Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Zapisnik 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 23.4.2008.

Predsednik je pričel 6. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in  51. a  člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 13.05  in se zaključila ob 16.29  uri.

Opravičili so se:

  • Peter Vrisk
  • Branimir Štrukelj
  • Branko Majes

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

  • Gospod mag. Radovan Žerjav, Minister za promet k 4. točki
  • Gospod Janez Podobnik, Minister za okolje in prostor k 5. točki
  • Gospod  Sašo  Peče, Poslanec v Državnem zboru k 6. točki
  • Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike k  6. točki in k predlagani razširitvi s točko  Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO- 1A) - skrajšani postopek
  • Gospod  dr. Andrej Bajuk, Minister za finance k predlagani razširitvi s točko     Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega    so upravičene fizične osebe (ZLPDZ) - druga obravnava, EPA 1957-IV

- - -

Seje so se udeležili:

  • namesto Ministra za promet mag. Radovana Žerjava, sta se seje udeležila gospod  dr. Tomaž Vidic, Generalni direktor Direktorata za ceste in gospod  Peter Gašperšič, Vodja sektorja za avtoceste na Direktoratu za ceste
  • namesto Ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika sta se seje udeležila gospa Metka Černelč, Generalna direktorica Direktorata za prostor in gospa    Sabina Jereb, podsekretarka
  • gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike
  • gospa Vesna Juvan - Gotovac, sekretarka, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
  • gospod Marko Drofenik, sekretar, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
  • namesto Ministra za finance dr. Andreja Bajuka sta se seje udeležila gospod Žiga Andoljšek, Generalni direktor Ministrstva za finance in gospa Anka Čadež, sekretarka

- - -

Predsednik je prejel pisno opravičilo Ministra za okolje in prostor, gospoda Janeza Podobnika, ki se zaradi službenih obveznosti v tujini ne more udeležiti današnje seje, namesto njega pa se bo seje udeležila gospa Metka Černelč, generalna direktorica Direktorata za prostor.

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr. med. in  predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 10.4.2008 so državna svetnica in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

  1. Potrditev mandatov državnima svetnikoma
  2. Odobritev zapisnika 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije
    Odobritev zapisnika 3. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
  3. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
  4. Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, EPA 1961-IV
  5. Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAIDej) - prva      obravnava,     EPA 1936-IV
  6. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - druga obravnava, EPA 1962- IV        
  7. Dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij  Državnega sveta Republike Slovenije
  8. Imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije in Imenovanje predstavnika v Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija

 

RAZŠIRITEV

Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko

  • Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO- 1A), EPA 2008-IV  - skrajšani postopek

Predlog za razširitev je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko

  • Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do  katerega so upravičene fizične osebe (ZLPDZ) - druga obravnava, EPA 1957-   IV

Predlog za razširitev je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

  1. Potrditev mandatov državnima svetnikoma
  2. Odobritev zapisnika 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije         
    Odobritev zapisnika 3. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije
  3. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
  4. Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, EPA 1961-IV
  5. Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAIDej) - prva obravnava, EPA 1936-IV
  6. Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - druga obravnava, EPA 1962- IV        
  7. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin  (ZFO- 1A), EPA 2008-IV - skrajšani postopek  RAZŠIRITEV
  8. Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe (ZLPDZ) - druga obravnava, EPA 1957-IV  RAZŠIRITEV
  9. Dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije
  10. Imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije in Imenovanje  predstavnika v Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija

Predlagan dnevni red  je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K  1. točki dnevnega reda: Potrditev  mandatov državnima svetnikoma

 

Predsednik je najprej Mihaelu Jenčiču in Borisu Popoviču izrekel dobrodošlico, nato je pričel s formalnim delom potrditve mandatov državnima svetnikoma.

Poročilo Državne volilne komisije o izidu naknadnih volitev člana Državnega sveta - predstavnika samostojnih poklicev so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop.

Poročilo Državne volilne komisije o izidu naknadnih volitev člana Državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 18.4.2008 2008 in na klop.

Danes se je sestala Mandatno imunitetna komisija in pregledala potrdili o izvolitvi državnih svetnikov. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Poročilo Mandatno imunitetne komisije je podal predsednik komisije, mag. Dušan Črnigoj.

V smislu 50. člena Zakona o državnem svetu odloča Državni svet o potrditvi mandatov na predlog Mandatno imunitetne komisije tako, da glasuje o poročilu te komisije, v katerem predlaga, da Državni svet Republike Slovenije na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 6. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) potrdi mandata naslednjima članoma:

  • JENČIČ Mihael
  • POPOVIČ Boris

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 6. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) potrdil mandata naslednjima članoma:

  • JENČIČ Mihael
  • POPOVIČ Boris

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K  2 točki dnevnega reda: Odobritev zapisnika 5. seje Državnega sveta

 

Zapisnik 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli z elektronsko pošto 27.3.2008.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena Poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik 5. seje in predlagal, da  o njem glasujejo.

Zapisnik 5. seje je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

* * *

  • Odobritev zapisnika  3. izredne  seje Državnega sveta Republike Slovenije

 

Zapisnik 3. izredne seje  Državnega sveta Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli z elektronsko pošto 10.4.2008.

Predsednik je ugotovil, da  na podlagi 3. odstavka 72. člena Poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik 3. izredne seje in predlagal, da njem glasujejo.
Zapisnik 3. izredne seje je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K  3. točki dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

 

Po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18.4.2008 in na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj, dr. Janvit Golob.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996 in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru, Ustavnemu sodišču, Vrhovnemu sodišču, Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vprašanje preučijo in nanj odgovorijo.

Vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasi:

Kaj je bilo storjenega od objave Poročila o delu Državnega sveta 1996-2002 v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996?

Obrazložitev:

Državni svet je ob obravnavi Poročila o delu Državnega sveta in njegove Komisije za gospodarstvo v obdobju 1996-2002 na področju dogodkov na kapitalskem trgu (Poročevalec DS RS, XI/1, 21. 3. 2003) sprejel sklep, v katerem je med drugim zapisano:

  • Zato državni svet predlaga, da se s Poročilom o delu Državnega sveta in Komisije DS za gospodarstvo v obdobju 1996-2002 na področju obravnave dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 ter delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev in njenih organov v obdobju 1995-1997 seznani Državni zbor RS, Vlada RS, Ustavno sodišče RS, Vrhovno sodišče RS ter vse institucije, na katere se poročilo nanaša.
  • Državni svet na podlagi ugotovitev in poročila opozarja, da je prišlo v obdobju 1995-1997 do nepravilnosti pri delovanju Agencije za trg vrednostnih papirjev in do pomanjkljivosti v zakonodaji s tega področja zaradi nespoštovanja strokovnih in pravnih načel. Nepravilnosti v delovanju Agencije za trg vrednostnih papirjev zahtevajo, da se s poročilom seznani tudi državno tožilstvo.

Državni svet naproša zgoraj omenjene državne in sodne organe, da posredujejo odzivno poročilo o tem, kaj je bilo storjeno v teh petih letih, da bi preverili sume kaznivih dejanj pri delovanju agencije, odpravili domnevne kršitve strokovnih in pravnih načel ter popravili napake, ki so po dokumentaciji Državnega sveta prizadele nekatere udeležence na trgu vrednostnih papirjev, zlasti vlagatelje v sklade Proficia Dadas.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru, Ustavnemu sodišču. Vrhovnemu sodišču, Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vprašanje preučijo in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovorijo.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki  prejeli vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošne embalaže - plastike.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18.4.2008 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošne embalaže in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi:

Ali Ministrstvo za okolje in prostor v bližnji prihodnosti načrtuje, da bi vzpostavili sistem vračanja potrošne embalaže - plastike?

Obrazložitev:

Nekatere sosednje države že poznajo in imajo uveljavljen sistem vračanja potrošne plastične embalaže. V Sloveniji se vedno bolj uveljavlja praksa, da proizvajalci pijač nadomeščajo stekleno embalažo za plastično. Ali morda ministrstvo predvideva, da bi morebiti vzpostavili sistem zbiranja plastenk z odtisnjeno vrednostjo, s katero bi prinašalcu poplačali za njegovo vrnitev (npr. 0,06 do 0,07 evra)? S trgovinami ali drugimi grosisti bi se morebiti dalo dogovoriti, da se zagotovijo vračanja in poplačila res izvajajo. Država bi na ta način pridobila na izredno pomembnih surovinah (plastika, steklo, aluminij, železo). V kratkem času bi Slovenija na ta način postala bolj urejena, saj bi ljudje zagotovo marljivo zbirali surovine za nadaljnjo predelavo, hkrati pa bi s tem zmanjšali količino komunalnih odpadkov, ki v zadnjih letih narašča.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 18.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih  postopkih.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18.4.2008 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede medijske izpostavljenosti domnevnih osumljencev v predkazenskih postopkih in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preučijo in nanje odgovorijo.

Vprašanja državnega svetnika Draga Žure se glasijo:

1) Ali v okviru državnih organov obstajajo kakšna pravila za sklicevanje tiskovnih konferenc, če gre za dejanja, ki posegajo v pravice državljanov, ne da bi morali organi upoštevati Uredbo o upravnem poslovanju?

2) Ali ministrstvi za pravosodje ali notranje zadeve predvidevata kakšne dodatne ukrepe za preprečitev pred preveliko medijsko izpostavljenostjo domnevnih osumljencev v okviru predkazenskih postopkov? Ali obstaja sledljivost dokumentov s tajno vsebino na tak način, da ni možno uhajanje informacij?

3) Kako lahko razumemo sklicevanje velikih novinarskih konferenc z objavo osebnih podatkov osumljencev s strani policije ali tožilstva še pred podajo obtožnice ali celo pred uvedeno preiskavo?

4) Kako lahko razumemo prihod novinarjev na prizorišče nekega dogodka pred pojavom samih varnostnih organov (kako so lahko novinarji prisotni na lokaciji npr. pred začetkom hišne preiskave, ki je pred tem znana le malokaterim uradnim osebam), če jim ne bi le ti tega sporočili? Je bil na to temo že uveden kakšen interni postopek ugotavljanja takšnega ravnanja?

5) Koliko tiskovnih konferenc je bilo sklicanih, ne da bi kasneje prišlo do podaje kazenske obtožbe?

6) V koliko primerih je v zadnjem letu posredovala ali kaznovala inšpekcija, pristojna za izvajanje nadzora po zakonu o medijih, nad kršitelji določb? V koliko primerih je zasledila sum posega v človekovo dostojanstvo?

Obrazložitev:

Odmevna pozornost medijev je bila v preteklem obdobju usmerjena predvsem k aktivnostim policije in državnega tožilstva v zadevah predkazenskih postopkov, ki so se izvajali v okviru t.i. "akcije lopata" ali "Meltal". V teh akciji so bili kazenski primeri ter osebe (osumljenci) medijsko zelo pokrite in izčrpno poročane; prišlo je celo do javne objave dokumentov zaupne narave. 

Ob tej medijsko zelo pokriti zadevi se zastavlja vprašanje kriterijev za hkratno ukrepanje organov pregona v predkazenskem postopku ob spremljavi TV ekipe.

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS MP, št. 7/94) v 10. členu določa svobodo govora, ki po drugem odstavku istega člena vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podvržena obličnostnim pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali zločinov, za zavarovanje zdravja ali morale, za zavarovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.

Ob možnosti pretiravanja ali provokacij s strani medijev je potrebno upoštevati tudi vrsto določb iz Ustave RS; v prvi vrsti predvsem 15. člen, ki pravico osumljenca do varovanja njegove osebnosti in dostojanstva, osebnih podatkov, zasebnosti ter osebnostnih pravic omejuje s pravicami drugih do (na eni strani) svobode tiska, javnega obveščanja in izražanja ter (na drugi) do zbiranja, sprejemanja in širjenja vesti in mnenj. Uporabljati se mora predvsem načelo sorazmernosti, ki preprečuje prevelike posege od tistih, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev ustavno dopustnega in zakonitega namena.

Osumljencem je lahko v imenu javnega reda kršeno več pravic; od časti, zdravja vse do lastnine. Svobodna gospodarska pobuda je uglednim podjetnikom po takšnih posegih države veliko manj "svobodna". Stopnja utemeljenega suma se z vidika javnosti presoja drugače, kot jo presoja sodišče. Z vidika javnosti je osumljeni kriv, še preden je vstopil v "hram pravice". Svoboda izražanja omejuje državne organe pri poseganju na to področje, vendar državnim organom na področju kazenskega prava (kjer velja domneva nedolžnosti) zapoveduje zadržano, ne aktivno ravnanje. Na področju kazenskega prava za uporabo vseh ustavnih pravic ni mogoča uporaba načela in dubio pro liberta (v dvomu za svobodno uporabo).

Ministrstvo za pravosodje (Vrhovno sodišče RS) je na vprašanje državnega svetnika glede izrekanja kazenskih sankcij v svojem odgovoru z dne 13.12.2006 pojasnilo, da je kaznovalna politika najprej v rokah zakonodajalca, ki sodniku določi okvire za možen izrek sankcije. Poleg zakonodajalca ima možnost oblikovanja kaznovalne politike predvsem državno tožilstvo, tako z vidika politike pregona, kot v smislu strogosti izrečenih sankcij, saj lahko v skladu s 347. členom Zakona o kazenskem postopku "Tožilec poda v svoji besedi presojo dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, nato pa razloži svoje sklepe o dejstvih, ki so pomembna za odločbo, ter poda in obrazloži svoj predlog o obtoženčevi kazenski odgovornosti, o določbah kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni. Tožilec lahko poda predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba". Pomembno je tudi, da se vrsta "alternativnih kazni" izreka v postopkih, ki se vodijo pred državnimi tožilstvi. Šele z upoštevanjem vsega zgoraj navedenega lahko ocenjujemo kaznovalno politiko sodišč.

Z vidika ustavnih razmerij in zakonske vloge državnih organov je zadržano izražanje v prvi vrsti na zakonodajalcu in državnemu tožilstvu (s policijo vred, ki je s slednjim v tesnem stiku). Takšno ravnanje tudi preprečuje kasnejše odškodnine, katerih zahtevki temeljijo tudi na ravnanju državnih organov, ki temeljijo na njihovem aktivnem ravnanju (ne gre le za to, da je bil nekdo neupravičeno pridržan  - gre tudi za to, da je prišlo do prevelikega posega v njegove druge osebnostne pravice) in pasivnem ravnanju. V okviru slednjega v zakonu o medijih ni zaslediti ustreznega mehanizma, ki bi državnim organom nalagal posege v tiste medijske hiše, ki zlorabljajo informacije in jih vedoč (da gre za napačne) pošiljajo kot take naprej.

Po prvem odstavku 129. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, zadnja št. 69/06) se tako z globo od 250.000 do 20.000.000 tolarjev kaznuje za prekršek izdajatelj pravna oseba ali izdajatelj samostojni podjetnik posameznik, če se po njegovem mediju z oglasi prizadene spoštovanje človekovega dostojanstva.

Inšpektor torej skrbi za komercialne vsebine, vsak posameznik, ki mu je bilo kršeno dostojanstvo zaradi neobjektivnega poročanja, pa se mora po sodni poti ukvarjati s povrnitvijo škode. Ker je pri državi več denarja, se tako vsak prizadeti po premisleku odloči raje za povrnitev škode od države, v okviru česar zahteva tudi del tistega, česar bi lahko pripisali medijem. Gre le za tiste prizadete, ki si sodno pot lahko privoščijo ne da bi pri tem v občutni meri trpela njihova življenjska eksistenca in pogoji zanjo. Država bi lahko že v tej fazi varovala posameznike, ki bi jim mediji povzročili hudo kršitev njihovega dostojanstva. V to kategorijo bi lahko sodili vsi prispevki, ki ne ustvarijo niti najmanjše možnosti za oblikovanje svobodnega mnenja. Če je v pravu vse od rimskih časov uveljavljeno temeljno pravilo audiatur et altera pars (potrebno je slišati obe strani) je v današnjem času medijem še vedno dopuščeno enostransko poročanje, včasih z obilo subjektivnih primesi dotičnega novinarja. Javnost si svoje mnenje ustvarja prvenstveno na podlagi medijev, ne na podlagi sodnih odločb. Tako je osumljeni "kriv" pred očmi javnosti, še preden mu je bila dana možnost zagovora.

V vseh primerih, kjer lahko pride do hudih posegov v ustavne pravice posameznika, je potrebno zadržano ravnanje (vedno premočnih) državnih organov, katerih prvenstvena naloga ni obveščanje javnosti, pač pa uspešno in učinkovito izvrševanje tistih pooblastil, zaradi katerih so bili ustanovljeni.

Način zagotavljanja obveščenosti javnosti (drugi odstavek 5. člena), način zagotovitve možnosti posredovanja pripomb in kritik, njihovega obravnavanja in odgovarjanja nanje (tretji odstavek 5. člena), poslovanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas, uradne ure v upravi ter druga vprašanja načina delovanja uprave ureja glede na 7. člen zakona o državni upravi Vlada Republike Slovenije (in v njenem okviru ministrstvo za javno upravo). Uredba o upravnem poslovanju predmetne tematike ne ureja, saj govori predvsem o upravnem poslovanju s strankami (kar osumljenci niso) in o zagotavljanju splošnih informacij o delu organa. Po 29. členu te uredbe se o zadevah, ki so pri organu v reševanju, informacije dajejo pisno ali izjemoma v odmevnih zadevah na tiskovnih konferencah. Pri dajanju obvestil medijem je potrebno spoštovati predpise o tajnosti podatkov ali njihovih posameznih delov in predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank in drugih udeležencev v postopku.

Celotna javnost se zaveda pomena policije, državnega tožilstva in drugih enako potrebnih organov, zato je sklicevanje tiskovnih konferenc, še preden je osumljenemu dokazana vsaj stopnja utemeljenega suma, več kot preuranjeno. Celotna javnost se zaveda njihove potrebnosti, zato opravičevanje njihovega dela služi bolj predstojnikom teh organov, kot pravicam osumljenih ali zaposlenim v teh organih.

V tem delu ne služi niti javnosti, saj je le ta tista, ki na koncu plačuje napake teh organov oziroma njihovih predstojnikov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preučijo in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanje v roku 30 dni odgovorijo.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 21.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede udeležbe predstavnikov Vlade na sejah Upravnega odbora Univerze v Mariboru.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 21.4.2008 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Žure glede udeležbe predstavnikov Vlade na sejah Upravnega odbora Univerze v Mariboru in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Draga Žure se glasijo:

  • Kdaj je bil predstavnik ustanovitelja v Upravnem odboru Univerze v Mariboru, ki ga je Vlada Republike Slovenije na predlog resornega ministra imenovala na svoji redni seji dne 13. 9. 2007 (pred več kot sedmimi meseci), prvič vabljen na Upravni odbor Univerze v Mariboru?
  • Na koliko sej Upravnega odbora Univerze v Mariboru po svojem imenovanju, iz prvega vprašanja omenjeni predstavnik ni bil vabljen in zakaj?
  • Ali bo pristojna ministrica ukrepala zoper pristojne na Univerzi v Mariboru, ki »zavračajo« predstavnika Vlade v Upravnem odboru Univerze v Mariboru?

O b r a z l o ž i t e v :

Po dostopnih informacijah različni posamezniki na Univerzi v Mariboru na različne načine preprečujejo predstavniku Vlade, da bi se udeležil sej Upravnega odbora Univerze v Mariboru, kljub temu, da je od njegovega imenovanja minilo že več kot sedem mesecev in naj še danes ne bi bil član omenjenega organa.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja v zvezi z enakovrednim sodelovanjem predsednika in članov Državnega sveta pri protokolarnih dogodkih.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 21.4.2008 in na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj, prof.dr. Jože Mencinger.

Pojasnilo prof. dr, Jožetu Mencingerju je podal predsednik Državnega sveta, mag. Blaž Kavčič in sicer, da  je bil kot predsednik Državnega sveta povabljen na žalno slovesnost ob smrti dr. Janeza Drnovška in se je žalne slovesnosti tudi udeležil. Predsednik je tudi pojasnil, da je bil pogreb v krogu svojcev in če bi bil z njihove strani povabljen, bi se ga tudi udeležil

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval vprašanje državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja v zvezi z enakovrednim sodelovanjem predsednika in članov Državnega sveta pri protokolarnih dogodkih in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja in predlaga Vladi Republike Slovenije in Protokolu Republike Slovenije, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika prof. dr. Jožeta Mencingerja se glasi:

Zakaj se med institucijami slovenske države dosledno ignorira Državni svet Republike Slovenije?

Obrazložitev:

Državni svet Republike Slovenije je institucija slovenske države urejena z Ustavo RS. Zato mora biti tudi na simbolni ravni obravnavan kot drugim institucijam enakopravna institucija, vendar je v protokolu vlade dosledno spregledan. Tako so na vabilih za proslave (zadnji tak primer je vabilo ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju) kot institucije, ki vabijo na proslavo, navedeni Predsednik Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije, ni pa Državnega sveta Republike Slovenije. Denar za organizacijo proslav ni denar navedenih institucij, ampak je denar davkoplačevalcev, zato ni razloga, da se med institucijami, ki organizirajo proslavo, ne pojavlja tudi Državni svet Republike Slovenije.

Gotovo je dejanski pomen Državnega sveta Republike Slovenije mogoče utrditi le z njegovim dobrim delovanjem oziroma s premisleki, ki izhajajo iz funkcionalnih in regionalnih ne pa strankarskih interesov. Vendar simbolne ravni ni mogoče povsem zanemariti, Državni svet Republike Slovenije jo mora dosledno uveljavljati in od ostalih institucij sistema zahtevati enakopravno obravnavo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike in Protokolu Republike Slovenije , da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki  prejeli  pobudo državnega svetnika Alojza Kovšce za uvedbo davčnih olajšav za investicije.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti  18.4.2008 in na klop.

Pobudo je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, finance in turizem. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop.

Novo poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, finance in turizem z dne 14.4.2008 so prejeli po elektronski pošti 18.4.2008 in na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj pobude, ki je hkrati tudi poročevalec komisije, Alojz Kovšca.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Alojza Kovšce za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj za vse gospodarske subjekte in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo za ponovno uvajanje davčnih olajšav za investicije v razvoj za vse gospodarske subjekte in predlaga Ministrstvu za finance, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

 Stanje na področju davčnih olajšav za investicije:

  1. olajšave (določen % investiranega zneska je zmanjševal davčno osnovo pred obdavčitvijo dobička) so se z leti zmanjševale; v letu 2006 je znašala olajšava 20 %, pri čemer pravne osebe niso mogle uveljavljati znižanja davčne osnove za investicije v nepremičnine (zgradbe in zemljišča);
  2. do 31. 12. 2006 so lahko zavezanci uveljavljali olajšave za opredmetena (stroji, zgradbe, zemljišča) in neopredmetena (programska oprema, licence) osnovna sredstva;
  3. od 1. 1. 2007 zavezanci (samostojni podjetniki in pravne osebe) ne morejo uveljavljati davčnih olajšav za investicije; uveljavljalo lahko le olajšavo v višini 20 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj (R&R);
  4. olajšavo za investicije je samostojnim podjetnikom dopuščal Zakon o dohodnini - Zdoh-1 (Uradni list RS št. 59/06), pravnim osebam pa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-1 (Uradni list RS št. 33/06). Bivši Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1) je nudil naslednje olajšave: olajšavo za vlaganja, vključno z vlaganji v raziskave in razvoj, olajšavo za zaposlovanje, olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter olajšavo za donacije in plačila političnim strankam ter reprezentativnim sindikatom. ZDDPO-2 omogoča le olajšave v raziskave in razvoj, za zaposlovanje invalidov, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in za donacije. ZZZPO-2 tako ne vsebuje več olajšave za investiranje v opremo.

V predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2; Poročevalec DZ RS, št. 98/2006 z dne 20. 9. 2006) je bilo navedeno, da je "namen davčnih olajšav razvoj in spodbujanje gospodarske rasti, spodbujanje zaposlovanja invalidov in sprejemanja oseb za praktično delo v strokovnem izobraževanju ter vzpodbujanje doniranja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Določena splošna stopnja davka zasleduje večjo konkurenčnost, atraktivnost ter primerljivost  davčnega sistema".

Razbremenitev zavezancev, ki so uveljavljali odpravljeno olajšavo naj bi se po mnenju Vlade RS "dosegala na bolj nevtralen način, z določenimi novimi ali spremenjenimi splošnimi mehanizmi oziroma instituti, določenimi zlasti pri ugotavljanju davčne osnove (priznavanje oblikovanja rezervacij kot odhodka, izvzem določenih prihodkov iz osnove, priznavanje stroškov dela, vključno z bonitetami kot odhodka). Z empiričnimi raziskavami in ustreznimi statističnimi metodami je bilo tako za Slovenijo kot tudi za primerljive države ugotovljeno, da investicijske olajšave nimajo vpliva na večji oziroma dodatni obseg investicij. Tako analize v tujini, kot analize za Slovenijo so pokazale, da davčne spodbude povečajo investicije za manj, kot se zaradi olajšav zniža davčni donos, hkrati pa povzročajo tudi nenevtralnost tega davka. V letu 2005 se je davčna osnova iz naslova investicijske olajšave znižala za 216,3 mlrd tolarjev oziroma za skoraj 20 %. Predlagatelj ocenjuje, da se z odpravo investicijske olajšave sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb poenostavlja, hkrati pa se bo odpravljena davčna razbremenitev, ki so jo bili deležni le zavezanci s pozitivno davčno osnovo, nadomestila z drugimi predlaganimi rešitvami pri ugotavljanju davčne osnove kot je npr. celotno priznavanje stroškov v zvezi z zaposlitvijo, določeno priznavanje oblikovanja rezervacij kot odhodek za davčne namene, z odpravo ekonomskih dvojnih obdavčitev, in podobno. (Poročevalec DZ RS, št. 98/2006). 

Za razliko od mnenja Vlade RS, ki naj bi "z empiričnimi raziskavami in ustreznimi statističnimi metodami za Slovenijo kot tudi za primerljive države ugotovila, da investicijske olajšave nimajo vpliva na večji oziroma dodatni obseg investicij" (ki jih v samem takratnem predlogu zakona ni najti), dejansko stanje kaže drugačno sliko.

Argumenti za ponovno uvedbo davčnih spodbud:

Na spletni strani Obrtne zbornice Slovenije z dne 18. 3. 2008 je navedeno, da je podporo zahtevi OZS za ponovno uvedbo davčnih olajšav za investicije izrazilo 6373 članov OZS. Ohranitev davčnih olajšav je smiselna in nujna. Nižja stopnja obdavčitve ter poenostavitev davčnega sistema ne odtehtata pozitivnih učinkov davčnih olajšav. Potrebno je upoštevati dejstvo, da velika večina slovenskih družb in podjetnikov ne deluje v sektorju proizvodnje, temveč na področju storitvenih dejavnosti (prevozi, gostinstvo, gradbeništvo, finančne in poslovne storitve), kar pomeni, da je ukinitev olajšav za vlaganje v opremo in nepremičnine povzročila, da ti subjekti niso več v tolikšni meri pripravljeni vlagati sredstev v dodatna investiranja, ki vedno nosijo določen riziko, kateri je seveda lažje obvladljiv, če država spodbudi vlaganje v obliki davčnih olajšav. Vlaganja imajo številne multiplikacijske učinke, tako v rasti družbenega produkta, zaposlovanju in nenazadnje v pobiranju davkov. Nabava posamezne opreme običajno rezultira v dodatnem zaposlovanju, povpraševanju in posledično gospodarski rasti, povečanju in modernizaciji tehnološkega parka, angažiranju zasebnih sredstev v podjetniško dejavnost idr. 

Gospodarski subjekti nasploh in še posebno mala podjetja, ki dodano vrednost ustvarjajo zaradi možnosti hitrega prilagajanja tržnim potrebam, za dosego zastavljenih ciljev potrebujejo nove tehnologije (stroje, opremo, zgradbe, zemljišča, programsko opremo). Z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva se je davčna obremenitev teh podjetij znatno povečala, s tem pa se je bistveno zmanjšala sposobnost prilagajanja tržnim priložnostim.

Samostojni podjetniki in mala podjetja so premajhna oz. finančno prešibka, da bi bila sposobna vlagati v raziskave in razvoj, zato jim edina obstoječa olajšava za R&R ne bo zmanjšala davčne obremenitve, ki jih ovira pri konkurenčnosti na domačem in trgih EU.

Za investicije v nove tehnologije potrebujejo gospodarski subjekti likvidna sredstva, ki v trenutku še vedno nerešenega problema plačilne discipline, predstavlja velik problem že za izplačevanje plač in pokrivanje drugih tekočih stroškov, kaj šele za investicije (zaradi takšnega dejanskega stanja je pričakovanje, da bo priznavanje oblikovanja rezervacij ipd. razbremenilo zavezance na bolj nevtralen način, zelo relativizirano); tudi podatki o prejemkih in izdatkih pravnih oseb v letu 2007 kažejo, da se razmerje nagiba v smeri izdatkov, ne prejemkov. Tako se velikokrat odločajo za dolžniško financiranje, pri čemer imajo otežen dostop do posojil oz. kreditov, saj predstavljajo za banke večje tveganje. S predvidenim povišanjem obrestne mere, ki je posledica nestabilnosti na mednarodnih finančnih trgih, bodo posojila še dražja. Podjetje mora za izgradnjo oz. pridobitev investicij denarna sredstva založiti vnaprej, stroške iz uporabe teh sredstev pa lahko podjetje upošteva šele preko stroška amortizacije, ki ga začne obračunavati takrat, ko je investicija nared za uporabo. Še zlasti se težave pojavljajo pri tistih samostojnih podjetnikih, ki morajo investicije financirati iz gospodinjstva, saj so dobički podjetja samostojnega podjetnika obdavčeni po dohodninskem zakonu (po progresivni lestvici);

Informacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Republiki Sloveniji v letu 2006 kaže, da so majhni podjetniki leto 2006 zaključili s pozitivnim poslovnim izidom. Večino neto podjetnikovega dohodka so majhni podjetniki ustvarili iz poslovanja, zmanjšala ga je le negativna razlika med finančnimi prihodki in finančnimi odhodki. Podjetnikov dohodek se je v primerjavi z letom 2005 povečal za 17 %, negativni poslovni izid pa za 8 %. Na dan 31. 12. 2006 so majhni podjetniki s kapitalom pokrili 88,0 % dolgoročnih sredstev, primanjkljaj kvalitetnih virov so majhni podjetniki v večji meri nadomestili z najemanjem dolgoročnih kreditov. Takšno stanje je veljalo z upoštevanjem določil, ki so veljala pred uveljavitvijo ZDoh-2, tj. z uveljavljanjem davčne olajšave 20 %; trenutne razmere in odziv podjetnikov že kažejo, da bo tokrat situacija slabša (če upoštevamo višino olajšave, lahko rečemo, da za eno petino). Po številu zaposlenih, čistih prihodkih od prodaje in sredstvih, prevladuje skupina majhnih podjetnikov, ki zaposlujejo od 2 do 9 delavcev, kar pomeni, da so najšibkejši z ukrepom najbolj prizadeti.

Predloga za spremembo zakonodaje:

Razvoj slovenskega gospodarstva je dolgoročno možen le ob zdravih, konkurenčnih in hitro rastočih gospodarskih subjektih, ki za doseganje omenjenih ciljev potrebujejo davčne spodbude. Zato Državni svet predlaga reševanje nastalega problema:

a) V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2 se v poglavje VIll. Davčne olajšave doda nov 54. a člen, ki glasi:

"(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v jahte in čolne, namenjene za šport in razvedrilo, zasebne zrakoplove, osebna motorna vozila in motorna kolesa, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme), in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investicije v plovila oziroma vozila, ki se uporabljajo za opravljanje prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z ve[javnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza- in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izkIju6nc za prevoz pokojnikov.

(3) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveIjavIja zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema.

(4) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma pravna oseba proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva.

(5) Za odtujitev po četrtem odstavku tega člena se šteje tudi prenos sredstva izven Slovenije oziroma uporaba sredstva v poslovni enoti izven Slovenije, izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega najema in prenos sredstva iz podjetja v gospodinjstvo.

(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se za izvajanje četrtega odstavka tega člena za odtujitev ne štele prenehanje opravljanja dejavnosti pod pogoji, določenimi s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o dohodnini. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do odtujitve ne bi prišlo.

(7) Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let. V tem primeru se za začetek teka roka iz četrtega odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v davčnem letu, v katerem je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker ni imel dovolj davčne osnove."

b) V Zakonu o dohodnini - ZDoh-2 se doda nov 60.a člen, ki se glasi:

"(1) Zavezanec, ki ima po Zakonu o gospodarskih družbah status samostojnega podjetnika, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v jahte in čolne, namenjene za šport in razvedrilo, zasebne zrakoplove, osebna motorna vozila in motorna kolesa, pohištvo in pisarniško opremo (brez računalniške opreme), in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za investicije v plovila oziroma vozila, ki se uporabljajo za opravljanje prevozov s taksiji, dajanja v najem in zakup, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z ve[javnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza- in osebnih specialnih vozil, prilagojenih izkIju6nc za prevoz pokojnikov.

(3) V primeru finančnega najema lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveIjavIja zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema.

(4) Če zavezanec, novi zasebnik oziroma pravna oseba proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo po tem členu, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega dolgoročnega sredstva.

(5) Za odtujitev po četrtem odstavku tega člena se šteje tudi prenos sredstva izven Slovenije oziroma uporaba sredstva v poslovni enoti izven Slovenije, izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega najema in prenos sredstva iz podjetja v gospodinjstvo.

(6) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena se za izvajanje četrtega odstavka tega člena za odtujitev ne štele prenehanje opravljanja dejavnosti pod pogoji, določenimi s četrtim odstavkom 51. člena Zakona o dohodnini. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do odtujitve ne bi prišlo.

(7) Zavezanec lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu prenaša v naslednjih zaporednih pet davčnih let. V tem primeru se za začetek teka roka iz četrtega odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v davčnem letu, v katerem je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker ni imel dovolj davčne osnove."

Obrazložitev k predlaganim členom:

Gospodarske družbe, ki so po določilih Zakona o gospodarskih družbah uvrščene med majhne družbe in samostojni podjetniki, ustvarjajo dodano vrednost zaradi možnosti hitrega prilagajanja tržnim potrebam. Za dosego zastavljenih ciljev potrebujejo nove tehnologije (stroje, opremo, zgradbe, zemljišča, programsko opremo). Z ukinitvijo davčnih olajšav za vlaganja v osnovna sredstva se je davčna obremenitev teh podjetij znatno povečala, hkrati s tem pa se je bistveno zmanjšala sposobnost prilagajanja tržnim priložnostim. Majhne družbe in samostojni podjetniki so v večini finančno prešibki in tudi njihova dejavnost mnogim ne omogoča, da bi bili sposobni vlagati v raziskave in razvoj, zato jim edina, trenutno obstoječa olajšava za raziskave in razvoj, ne bo zmanjšala davčne obremenitve, ki jih ovira pri konkurenčnosti na domačem in trgih EU.

Najmanjšemu segmentu slovenskega gospodarstva predstavlja dodatno oviro za poslovanje na globalnem trgu tudi še vedno nerešen problem plačilne nediscipline, ki povzroča težave tako pri tekočem izplačevanju plač zaposlenim in pokrivanju drugih tekočih stroškov kot pri investicijah. Posledično opisanim dejstvom se morajo odločati za dolžniško financiranje tekočega poslovanja, kot tudi za pridobivanje sredstev, ki jih vlagajo v investicije.

Gospodarska družba mora za izgradnjo oz. pridobitev investicij denarna sredstva založiti vnaprej, stroške iz uporabe teh sredstev pa lahko upošteva šele preko stroška amortizacije, ki ga začne obračunavati takrat, ko je investicija pripravljena za uporabo. Pri samostojnih podjetnikih je ta problem toliko bolj prisoten, ker se investicije financirajo iz podjetnikovega dohodka, ki po vsebini predstavlja plačo samostojnega podjetnika, torej del sredstev gospodinjstva. Dohodek samostojnega podjetnika, ki predstavlja hkrati dobiček podjetja in njegovo plačo, se v skladu z ZDoh-2 obdavči po dohodninski, progresivni lestvici.

Državni svet še posebej opozarja na dejstvo, da se v gospodinjstvo prenesenih osnovnih sredstev, ki jih samostojni podjetnik financira iz svoje plače/dobička, ki je obdavčen na podlagi dohodninske lestvice (lahko bi rekli, da jih financira kot fizična oseba iz sredstev svojega gospodinjstva), ta prenos obravnava kot odtujitev k povezani osebi. Zaradi tega mora samostojni podjetnik ob prenosu osnovnega sredstva v gospodinjstvo obračunati dohodek (kar povečuje davčno osnovo) v višini razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo sredstva. To pomeni, kot da bi to sredstvo prodal po tržni vrednosti.

Nesprejem predlaganih sprememb in dopolnitev obeh davčnih zakonov, ki ponovno omogočajo uveljavljanje investicijskih olajšav, se bo kazalo v vedno manjšem interesu širjenja proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v malih gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih. Za nadaljnji gospodarski razvoj in dvig bruto nacionalnega produkta naše države to prav gotovo ne bi ugodno vplivalo.

Kljub temu, da Vlada RS še ni pripravila temeljite analize učinkovanja davčnih sprememb, ki so bile uvedene v letu 2007 na investicijske odločitve gospodarskih subjektov, Državni svet predlaga, da se zaradi zmanjševanja konkurenčnega položaja subjektov našega gospodarstva tako v kemični, tekstilni, usnjarski, lesni, kovinski pa tudi gradbeni in prevozniški dejavnosti nemudoma pristopi k ponovni uvedbi olajšav za investicije.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli dopolnjeno pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede ureditve oznak na registrskih tablicah motornih vozil, da bodo skladne s stalnim bivališčem lastnika in registrskim območjem.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18.4.2008  in na klop.

Pobudo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 18.4.2008  in na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj, Cvetko Zupančič.

Razpravljali so Jože Rastislav Reven, dr. Zoltan Jan, prof.dr. Jože Mencinger, Cvetko Zupančič, Jože Korže, Milan Ozimič.

Amandma k predlogu sklepa je vložil državni svetnik Jože Rastislav Reven in sicer:

Na tretji strani sklepa se v petem odstavku besedila tretji odstavek 195. člena zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4; Ur.l. RS, št. 133/2006) spremeni tako, da se glasi:

"(3) Na registrski tablici je oznaka kraja sedeža upravne enote in grb občine, kjer ima lastnik avtomobila stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež."

Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

Predsednik je predlagal, Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede oznake registrskih tablic in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo, da Ministrstvo za notranje zadeve z ustreznimi akti uredi, da bodo oznake na registrskih tablicah motornih vozil skladne s stalnim bivališčem lastnika in registrskim območjem.

Obrazložitev:

Z Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1; Ur.l. RS, št. 83/2004) so se izdane registrske tablice vezale na vozilo, za označitev katerega so izdane, kar je predstavljalo "novost od prejšnjega zakona" (to je tudi vse, kar navaja obrazložitev k 194. členu v tem delu), kjer so bile registrske tablice vezane na lastnika vozila. Označbo registrske tablice je bilo mogoče po prvotnem zakonu na posebno zahtevo izbrati tudi po lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom označbe naj bi bile vezane le na lastnika vozila in jih bo lahko imetnik ob zamenjavi vozila prenesel na drugo vozilo.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa ZVCP-1C je bil na Odboru Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje sprejet amandma, ki je dodal nov tretji odstavek, ki je omogočil, da se je lahko "na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila registrska tablica lahko izdala z oznako registracijskega območja in grbom občine v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče".

Amandma v obrazložitvi ni navedel vzroka za spremembo v tem delu zakona, kjer je omogočil po predhodnem naročilu lastnika vozila izdajo registrske tablice z oznako registracijskega območja in grbom občine v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.

Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4; Ur. l. RS, št. 133/2006) v tretjem in petem odstavku 195. člena sedaj določa:

"(3) Na registrski tablici sta oznaka registracijskega območja, kjer je bilo vozilo registrirano, in grb občine, v kateri je sedež upravne enote, na območju katere so bile izdane registrske tablice. Na podlagi predhodnega naročila lastnika vozila se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom občine, v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče.(5) Izdane registrske tablice so vezane na vozilo, za označitev katerega so izdane. Označbo registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po lastni želji. Registrske tablice z izbranim delom označbe so vezane na lastnika vozila."

Vlada RS je kot takratni predlagatelj ZVCP-1 v primerjalnopravni ureditvi navedla, da so registrske tablice vezane na vozilo v Finski, Irski, Luksemburgu, Nizozemski in Portugalski ureditvi. Navedla je tudi, da je področje registracije vozil v posameznih državah zelo različno urejeno. Države na različne načine zagotavljajo izvajanje postopkov registracije in tehničnih pregledov vozil. Zgolj navedba držav, v katerih so registrske tablice vezane na vozilo, ne nudi zadovoljive osnove ali razloga, zaradi katerega bi morala enako ureditev imeti tudi naša država. To potrjuje tudi ZVCP-1C, ki je že naredil odstop v smeri vračanja v prejšnjo ureditev, kjer so bile tablice vezane na lastnika.

Pravilen podatek o registracijskem območju je lahko samo tak, ki izraža dejansko pripadnost lastnika vozila točno določenemu območju, saj v nasprotnem primeru takšna oznaka izgubi celoten pomen. Katerega državljana pa zanima podatek, da je bilo vozilo registrirano na določenem registracijskem območju, če lastnik vozila živi na drugem? Tehnika registriranja vozil je uradnim organom vseskozi omogočala ugotovitev območja, kjer je bilo vozilo registrirano, tako prej kot sedaj; razlika je le v tem, da sedaj reg. oznaka državljanom ne omogoča več določitve pripadnosti lastnika vozila določenemu območju, kar je z vidika varnosti nadvse pomembno.

Na podeželju ali na območjih v bližini državne meje, je nahajanje vozila z drugim registracijskim območjem od tistega, ki prevladuje na tistem kraju prvi znak večje pozornosti in preventivno varnostnega ravnanja. Z vezanostjo območja na vozilo in ne na lastnika pa se je ta koncept varnostnega obnašanja povsem izjalovil. Pa ne samo to; med običajnimi ljudmi povzroča več registracijskih območij, ki jih ima en lastnik na več vozilih takoj pridih trgovanja z avtomobili oz. drugimi nečednimi posli, kar je lahko daleč od resnice.

Državni svet meni, da hoče biti večina ljudi identificirana skozi regionalno oznako, ki izraža njeno realno stanje in zato, ker je z vidika varnosti bolje, da imamo regionalno oznako tudi z namenom varnostno identifikacijskega elementa. Anketa bi nedvomno pokazala veliko večjo naklonjenost ljudi tistim območjem, iz katerih prihajajo kot pa tistim, kjer so registrirali vozilo (če se oznaka v slednjem primeru razlikuje od prve). Kljub temu, da zakon omogoča po predhodnem naročilu lastnika vozila, da se registrska tablica lahko izda z oznako registracijskega območja in grbom občine, v kateri je sedež upravne enote, kjer ima lastnik vozila sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče, se je potrebno zavedati, da večina ljudi vsakodnevno ne bere ZVCP oz. noče imeti nobenih dodatnih opravkov z "organi oblasti" več kot je minimalno potrebno.

Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 83/2006) določa registracijska območja, ki jih sicer ne moremo uvrstiti v nobeno obstoječo upravno strukturo, vendar pa je njihova prednost ta, da so se ljudje na njih navadili. 

Če zakon načeloma zagovarja vezanost tablic na vozilo in ne na lastnika, je navajanje registracijskih območij nepotrebno, če pa izhajamo iz varnostnega in pripadnostnega vidika, pa so takšna območja več kot potrebna. Oznaka registracijskega območja in grb občine, v kateri je sedež upravne enote tako kot sedaj določa zakon naj bi izražal neko lokalno pripadnost, kar pa ne drži; gre za netočnost in nekonsistentnost. Številno ustanavljanje občin v naši državi je povzročilo veliko število občin, v katerih ni sedež upravne enote, po katerem se zgleduje tudi grb občine, tako da obstaja veliko število lastnikov iz drugih občin, ki imajo na svojem vozilu grb druge občine, kateri sicer pripadajo (npr. občina Brezovica, grb na vozilu pa je od mestne občine Ljubljana, občina Horjul, grb pa od občine Vrhnika, občina Kozina, grb na vozilu pa občina Koper). Sedaj so tako na tablicah grbi le tistih občin, v katerih so včasih delovale bivše občine v SR Sloveniji, kjer so sedaj sedeži upravnih enot.

Z ustanovitvijo pokrajin bi bilo možno, da bi registracijska območja vezali na pokrajine ali da bi neenakopravnost odpravili tako, da bi imela možnost vsaka občina imeti svoj grb na registrski tablici oz. da bi grbe sploh odstranili (grb občine po nekaterih mnenjih sodi v področje lokalne samouprave, ne na področje upravne registracije vozil). Če bi grbe obdržali ne vidim problema, zakaj ne bi pripadnost lokalnim oblikam skupnosti, ki je predpogoj za celotno narodno slovensko pripadnost, izražala dejanske pripadnosti tej skupnosti.

Z vidika varnosti je od grba bolj pomembno registracijsko območje; grb je manj viden kot pa registracijsko območje. Avstrijci imajo na tablicah njihove pokrajinske oziroma deželne grbe, Italijani imajo registrsko oznako provinc oziroma pokrajin, Hrvati imajo registrsko območje županij, edino Slovenija ima za registracijska območja določen nekakšen unikum, ki ne sodi nikamor (gre za mešanje območij upravnih enot in občin, pri slednjih pa za neenakopravno zastopanje pripadnosti lastnikov).  

V zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB4; Ur.l. RS, št. 133/2006) bi se lahko tretji in peti odstavek 195. člena spremenila tako, da bi se glasila:

"(3) Na registrski tablici je oznaka kraja sedeža upravne enote in grb občine, kjer ima lastnik avtomobila stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.".

 (5) Izdane registrske tablice so vezane na lastnika vozila. Označbo registrske tablice je mogoče na posebno zahtevo izbrati po lastni želji."

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Uradni list RS MP, št. 7/1994 v 5. členu zagotavlja pravico do varnosti, slednjo zagotavlja tudi 34. člen Ustave RS, vrsta drugih zakonov ter ostalih predpisov. Preventivno varnostno obnašanje človeka je nujni in sestavni del reda na območju neke soseske. Gre za celoto vseh načinov varovanja ter varnostnega vedenja in ravnanja prebivalcev in obiskovalcev na območju neke soseske. Registracijsko območje, vezano na lastnika vozila, omogoča pregled nad dinamiko gibanja oseb in vozil, odvrača nepooblaščene pristope ter po drugi strani od lastnika vozila odvrača nepotrebne posege v njegovo osebnostno integriteto (s strani drugih prebivalcev lahko pride do očitkov o nepripadnosti nekemu območju, o dobičkonosnem trgovanju z vozili, o njegovi osebni labilnosti ipd.). Osnovni namen varnostnega obnašanja je ustvarjanje varnega bivanjskega okolja, kar je pravica in dolžnost vsakega prebivalca in obiskovalca nekega območja. Varnostno vedenje in ravnanje ljudi pa je sestavina vsake organizacijske in varnostne kulture, morale in dobrega imena vsakega kraja.
Po 146. členu zakona o kazenskem postopku lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. V praksi pa se ta možnost kaže tako, da zadrževanje vozila na območju, kamor po reg. območju ne sodi, pri prebivalcih povzroči obstoj razlogov za sum, da se odvija kakšno nedovoljeno dejanje oz. večje zanimanje za takšno vozilo. Če je reg. območje vezano na vozilo in ne na lastnika to po eni strani onemogoči pravilno varnostno preventivno obnašanje prebivalcev, po drugi strani pa večje možnosti za neupravičene posege v lastnike takšnih vozil s strani policije, katero kličejo zaskrbljeni prebivalci nekega območja in jo seznanjajo o "sumljivih" vozilih.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Po elektronski pošti 21.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki  prejeli pobudo državnega svetnika Draga Žure za spremembo Zakona o davku na dodano vrednost v smislu "reverse charge" oz. obrnjenega davčnega bremena pri nabavi sekundarnih surovin od slovenskih davčnih zavezancev.

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Borisa Popoviča za razpis referenduma za ustanovitev enotne Primorske pokrajine.

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

- - -

Po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede stanovanj, ki so bila v lasti JLA.

- - -

Po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnih svetnikov mag. Blaža Kavčiča in Petra Požuna za vložitev  predloga zakona o duševnem zdravju.

- - -

Po elektronski pošti 14.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike  Slovenje na  vprašanji državne svetnice Lidije Jerkič v zvezi s posledicami načrtovanega nakupa večnamenskih električnih lokomotiv.

- - -

Po elektronski pošti 21.4.2008 in na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Jožeta Koržeta glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov.

- - -

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika  Mateja Arčona glede spremembe statusa gledališča SNG Nova Gorica.

- - -

Državni svetnik dr. Zoltan Jan je podal proceduralno pripombo in sicer glede odgovora Vlade Republike Slovenije, na njegovo vprašanje glede stanovanj, ki so bila v lasti JLA, je posredoval opredelitev do tega odgovora in ni bila posredovana državni svetnici in svetnikom ter uvrščena na sejo Državnega sveta.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je pojasnil, da so opredelitev oziroma komentar dr. Zoltana Jana preučili in menil, da je zadeva pomembna in zasluži posebno obravnavo na seji Državnega sveta. Predsednik je predlagal, da dr. Zoltan Jan, na tej osnovi oblikuje vsebinski dopis, ki ga bodo posredovali na pristojno ministrstvo. V pomoč pri pripravi, pa je dr. Zoltanu Janu na razpolago strokovna služba Državnega sveta.

Razpravljal je državni svetnik Jože Korže.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30-dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo  posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

K  4. točki dnevnega reda: Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, EPA 1961-IV

 

Letni plan je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora  št. 39/08.

Letni plan je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 18.4. 2008 in na klop.

Predlog sklepa  so prejeli po elektronski pošti 18.4. 2008 in na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev letnega plana podal, dr. Tomaž Vidic, Generalni direktor Direktorata za ceste, Ministrstvo za promet.

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije, Darko Fras.

Razpravljali so prof. dr. Jože Mencinger, Matej Arčon, dr. Janvit Golob, Jernej Verbič.

Na zastavljena vprašanja je odgovarjal dr. Tomaž Vidic, Generalni direktor Direktorata za ceste, Ministrstvo za promet.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

 

M N E N J E

k Letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008

Državni svet se je seznanil z Letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, ki ga ja na podlagi 3.a člena Zakona o družbi za avtoceste Republike Slovenije sprejela Vlada Republike Slovenije in ga Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v soglasje.

Državni svet ugotavlja, da je Vlada sprejela Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008 dva tedna pred sprejetjem Načrta uvedbe cestninjenja z vinjetami v Republiki Sloveniji, zato ga bo morala po uveljavitvi predlagane novele zakona o javnih cestah, ki ureja cestnino in cestninjenje, dopolniti in uskladiti s tem načrtom ter spremembe predložiti v soglasje Državnemu zboru. Ob tem se Državnemu svetu postavlja vprašanje, ali je predvidena izgradnja cestninske postaje Dragotinci na odseku Cogetinci - Vučja vas in cestninske postaje Banuta na odseku Beltinci - Lendava v  "minimalni izvedbi funkcije cestninjenja tovornih vozil" v skladu z načrtom uvedbe vinjet.

Zaradi vedno večje obremenitve slovenskega avtocestnega omrežja, ki je posledica tranzitnega tovornega prometa in v poletni turistični sezoni večjih prometnih tokov na V. in X. vseevropskem prometnem koridorju, je prehod na zaprt sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki bo omogočil realizacijo v ReNPIA zapisano načelo plačila po principu "plačaš, kolikor prevoziš", najbolj optimalna rešitev. Poleg tega v Sloveniji prebivalci nimajo enakih pogojev uporabe cestnega omrežja, saj na nekaterih območjih lahko uporabljajo tako brezplačne avtoceste kot vzporedne regionalne ceste, na drugih območjih pa morajo plačevati uporabo avtocesto, istočasno pa nimajo zagotovljene vzporedne brezplačne regionalne ceste. Po mnenju Državnega sveta predvidena uvedba vinjet odstopa od navedenega načela o pravičnosti, da uporabnik plača dejansko prevožene kilometre.   

Glede na to, da se za nemoteno izvajanje letošnjega letnega plana predvideva sprejem novega zakona o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za gradnjo avtocestnih odsekov iz Resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, Državni svet opozarja na trend povečevanja deleža najetih kreditov, ki danes že predstavlja poglavitni vir financiranja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Državni svet meni, da je potrebna natančna analiza o dolgoročnih učinkih dodatnega zadolževanja, saj le-ti ne bi smeli predstavljati ključnega vira financiranja izgradnje avtocestnega omrežja, še posebej zaradi kritičnega obdobja v letih 2009 - 2011, ko se bo obseg zapadlih obveznosti DARS d.d. iz naslova najetih kreditov zelo povečal. 

Čeprav je Direkcija Republike Slovenije za ceste v letošnjem letu dobila bistveno več sredstev kot v preteklih letih, Državni svet ocenjuje, da smo zaradi intenzivne gradnje avtocestnega omrežja pozabili na druge državne ceste, ki so marsikje zaradi slabega vzdrževanja v slabem stanju (npr. povezava Dramlje - Šentjur), nekatera območja pa zaradi slabše prometne povezanosti izgubljajo razvojni potencial (npr. Bela krajina). Državni svet sicer ugotavlja, da je bil že pred leti pripravljen obsežen dokument za 6000 km glavnih in drugih cest, ki pa zaradi preobsežne finančne konstrukcije (okoli 3 milijarde evrov) ni bil predložen v obravnavo v Državni zbor. Nekateri projekti - modernizacija državnega cestnega omrežja na prioritetnih razvojnih oseh 3., 3a. in 4. razvojne osi so bili vključeni v leta 2006 sprejeto Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Državni svet poudarja, da bi morala Vlada čim prej predložiti Nacionalni program razvoja in vzdrževanja drugih državnih cest in za njegovo realizacijo zagotoviti finančna sredstva. 

Državni svet ugotavlja, da potekajo o trasi ceste na 3. razvojni prometni osi, ki povezuje regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in Hrvaški, študije variant za osrednji in južni del (Bela krajina), medtem ko je za del trase na Koroškem že izbrana najustreznešja varianta, ki se preverja v občinah. Belokranjci so zaradi odmaknjenosti od osrednjega avtocestnega križa praktično odrezani od Dolenjske in ostale Slovenije (razen povezave preko Gorjancev in Kočevskega roga). Čimprejšnja izgradnja državnega cestnega omrežja na 3. razvojni osi na tem območju je zato velikega pomena za njihov hitrejši razvoj. Državni svet ob tem ugotavlja, da so v Črnomlju in Semiču zainteresirani, da bi 3. razvojna prometna os potekala mimo Novega mesta po zahodni obvoznici proti Beli krajini, saj bi jim ta pot omogočila povezavo z Dolenjsko, medtem ko v Metliki zagovarjajo povezavo po vzhodni obvoznici na dolenjski krak avtoceste.

Državni svet ugotavlja, da navedba v letnem planu za leto 2008, da bo trasa hitre ceste na Rebernicah (I.D1 Razdrto - Vipava) predvidoma predana v promet septembra 2008, ni realna, ker se že sedaj predvideva predaja tega odseka prometu konec tega leta.

Glede na to, da je z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju državni prostorski načrt nadomestil državne lokacijske načrte oziroma se šteje, da državni lokacijski načrt pomeni državni prostorski načrt, bo treba v obravnavanem dokumentu v povezavi s pobudo ministra navedbo prostorskega akta za nove odseke ustrezno popraviti (v točki 1.1.). 

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jernej Verbič.

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za,  3 so bili proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

 

K  5. točki dnevnega reda: Predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAIDej) - prva obravnava, EPA  1936-IV

 

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora  št. 31/07.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop.

Povzetek javne razprave o predlogu zakona so prejeli po elektronski pošti 14.4.2008 in na klop.

Dodatno poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli po elektronski pošti  21.24.2008 in na klop.

Predlog zakona so obravnavale tudi interesne skupine.

Stališče Interesne skupine negospodarskih  dejavnosti so prejeli na klop.

Stališče Interesne  skupine lokalnih interesov  so prejeli na klop.

Stališče Interesne skupine delodajalcev so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 21.4. 2008 in na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podala gospa Metka Černelč, Generalna direktorica Direktorata za prostor.

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije, Darko Fras.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja Borut Meh.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja Milan Ozimič.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal dr. Janvit Golob.

Razpravljali so Darko Fras, Jože Rastislav Reven, dr. Zoltan Jan, Rudi Cipot, Mihael Jenčič, Matej Arčon.

Vodja Interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič je predlagal odmor, da se sestane interesna skupina in oblikuje amandma. Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je v ta namen odredil 10 minutni odmor.

Interesna skupina lokalnih interesov ni oblikovala amandmaja, amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti in amandma skupine državnih svetnikov (Rudi Cipot prvopodpisani) pa sta vsebinsko enaka, zato je predsednik glasovanje združil in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji amandma:

"Državni svet ne podpira predloga zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo."

Posledično se zaradi vsebinske povezanosti IV) točka na zadnji strani črta.

Predlagan amandma ni bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 13 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAIDej) - prva  obravnava

Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo pod pogojem, da Državni zbor besedilo zakona v nadaljnjem postopku spremeni in dopolni v smeri pripomb strokovne javnosti, ki zagovarja ohranitev zborničnega sistema z obveznim članstvom, vključno z ohranitvijo izvajanja dosedanjih javnih pooblastil, ter možnost opravljanja svobodnega poklica arhitekta - inženirja.  V kolikor Državni zbor ne bo sledil pripombam strokovne javnosti,  Državni svet v nadaljnjih obravnavah ne bo podprl zakona.

I)

Državni svet poudarja, da Predlog zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti prinaša veliko spremembo v delovanju obeh poklicnih zbornic, pri čemer nekatere rešitve niso usklajene z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Inženirsko zbornico Slovenije, ki zastopata stroko v razmerju do predlagatelja zakona.  Ključni problem je v predlagani ukinitvi obveznega članstva v zbornicah, predlaganem modelu, po katerem se naloge, ki jih omenjeni zbornici na podlagi veljavne ureditve v ZGO-1 izvajajo kot javna pooblastila, prenesejo na Ministrstvo za okolje in prostor ter predlaganem pogoju za pridobitev poklicnega naziva arhitekta, ki se nanaša na arhitekte, ki so samozaposleni v kulturi.

Ministrstvo za okolje in prostor, ki pri pripravi besedila zakona ni razmišljalo o uvedbi prostovoljnega članstva v zbornicah, je z obema poklicnima zbornicama doseglo minimalni konsenz glede bistvenih vprašanj, vendar je Vlada sprejela in v Državni zbor posredovala predlog zakona z drugačnim konceptom delovanja zbornic.  Predstavniki predlagatelja na 3. in 6. seji Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter javni razpravi o Predlogu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki jo je Državni svet organiziral, dne 3. 4. 2008, niso podali nobenih prepričljivih argumentov, iz katerih bi izhajalo, da je korenita sprememba zborničnega sistema na področju urejanja prostora in graditve nujna in da bi organiziranje zbornic s prostovoljnim članstvom zagotovilo višji nivo storitev na področju prostorskega načrtovanja ter načrtovanja in ustvarjanja grajenega prostora.

II)

Državni svet ugotavlja, da večina strokovne javnosti nasprotuje spremembam v predlaganem konceptu organiziranosti zbornic in zagovarja obvezno članstvo ter nasprotuje prenosu nalog nazaj na pristojno ministrstvo. Prav tako je večina strokovne javnosti mnenja, da bi morali Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije dobiti večja pooblastila in odgovornost, s čimer bi stroka pridobila na strokovni neodvisnosti. Po mnenju stroke predlog zakona degradira obe zbornici, saj jih uvršča na nivo prostovoljne društvene dejavnosti in odvzema temeljno poslanstvo zbornic, to je skrb za javni interes na področju graditve objektov in prostorskega načrtovanja.

Državni svet nadalje ugotavlja, da je obvezno članstvo v arhitekturnih in inženirskih zbornicah prisotno v večini držav kontinentalne Evrope, s čimer je zagotovljena določena disciplinska odgovornost, varstvo naročnikov ter skrb za promocijo stroke. Evropa pozna tudi zbornice s prostovoljnim članstvom, v skandinavskih in otoških državah, ki pa imajo stoletno tradicijo zbornic, v katerih članstvo pomeni odgovornost, prestiž in ugled.  Medtem ko je v državah EU, kjer poznajo prostovoljno članstvo v poklicnih zbornicah, stroka že ustrezno uveljavljena, pa v slovenskih, tranzicijskih razmerah, kjer je trg popolnoma neprimerljiv z EU, stroka šele vzpostavlja temeljne pogoje za normalno delo, kar je predpogoj za varovanje javnega interesa na področju graditve in prostorskega načrtovanja. Nekatere med njimi, npr. Irska, pa v zadnjem času razmišljajo o prevzemu kontinentalnega modela zborničnega sistema, saj so se v hitro rastočem gospodarstvu zavedli, da je javni interes na področju posegov v prostor ogrožen.

Državni svet opozarja, da je treba razlikovati med značilnim poslanstvom strokovnih zbornic reguliranih poklicev in poslanstvom ostalih interesnih zbornic, ki zasledujejo ekonomske interese (npr. Gospodarska zbornica Slovenije). Zbornice, ki zastopajo svobodne, regulirane poklice, in katerih člani nudijo storitve javnega interesa, skrbijo za strokovno izobraževanje svojih članov in izvajajo javna pooblastila (npr. vodenje imenika pooblaščenih strokovnjakov, zagotavljanje opravljanja strokovnih izpitov), ter disciplinske postopke in etični kodeks.  

Ob tem Državni svet opozarja na stališče Gospodarske zbornice Slovenije s prostovoljnim članstvom, ki ne podpira ukinitve obveznega članstva v obeh poklicnih zbornicah. Po njenem mnenju je predlagatelj zakona zbornicama odvzel pristojnosti iz ZGO-1, pri čemer strokovni izpiti, ki so ključna naloga zbornic, preidejo na Ministrstvo za okolje in prostor. Taka rešitev ne vodi v zagotavljanje neodvisne in kompetentne institucije za preverjanje in nadzor strokovne usposobljenosti posameznikov, ki so odgovorni in pooblaščeni za vodenje del v vseh fazah urejanja prostora in graditve. 

Nadalje Državni svet ugotavlja, da Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije od leta 2007 skrbi za organizacijo strokovnega in permanentnega izobraževanja, saj je Fakulteta za arhitekturo s prehodom na bolonjski magistrski študij ukinila študijske usmeritve na dodiplomskem študiju in univerzitetni specialistični študij. Nov program reguliranega poklica zagotavlja enoten standard, vendar to ni zadosten pogoj za opravljanje določenih dejavnosti na področju urejanja prostora. Z uskladitvijo slovenskega visokošolskega študija z bolonjskim procesom je v izobraževanju arhitektov nastala vrzel, ki jo mora po tolmačenju Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zapolniti poklicna zbornica v okviru svojih dejavnosti. Težko si je predstavljati, da bi to obveznost morale izpolniti majhne, razkropljene zbornice, ki bodo lahko po analogiji s številnimi novimi zasebnimi visokimi šolami v Sloveniji usmerjene pretežno k lokalnim interesom.

Državni svet poudarja, da v Sloveniji potrebujemo kvalitetno in transparentno delovanje strokovnih zbornic, ki bo pomagalo reševati problematiko v prostoru bolj celovito in bo prispevalo k dvigu kakovosti storitev. V organizaciji obeh strokovnih zbornic bi lahko še izboljšali stanje in s tem zagotovili kakovostnejše izvajanje javnih pooblastil ter boljšo odzivnost na probleme koristnikov ter njunih članov. V etični kodeks, ki velja za pomembno sredstvo za zagotavljanje kvalitetnih storitev na notranjem trgu, bi bilo treba vključiti načela dobre prakse, pri čemer spoštovanje načel etičnega kodeksa ni možno zahtevati od članov, ki se prostovoljno združujejo v zbornico.

S predlogom zakona se predvideva, da bi pristojno ministrstvo naloge v zvezi z javnimi pooblastili, ki sta jih zbornici pridobili na podlagi ZGO-1, začelo izvajati eno leto po uveljavitvi zakona oziroma glede na pojasnila predstavnika predlagatelja tudi kasneje, če bi se v zakonodajnem postopku določba spremenila v smeri zamika tega roka. Z vidika usmeritve Vlade po zmanjševanju števila zaposlenih se Državnemu svetu zastavlja vprašanje, kako bi Ministrstvo za okolje in prostor za izvajanje nalog zagotovilo ustrezne kadre.  

Predlagatelj zakona je na seji Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj tudi pojasnil, da obstaja možnost ohranitve nekaterih nalog kot javnih pooblastil na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirski zbornici Slovenije, kar pa je v nasprotju z obrazložitvijo predlagatelja zakona, da se ukine obvezno članstvo v zbornicah in posledično prenesejo naloge na Ministrstvo za okolje in prostor zaradi "doseganja največje možne kontrole pri izvajanju teh nalog".

Poleg ukinitve obveznega članstva in prenosa nalog na pristojno ministrstvo je v strokovni javnosti naletel na negativen odziv tudi predlog, da se ukine status samostojnega kulturnega delavca. Arhitekti so si že dlje časa prizadevali, da bi bil poklic arhitekta - inženirja svoboden poklic na primerljivih osnovah z Evropsko unijo, ki bi jim omogočil ohranjanje avtonomnosti in neodvisnosti ter pomenil obliko opravljanja dejavnosti. V skladu s predlagano rešitvijo v 12. členu bi namreč moral posameznik za pridobitev poklicnega naziva arhitekt izpolnjevati tudi pogoj, da ni vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi in nima pravice do financiranja prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje po zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa v kulturi. Državni svet meni, da je arhitektura del kulture, zato je nerazumljiva predlagana rešitev, da se arhitektom, ki opravljajo storitev kot samozaposleni v kulturi, s tem zakonom jemlje pravica do poklicnega naziva arhitekta. Vprašanje financiranja prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje ni predmet Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ampak druge zakonodaje.

III)

Državni svet poudarja, da je za korenito spremembo zborničnega sistema potreben čas in podrobna analiza, ki bo pokazala prednosti in slabosti obveznega in prostovoljnega zborničnega sistema, in na podlagi katere bo možno ugotoviti, kateri zbornični sistem zagotavlja višji nivo storitev oziroma strokovno izvajanje nalog na področju prostorskega načrtovanja ter načrtovanja in ustvarjanja grajenega prostora. Bistvenega pomena je strokovno izpopolnjevanje ključnih udeležencev pri prostorskem načrtovanju in graditvi objektov, ki bo vplivalo na dvig znanja vseh udeležencev, še posebej projektantov, in posledično na kvaliteto projektov.

IV)

Ker so na področju prostorskega načrtovanja, arhitekturnega, krajinsko - arhitekturnega in inženirskega projektiranja ter drugih storitev pri graditvi objektov po mnenju Državnega sveta potrebne spremembe, ki bodo zagotovile dvig kvalitete storitev in večjo konkurenčnost ter samoregulacijo stroke, Državni svet podpira predlog zakona kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo, vendar ob pogoju, da bo Državni zbor upošteval ključne pripombe strokovne javnosti.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep ni bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 9 jih je glasovalo za, 19 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

 

K  6. točki dnevnega reda: Predlog Zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - druga obravnava, EPA 1962-IV

 

Predlog zakona  je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora  št. 45/08.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 22.4.2008 in na klop.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 22.4.2008 in na klop.

Stališče Interesne skupine delodajalcev so prejeli na klop.

Razpravljal je državni svetnik Boris Popovič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin (ZUPok) - druga obravnava

Državni svet predloga zakona ne podpira. 

Državni svet pozitivno ocenjuje namen predlagatelja, da zaradi zavrnitve vladnega predloga zakona v zakonodajni postopek predloži nov zakon o ustanovitvi pokrajin in na ta način spodbudi nadaljnjo razpravo o regionalizaciji Slovenije oziroma uvedbi pokrajin kot širših lokalnih skupnosti, ki je z vidika doseganja enakomernejšega regionalnega razvoja in decentralizacije oblasti nujna. Ker je bil projekt ustanavljanja pokrajin zaradi zavrnitve vladnega predloga štirinajstih pokrajin začasno ustavljen, je vsak poskus ustanavljanja pokrajin v skladu z 143. členom Ustave dobrodošel.

Državni svet ugotavlja, da bo predlagatelj zakon umaknil iz zakonodajnega postopka, v kolikor mu večina poslancev Državnega zbora ne bo naklonjena, saj ne želi, da bi predlog zakona zaradi postopkovnih določb Poslovnika Državnega zbora onemogočil pravočasno obravnavo Predloga za posvetovalni referendum o območjih pokrajin v Sloveniji s predlogom Odloka za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je v Državni zbor predložila skupina poslancev (prvopodpisani Jože Tanko).

Državni svet ocenjuje, da sta predlog za ustanovitev Dolenjsko-notranjske pokrajine in Primorske pokrajine, ki vključuje tudi Goriško, z zgodovinskega vidika neustrezna. Čeprav je predlagatelj napovedal amandma, s katerim se bo predlagala ustanovitev Koroške kot sedme pokrajine, Državni svet v času obravnave predloga zakona ni bil seznanjen s konkretno vsebino predvidene dopolnitve zakona.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

 

K  7. točki dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-1A), EPA 2008-IV - skrajšani postopek

 

Predlog zakona  je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora  št. 49/08.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državna svetnica in svetniki prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu pedlagatelje predloga zakona podal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike.

Poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je  podal predsednik komisije, Darko Fras.

Razpravljali so Anton Peršak, Jernej Lampret, Boris Popovič, Milan Ozimič.

Na zastavljena vprašanja je odgovarjal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice pristojen, za področje lokalne samouprave in regionalne politike.

Repliko sta podlala Anton Peršak in Boris Popovič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1A) - skrajšani  postopek

Državni svet podpira predlog zakona, katerega osnovni namen je uskladitev nekaterih določb z odločbo Ustavnega sodišča, ki je v svojem stališču vlogo lokalne samouprave oziroma občin v odnosu do države okrepila. Po mnenju Državnega sveta je veljavni koncept financiranja občin v primerjavi s prejšnjim modelom primernejši in pravičnejši, saj je danes bistveno manj občin odvisnih od finančne izravnave.

Državni svet podpira 2. člen novele zakona, s katerim se dopolnjuje 6. člen veljavnega zakona tako, da se med lastne davčne vire občin šteje 54 odstotni delež prihodkov od dohodnine, saj gre za dovolj obsežen davčni vir, ki je v skladu z usmeritvijo  Ustavnega sodišča v največji možni meri z občino v neposrednem razmerju. V povezavi z določitvijo deleža dohodnine kot lastnega vira financiranja občin Državni svet podpira tudi 10. člen novele zakona, ki spreminja 14. člen veljavnega zakona in določa prihodke občin za financiranje primerne porabe. Državni svet podpira predlog, da občini pripada za financiranje primerne porabe 70 % prihodkov iz naslova pobrane dohodnine, medtem ko preostalih 30 % prihodkov občin od dohodnine in morebitni presežek prihodkov nad primernim obsegom pripada občinam kot solidarnostna izravnava, če s pripadajočim deležem dohodnine ne morejo pokriti primernega obsega sredstev.  Po mnenju Državnega sveta ta rešitev sledi odločbi Ustavnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da zakonsko urejanje prerazporejanja lastnih sredstev občin zagotavlja materialno podlago za solidarnost med občinami in njihovimi prebivalci pri zagotavljanju obveznih občinskih nalog in s tem uresničevanje načela solidarnosti do razvojno šibkejših občin. 

V zvezi s predlagano rešitvijo v 3. členu novele zakona, da so določene okoljske dajatve prihodek proračuna, kjer je nastala obremenitev okolja, se Državnemu svetu postavlja vprašanje, ali je pri tem mišljeno, da je do dajatve upravičena občina, v kateri so odpadki (oz. odpadna voda) nastali, ali občina, kjer se ti odpadki odlagajo. Zaradi jasnosti določbe Državni svet predlaga, da se jo v nadaljnjem zakonodajnem postopku preuči in ustrezno spremeni, v kolikor ne sledi načelu, da je okoljska dajatev zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in odlaganja odpadkov prihodek tiste občine, v kateri nastajajo odpadne vode oziroma odpadki.

Državni svet v zvezi s predlagano določbo 6. člena novele zakona, ki dodaja tudi novi 10.a člen, predlaga, da se v nadaljnjem postopku preuči predlog, da bi na koncu prvega stavka šestega odstavka novega 10.a člena dodali besedilo "razen za zadolževanje občine iz drugega odstavka tega člena". Po mnenju Državnega sveta se z omogočanjem zadolževanja občin z namenom časovnega finančnega premeščanja likvidnosti zaradi izvedbe EU projektov rešujejo velike težave občin in bi bilo treba pri takem zadolževanju postopke poenostaviti in prepustiti odgovornost občini. V veliko primerih bo takšno zadolževanje potrebno tudi preko koledarskega leta, kar pa ne pomeni spreminjanje niti postopka pridobitve zadolžitve niti razlike odgovornosti s strani občine. S predvidenim pridobivanjem soglasij se zmanjša fleksibilnost in poveča delo občinske uprave, kar pa ni v kontekstu odpravljanja administrativnih ovir. Državni svet predlaga, da se navedene besedilo doda v šesti odstavek novega 10. a člena, v kolikor bi morala občina brez te dopolnitve pred zadolžitvijo za sofinanciranje ene investicije iz proračuna EU pridobiti dva soglasja ministra za finance. 

Nadalje Državni svet podpira določbo 7. člena novele zakona, ki opredeljuje obvezno sodelovanje občin pri vsakoletnem določanju povprečnih stroškov za financiranje nalog, katerih stroški se upoštevajo za zagotovitev primerne porabe občin, in za financiranje na novo določenih nalog. Ob tem opozarja, da se v zadnjem času zopet dogaja, da se občinam s sprejetimi zakoni nalagajo nove naloge, temu pa ne sledijo finančna sredstva, ki bi jih morala zagotoviti država. 

Glede na predlagano rešitev v 14. členu novele zakona, ki spreminja veljavni 23. člen  (delež sredstev za sofinanciranje investicij) daje Državni svet Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pobudo, da se preuči možnost uvedbe še večje fleksibilnosti črpanja proračunskih sredstev po 21. členu ZFO-1, saj dosedanja praksa kaže, da so postopki za pridobitev sredstev za sofinanciranje investicij zapleteni in terjajo veliko nepotrebnega administrativnega dela občinskih uprav in Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. 

Državni svet tudi predlaga preučitev možnosti za črtanje 39. člena ZFO-1, ki ni predmet predlagane novele zakona, oziroma skrajšanje prehodnega obdobja zagotavljanja sredstev za sofinanciranje investicij, s čimer bi izboljšali finančni položaj občin in s tem povečali finančno avtonomijo občin. S črtanjem tega člena ali skrajšanjem prehodnega obdobja bi bilo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva iz državnega proračuna v višini okoli 24 milijonov evrov za leto 2009. Državni svet ocenjuje, da je delež lokalnih financ v skupnih javnih financah še zmeraj nizek in bi bilo treba, tudi z vidika primerjave z drugimi evropskimi državami,  ta delež dvigniti.

Državni svet je oblikoval konkretne pripombe k naslednjemu členu:

K 6. členu

  • V prvem odstavku novega 10. b člena se za besedilom "razen zadolževanje iz drugega" doda besedna zveza "in petega".

Obrazložitev:
Zaradi definiranja potreb po zadolževanju občin za izvrševanje občinskega proračuna je treba določiti, da se tudi likvidnostno zadolževanje ne upošteva v največji obseg možnega zadolževanja občine.

  • V  drugem odstavku novega 10. b člena se beseda "šest" nadomesti z besedo "osem".

Obrazložitev:
Po mnenju Državnega sveta je poenostavitev namenov zadolževanja potrebna in smiselna. Pri določanju maksimalnih kvot zadolžitev po veljavnem ZFO-1 so občine opozarjale, da so se (zaradi takratnega vštetja lizingov v kvoto zadolžitve) bistveno zmanjšale pravice občin do najemanja kapitala za realizacijo svojih projektov. Občine se tako za realizacijo večjih projektov poslužujejo raznih različic najema te infrastrukture, kar pa v končni fazi zmanjšuje preglednost pri odplačevanju obveznosti občin iz najema oziroma za izgradnjo infrastrukture, v končni fazi pa to pomeni še dražjo realizacijo kot pa bi bila s transparentno klasično zadolžitvijo. Sedanja ureditev določa dve vrsti zadolžitve občine, in sicer do 5 % anuitet (z omejitvijo zadolžitve na 20 % višine proračuna) ter dodatno do 3 % anuitet glede na višino proračuna, kar skupaj predstavlja 8% obremenitve občinskih proračunov. V kolikor bi sprejeli predlagano rešitev, da se skupna obremenitev zmanjša iz 8 % na 6 % letno anuiteto, bi to pomenilo, da bi po uveljavitvi tega zakona veliko število občin prekoračilo zakonsko dovoljene kvote. Poleg tega za takšno izredno omejitev zadolžitve predlagatelj ni podal dovolj tehtnih argumentov. Državni svet ob tem predlogu tudi poudarja, da je mehanizem zadolževanja jasen in mora občina pred vsako zadolžitvijo pridobiti soglasje ministra za finance, pri čemer mora v okviru postopka izdajanja soglasij natančno preveriti pogoje, da ne bi prišlo do prevelikega zadolževanja občin. Z vidika absorbcijske sposobnosti občin je smiselno ohraniti sedanjo ureditev in občinam omogočiti, da bodo z zadolževanjem uspele zagotoviti lastni delež sredstev, ki so potrebna za pridobitev evropskih sredstev.

  • V drugem odstavku novega 10.č člena se za besedo "zadolževanja" doda besedilo "ter zadolževanja občine iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona".

Obrazložitev:
Pri likvidnostnem premoščanju za izvedbo EU projektov ni določeno, kdo o njih odloča in jih sklepa. 

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

 

K  8. točki dnevnega reda: Predlog zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe (ZLPDZ) - druga obravnava, EPA 1957-IV

 

Predlog zakona  je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora  št. 38/08.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije so državna svetnica in svetniki prejeli na  klop.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal Žiga Andoljšek, Generalni direktor Ministrstva za finance.

Poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podal predsednik komisije, mag. Stojan Binder.

Prav tako je mag. Stojan Binder podal stališče Interesne skupine delodajalcev.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe (ZLPDZ) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet je k predlogu zakona oblikoval naslednji konkretni pripombi:

K 2. členu:

  1. V drugem odstavku se na koncu črta pika in doda besedilo:

    ", pri čemer mora ministrstvo za finance predlog ZPIZ-a za odsvojitev delnic vključiti v program prodaje finančnega premoženja države v nespremenjeni vsebini."

    Obrazložitev:
    ZPIZ naj bi postopek odsvojitve delnic iz prvega člena tega zakona vodil skladno s predpisi, ki urejajo postopke razpolaganja z državnim finančnim premoženjem tj. glede na Zakon o javnih financah in Uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin. V obrazložitvi k členu je navedeno, da "v primeru, da se pojavi utemeljen razlog za odsvojitev delnic zavarovalnice se le-te lahko odsvojijo na predlog pristojnega organa ZPIZ in pod pogojem, da s tem soglašata tako Vlada RS kot Državni zbor RS (s sprejemom letnega odloka o programu prodaje finančnega premoženja)".
    Določanje letnega programa prodaje finančnega premoženja je navedeno v 80č. členu Zakona o javnih financah; četrti odstavek tega člena določa, da predlog letnega programa prodaje državnega finančnega premoženja določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki zbere predloge vseh ministrstev, ki po 71. členu tega zakona upravljajo s finančnim premoženjem. Ministrstvo za finance je tudi tisto, ki glede na 1. točko prvega odstavka 71. člena ZJF usklajuje programe dela in finančne načrte javnih zavodov, Vlada Republike Slovenije pa predloži Državnemu zboru Republike Slovenije (ločeno) predlog programa prodaje državnega finančnega premoženja za prihodnje leto in predloge finančnih načrtov za prihodnje leto tudi od ZPIZ-a, v obveznem delu zavarovanja (3. in 4. tč. prvega odstavka 13. člena ZJF). Če lahko ne glede na pristojnost Ministrstva za finance, ki usklajuje finančne načrte javnih zavodov (glede na določbi 4. tč. prvega odstavka 13. člena ZJF in drugega odstavka 13. člena ZJF) predlog finančnega načrta ZPIZ štejemo kot lex specialis, ki prepoveduje poseganje ministrstva v finančni načrt ZPIZ, pa tega ne moremo trditi za program prodaje.
    Predlog programa prodaje državnega finančnega premoženja in predlog finančnega načrta sta ločena dela, zato ne drži zgolj navedba v obrazložitvi k členu, da se delnice zavarovalnice lahko odsvojijo na predlog pristojnega organa ZPIZ in pod pogojem, da s tem soglašata tako Vlada RS kot Državni zbor RS, pač pa (bi lahko prišlo tudi do razlage, da) mora pred tem soglašati tudi ministrstvo za finance, saj je le to tisto, ki (po četrtem odstavku 80č. člena ZJF) pripravi končni predlog letnega programa prodaje državnega finančnega premoženja. Temu sledi tudi predlog zakona, ki v obrazložitvi k 2. členu določa, da "pristojni organ ZPIZ-a predlaga ministrstvu za finance (ki je pristojno za pripravo Odloka) umestitev premoženja v predlog Odloka"; predlog ne določa jasne in obligatorne zaveze ministrstva, da posreduje predlog ZPIZ-a na Vlado RS, tudi če z njim ne bi soglašalo, saj bi to moralo narediti glede na celotno lastništvo ZPIZ-a nad delnicami nenominiranega kapitala.
    ZPIZ naj bi tako vodil postopek odsvojitve delnic iz prvega člena tega zakona skladno s predpisi, ki urejajo postopke razpolaganja z državnim finančnim premoženjem, vendar le ti ne določajo neposrednega predloga javnih zavodov (v smislu posredovanja), pač pa govorijo o predlogu Ministrstva za finance. Predlog zakona bi moral določiti obvezno posredovanje predloga ZPIZ glede na njegovo celotno lastništvo nad delnicami nenominiranega kapitala. Soglašanje ministrstva (kot organa, ki ni lastnik) je nezakonito, nepotrebno in nezaželeno; čeprav se da priti do takšne ugotovitve tudi na podlagi razlage ZJF in Uredbe o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin (predvsem njenega 6. odst.16. člena, ki določa zgolj zavezo uporabnika po posredovanju podatkov ministru za finance), bi bilo smiselno v izogib morebitnim nejasnostim, to prepoved tudi jasno navesti.

  2. Tretji odstavek se črta.

    Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

    Obrazložitev:
    Tretji odstavka določa, da lastniški delež ZPIZ nad delnicami iz 1. člena tega zakona ne sme biti manjši od 25 % + 1 delnica.
    Odstavek vzbuja pomisleke glede povečanja osnovnega kapitala zavarovalnice, saj bi po eni strani moral ZPIZ namesto, da bi dobival dodatna sredstva, kot lastnik dajati dodatna sredstva, po drugi strani (če tega ne bi storil), pa bi lahko  izgubil višino kontrolnega deleža (če bi hoteli zadostiti pogoju kontrolnega deleža, bi moral ZPIZ oz. država - če ZPIZ ne bi imel dovolj sredstev -  sredstva obvezno zagotoviti, kar bi bilo lahko v neskladju z načelom dobrega gospodarja, ki se vnaprej zavezuje za nedoločene prihodnje situacije in finančne razmere).
    Dokapitalizacija namreč ni odvisna od tega predloga zakona, pač pa je le ta odvisna od razmer na trgu in od skupščine zavarovalnice.
    To je potrebno upoštevati tudi ob dejstvu, da je neuspel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic - ZLPZ-1A - dal KAD-u proste roke glede razpolaganja z delnicami nenominiranega kapitala in da je prvotni šesti odstavek 21. člena ZLPZ predvidel določitev kriterijev, po katerih bodo fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, skratka, kjer v nobenem izmed navedenih primerov ne moremo govoriti o kakršnemkoli kontrolnem deležu.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se j glasovanja ni vzdržal).

 

K  9. točki dnevnega reda: Dopolnitev sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije

 

Sklep o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije je Državni svet sprejel na 3. seji dne 23.1.2008.

Državni svet je na 6. seji, potrdil mandat državnemu svetniku Mihaelu Jenčiču, ki je bil izvoljen na naknadnih volitvah 12. marca 2008.

Prav tako je Državni svet na 6. seji potrdil mandat državnemu svetniku Borisu Popoviču, ki je bil izvoljen na naknadnih volitvah  9. aprila 2008.

Državni svetnik Mihael Jenčič je izrazil željo, da bi sodeloval v Komisiji za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Komisiji za državno ureditev.

Državni svetnik Boris Porovič je izrazil željo, da bi sodeloval v Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Komisji  za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Na klop so državna svetnica in svetniki prejeli poročilo Mandatno imunitetna komisije k izvolitvi državnega svetnika Mihaela Jenčiča, za člana Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Komisije za državno ureditev in k izvolitvi državnega svetnika Borisa Popoviča za člana Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Predlog sklepa za dopolnitev Sklepa o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Državnega sveta Republike Slovenije sp prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi četrtega odstavka 45. člena Zakona o Državnem svetu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in prvega ter drugega odstavka 7. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99,  2/04, 18/05 in 86/07) je Državni svet Republike Slovenije na 6. seji, dne 23. 4. 2008, sprejel

SKLEP

O DOPOLNITVI SKLEPA O IZVOLITVI PREDSEDNIKOV, PODPREDSEDNIKOV IN ČLANOV KOMISIJ DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 

  1. Pod točko I. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za državno ureditev se doda:
    - član: Mihael Jenčič
  2. Pod točko III. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se doda:
    - član:
    Boris Popovič
  3. Pod točko V. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide se doda:
    - član: Mihael Jenčič
  4. Pod točko VI. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se doda:
    - član: Boris Popovič

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se j glasovanja ni vzdržal).

 

K 10. točki dnevnega reda: Imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije in imenovanje predstavnika v Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija

 

Imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije

Dopis Statističnega Urada Republike Slovenije so državna svetnica in svetniki prejeli po elektronski pošti 10.4.2008 in na klop.

Na klop so prejeli predlog Kolegija Državnega sveta, ki predlaga za člana Statističnega sveta RS državnega svetnika Petra Požuna in za predstavnika Parlamentarne skupine BLOGE Slovenija dr. Zoltan Jana in dr. Janvit Goloba.

Na osnovi sklepa Mandatno imunitetne komisije, ki je pripravljen na predlog kolegija Državnega sveta, je predlagan za člana Statističnega sveta RS državni svetnik:

  • PETER POŽUN

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2008,  na podlagi 86. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) sprejel naslednji

s k l e p :

Na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. RS, št. 45/95, 9/01) Državni svet Republike Slovenije za svojega predstavnika v Statističnem svetu Republike Slovenije

i m e n u j e

državnega svetnika Petra POŽUNA.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se j glasovanja ni vzdržal).

- - -

Imenovanje predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije v Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija

Na osnovi sklepa Mandatno imunitetne komisije, ki je pripravljen na predlog kolegija Državnega sveta sta  za predstavnika v Parlamentarno skupnno BLOBE predlagana državna svetnika:

  • DR. ZOLTAN JAN
  • DRAGO ŽURA

Predsednik je predlagal, da Državni svet srejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 6. seji, dne 23. 4. 2003, na podlagi 86. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št.  44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) sprejel naslednji

SKLEP:

Za predstavnika v Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija se imenujeta:

  • dr. Janvit GOLOB,
  • Drago ŽURA

Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

Predsednik je zaključil 6. sejo Državnega sveta  Republike Slvoenije ter se državni svetnici in svetnikom in vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.

Osnutek zapisnika (z opombami)

Povezane vsebine
document 6. seja Državnega sveta Republike Slovenije