi tukaj zdaj počnemo, prvi dan že nezaupnica predsednika. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vaše mnenje. Še kakšna razprava? Svetnik Meh.

              BORUT MEH: Jaz pa ne bi rekel, da gre za nezaupnico predsedniku, ampak da gre prej za nespretnost predsednika. Ko je obrazlagal kandidaturo je lepo rekel, da mora premisliti, koga bo predlagal, vprašanje je bilo jasno in zdaj, če se je to dalo v pol ure rešiti, potem jaz ne vem, če je to najbolj korektno do nas. In za mene bi bilo najbolj pametno, če bi o sekretarju glasovali na naslednji seji. Zdi se mi, da je danes stvar že nekje, bom rekel, kar zakuhana in predlagam, da se prestavi na naslednjo sejo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za ta predlog. Še kakšna razprava? Prosim, svetnik Požun.

              PETER POŽUN: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi, kolegica! Danes sem prvič tukaj med nami. Ne vem kako je ta gospod, ki je predlagan, da bo za nas skrbel, kako bo delal in tako. In se danes, znotraj tega tudi ne znam odločiti, bil bi pa vesel, če bi mi bila dana možnost, da se nam ta gospod predstavi, da vemo kdo je kaj in kako bo počel. Saj nenazadnje, prej smo slišali, je za naše delo to najpomembnejše servisiranje. Tako, da podpiram predlog svetnika gospoda Meha. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Še kakšna razprava? Torej imamo tri... Še svetnik Binder.

              STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Torej, če se tisti, ki smo iz prejšnjega sklica, spomnimo dobro, smo imeli takrat dva kandidata za državna sekretarja in oba kandidata sta imela to priliko, da sta se predstavila, kdo sta, kaj sta, kako si zamišljata dela. Jaz sem bil danes prepričan, da bo kandidat predsednika za sekretarja Državnega sveta prisoten, in da se bo vsaj predstavil veliki večini, ki ga po mojem nihče od nas ne pozna. Zato bi se tudi pridružil pobudi gospoda  Meha, dajmo razmisliti, bodimo pragmatični. Ta zadeva je že postala res malo pregreta, politično obarvana in polarizacijska itn. Dajmo malo konje ustaviti pa si vzemimo čas, pa morda resnično na naslednji seji odločamo o tej tako pomembni točki, kajti delali bomo čisto vsi s tem sekretarjem in tudi jaz ne bi rad videl, jaz mislim, da si gospod Maučec le zasluži neke negativne note pri izboru zaradi tega kar se danes tukaj notri dogaja. Jaz ga spoštujem, jaz ga imam rad, ampak dajmo mu priliko, razmislimo in morda res na naslednji seji o tem odločamo, ker mislim da tudi obstoječemu sekretarju ne poteče mandat z današnjim dnem ali pa. Ne vem. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Svetnik Semolič.

              DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovana kolegica in kolegi! Jaz osebno nimam nobenih problemov pri sekretarju, kandidatu, ker ga dobro poznam. Ampak mislim, da bi bilo tokrat dobro, sindikati se pogosto znajdemo z delodajalci na različnih bregovih, ampak tokrat bi, sem se posvetoval v imenu skupine, predlagal, da podpremo predlog kolega Meha. Mislim to pravico imate vi predsednik celo, da prekinete, ... pozorno Poslovnik, ... napako, in na drugi seji ta druščina štarta naprej tako kot se spodobi za ta zbor. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Še svetnik Bahun.

              DRAGO BAHUN: Hvala lepa. Jaz po svoje razumem ta predlog, ampak po drugi strani pa moramo vendarle nekaj vedeti. Mi smo sprejeli dnevni red te seje. Na dnevnem redu je imenovanje sekretarja in ne moremo sedajle kar malo počakati, pa bomo potem drugič itn. Mi smo sprejeli dnevni red. Kvečjemu bom rekel, pravno formalno lahko prekinemo sejo in jo nadaljujemo drugič. Ampak se mi pa malo čudno zdi, da bomo sejo Državnega sveta prekinili zaradi imenovanja sekretarja. Res se mi malo čudno zdi. Jaz sem za to, da nadaljujemo sejo, sem tudi zato, da eventualno pogledamo, če je gospod Marjan Maučec kje tukaj ali se ga da, da tisti, ki ga ne poznate, da dobi možnost predstavitve, ampak absolutno sem pa za to, da danes sejo nadaljujemo in bi se na naslednji seji res začnemo pogovarjati o vsebinskih vprašanjih, ki so pred nami. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mislim, da so bila zdaj kvalitetno predstavljena vsa stališča. Naredili bomo tako, kot bo demokratično odločeno z večino, šli bomo pa po naslednjem vrstnem redu. Poskušali bomo na današnji seji opraviti toliko, kot se le da, in sicer bi zato predlagal, da se nam predstavi moj predlagani kandidat za sekretarja, to je gospod Maučec. To lahko naredimo nesporno, verjamem, da je nekje v bližini in ga prosim, da pride v dvorano. Druga zadeva je potem odločanje o tajnem glasovanju, ki ga lahko opravimo. In tretji razmislek je, če s to zadevo ne bi prišli do konca, da glasujemo o prekinitvi seje. Imamo poslovniško možnost, da sejo prekinemo, ampak mislim, da je v našem skupnem interesu, da vendarle poskušamo tiste zadeve, ki jih lahko opravimo danes, opraviti danes, ker nekatere stvari se pač do nadaljevanja seje bistveno ne bodo spremenile.
Se pravi, če je gospod Maučec kje v bližini, ga prosim, da pride in se nam na željo, ki je bila izražena s strani svetnikov, predstavi. Verjetno bo potrebnega nekaj časa. Svetnik Reven, želeli ste besedo. Prosim.

              JOŽE REVEN: Ko sem včasih poslušal o Državnem svetu, sem rekel, to je za ukiniti, ker so neučinkoviti. Osebno imam rad učinkovitost, pa bom povedal dvoje. Če se je predsednik odločil za tega kandidata - osebno ga ne poznam...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Evo ga.

              JOŽE REVEN: Aja, gospod Maučec. No, izvolite, potem pa...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ne, gospod Maučec bo dobil besedo, ko boste končali, ni problema.

              JOŽE REVEN: Potem bom pa tako rekel, tudi za vnaprej bi rad videl, da smo učinkoviti. Če je kandidat, ki ga predlaga predsednik, za njega sprejemljiv, mislim, da je tudi za nas lahko. Kajti če ne bo nas servisiral tako, kot bo treba, imamo še zmeraj možnost, da kadarkoli rečemo, gospod predsednik, tega našega sekretarja je treba zamenjati. In glasujmo v tej smeri, da bo stvar urejena. Ne strinjam se pa z zavlačevanjem v nedogled. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. No, predlagam, gospod Maučec, da se predstavite. Izvolite, mikrofon je tukaj.

              MARJAN MAUČEC: Hvala za besedo. Najprej čestitam vodstvu za izvolitev, pa seveda vsem vam, svetnici in ostalim državnim svetnikom, da ste bili izvoljeni. Vsekakor bom s stališča bivšega državnega svetnika nedvomno, če bom dobil zaupnico z vaše strani, delal tisto, kar si državni svetniki želite. To izkušnjo pač zadnjih pet let imam in poznam to stran in če bo možnost, potem tudi drugo stran, s katero, moram povedati, da sem konstruktivno in dobro sodeloval, predvsem tudi z gospodom Hainzom.

Moram povedati, da je strokovna služba homogena, bila je zelo učinkovita na določenih segmentih, predvsem tudi, ko ste spremljali, ko se je dogajalo tudi tako daleč, da je bilo nekako v zraku, da se Državni svet ukine. Državni svet je ostal z državnimi svetniki in strokovnimi službami, ki smo argumentirali in dokazali, na koncu tudi na Ustavnem sodišču, da je profesionalna funkcija potrebna za opravljanje tako pomembne funkcije.
Seveda je zelo dobro, kot je bilo rečeno, da me nekateri ne poznate. Naj povem nekaj osebnih karakteristik. Sem star 48 let, prihajam iz Prekmurja. V svoji dosedanji življenjski dobi sem rasel na kmetiji, sedaj tudi imam kmetijo, nekaj sem tudi dokupil, tako, da lahko s ponosom rečem, da imam kmečke korenine in tudi na tem delujem. Drugače, moja profesionalna kariera se je gibala od obrtnika, podjetnika in v prejšnjem mandatu tudi državnega svetnika, kot politika. Sedaj končujem magisterij iz menedžmenta, drugače imam po izobrazbi kar nekaj poklicev. Od strugarja, do kovinostrugarja, mojstra, do diplomiranega ekonomista in sedaj pišem, dejansko magistrsko nalogo, ki nekako računam, da bo marca dobila svoj zaključek. To so neke osnovne zadeve o meni do sedaj. Seveda, v bodočnosti pa želim graditi, nadgradnji. Nekako, slovenska javnost je s prejšnjim sklicem in tudi s to strokovno službo obdržala Državni svet in civilna družba je imela tu odprta vrata. Več kot 150 posvetov, vse teme, ki so tako ali drugače bile zavrete, niso imele možnosti v Državnem svetu, so v Državnem svetu imele možnost se predstaviti in širši javnosti povedati. To zadevo vsekakor želim, da se obdrži. Seveda, ker poznam ta strokovni kader, nova metla vedno po novem nekaj pometa, ampak tega bo zelo malo.
Predvsem si tudi želim, če bom izvoljen, da bi gospod Hainz bil moj pomočnik, da se zadeva nadgradi in nadaljuje, in jaz sem prepričan, da bomo z roko v roki s to energijo, ki jo jaz še vedno imam, tudi kot državni svetnik, in vem kje so tiste želje državnega svetnika, bolj kot verjetno kdo drugi, ker sem to pač dal skozi, in so kolegi - 13, ki jih je ostalo v Državnem svetu to poskušamo tudi tistim, ki ste zdaj prišli na novo. Da ne boste imeli dolgega uvajalnega časa, ampak čim krajšega, da dobite vse informacije čim prej, že v letošnjem letu, da čez praznike malo prelistate, pregledate in potem gremo s skupnimi močmi, energijo naprej, da damo Državnemu svetu elan, tisto mesto, ki ga kot ustavni organ tudi zasluži in jaz sem prepričan, da ste pravi ljudje na pravem mestu.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Gospod Maučec, kar prosim, da tam zavzamete mesto. Torej, do tega trenutka smo pač prišli po tej poti, da smo opravili predstavitev kandidata, ki je bil z moje strani predlagan za imenovanje. Mislim, da brez problema lahko naredimo tudi naslednji korak, to je glasovanje o tajnem glasovanju. Mislim, da je bilo dovolj utemeljeno, obrazloženo. Mislim, da je zadeva poslovniško popolnoma korektna, zato predlagam, da pristopimo k glasovanju o predlogu, da se o imenovanju sekretarja gospoda Maučeca glasuje tajno. Predlagam, da najprej ugotovimo prisotnost. Se opravičujem, lahko se prijavite za prisotnost. Pritisnite na rumeni gumb. Prisotnih je 31 svetnikov. Smo sklepčni.
Kdo je za predlog za tajno glasovanje? (14 članov.) Ali obstoji kakšen dvom o pravilnosti tega glasovanja? Ne. Je kdo proti? (17 članov.) Vzdržani? (Nihče.) ... uradno knjižimo 14 za, 17 proti, en vzdržan. .../Oglašanje iz klopi./ Da ne bi bilo kakšnih dvomov bomo ponovili postopek glasovanja, vključno s prvim korakom, to je ugotavljanje prisotnosti.

              GOSPOD _____: Če je problem, da zadnji, ki se je vzdržal pa ni zaveden, naj se zadnje glasovanje ponovi. Prej ni bilo pripomb.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ne, postopek predvideva samo ponovitev celotnega glasovanja. Ker je dvom o tehnični korektnosti glasovanja ga bomo ponovili.

              GOSPOD ____: Po moje je sporno samo to...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Se pravi, prosim za pozornost. Lahko prijavite prisotnost. Prisotnih je 32. Glasujemo.
Kdo je za? (13 članov.) Je kdo proti? (18 članov.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da predlog za tajno glasovanje ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o predlogu za sekretarja Državnega sveta. Mislim, da s tem, ko so se svetniki izrekli za tajno glasovanje, da smo ta del pokrili, se opravičujem, za javno, ko je bilo glasovano o predlogu za tajno glasovanje, ki ni bilo sprejeto.
Prehajamo na glasovanje o mojem predlogu za sekretarja državnega sveta gospodu Marjanu Maučecu. Ugotavljamo prisotnost. 30 prisotnih. Torej, še enkrat se prosim prijavite, pritisnite prisotnost. 31 prisotnih. Glasujemo za.
Kdo je za Marjana Maučeca, naj glasuje za. (25 članov.) Kdo je proti? (3 člani.) Vzdržani? (4 člani.)
Ugotavljam, da je predlog za gospoda Maučeca kot sekretarja Državnega sveta sprejet in mu čestitam za imenovanje. S tem tudi zaključujem prvo konstitutivno sejo Državnega sveta. Se vam zahvaljujem za sodelovanje, za izvolitev in opravičujem za nekaj manjših tehničnih spodrsljajev.

            (Seja je bila končana 12. decembra 2007 ob 16.27.)