Državni svet Republike Slovenije je na 14. seji 11. 3. 2009, na podlagi 67.  člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), ob obravnavi  stanja izvajanja državnih programov za izvajanje preventivnih, presejalnih  programov za zgodnje odkrivanje raka na dojki (DORA), zgodnje odkrivanje  predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ter zgodnjega odkrivanja  predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (SVIT), sprejel  naslednje
S K L E P E :
    - Državni svet ugotavlja, da so že stekle nekatere aktivnosti za reševanje  problematike izvajanja državnih programov za izvajanje preventivnih presejalnih  programov za zgodnje odkrivanje raka (ZORA, DORA, SVIT).  
 
    - Državni svet podpira prizadevanja za organiziranje izvajanja vseh treh  državnih presejalnih programov v okviru ene točke koordinacije na nacionalni  ravni.  
 
    - Državni svet poziva, da je potrebno čim prej sprejeti Državni program  obvladovanja raka v Sloveniji - DPOR in da je državne presejalne programe ZORA,  DORA in SVIT potrebno razširiti na vso državo, kot to predvideva predlog DPOR.  
 
    - Da bi v bodoče preprečili zastoje v izvajanju presejalnih programov, kot smo  jim bili priča, Državni svet predlaga, naj obe instituciji, ki imata vlogo  nadzora (Ministrstvo za zdravje in ZZZS), učinkovito izvajata svojo nadzorno  funkcijo.  
 
    - Izvajalcem programov naj se omogoči takojšnji ustreznejši način izplačevanja  opravljenega dela in zagotavljanja ustrezne opreme, saj Državni svet ugotavlja,  da sta to ena izmed glavnih razlogov za zaustavitve izvajanja programa DORA.  
 
    - Državni svet podpira dodatne aktivnosti za promocijo državnih presejalnih  programov in seznanjanje prebivalcev z njihovim namenom. 
 
 
Obrazložitev:
ZORA je državni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb, njegovi  nosilci pa so Ministrstvo za zdravje, Onkološki inštitut Ljubljana in Zavod za  zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sedež programa je na Onkološkem inštitutu  Ljubljana, kjer se na podlagi Registra organiziranega odkrivanja predrakavih  sprememb materničnega vratu (Register ZORA) koordinira delovanje in določa  odgovornost za izvajanje programa. V programu sodelujejo tudi druge ustanove in  posamezniki - Ginekološka klinika, Centralni register prebivalstva, ginekologi v  javnih zavodih ali zasebnih ambulantah, ki skrbijo za primarno reproduktivno  zdravstveno varstvo žensk, ginekološki oddelki v bolnišnicah in citopatološki  laboratoriji (v letu 2007 jih je od začetnih 19 v letu 1998 delovalo le še 10,  saj se je izkazalo, da manjše število organizacijskih enot omogoča enotnejše  delovanje, konsistentne rezultate preiskav predvsem pa kakovost in zanesljivost  izvedenih preiskav). Predlog programa je Zdravstveni svet odobril že leta 1996,  ko je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje ocenila, da je  program etično neoporečen.
Kot osnova za pošiljanje vabil na preventivne  preglede služijo podatki posebnega centralnega informacijskega sistema na  Onkološkem inštitutu v Ljubljani, imenovanega Register ZORA, ki je eden redkih  registrov v Evropi, ki pokriva celo državo. V njem se zbirajo podatki o vseh  izvidih brisov iz vseh slovenskih laboratorijev in izvidi patohistoloških  preiskav, ki skupaj s podatki Centralnega registra prebivalstva omogočajo  spremljanje stopnje pregledanosti in kakovosti presejalnih ter diagnostičnih  postopkov. Prav povezava presejalnih programov z registrom raka po skandinavskem  modelu namreč bistveno pripomore k veliki transparentnosti izvajanja programa,  celovitemu spremljanju postopkov in s tem tudi k plačevanju storitev na podlagi  dobrega informacijskega sistema.  
Program ZORA po nekaterih začetnih ovirah deluje zelo učinkovito (incidenca  raka na materničnem vratu se je v letih od 2003 do 2007 zmanjšala za 30 %), k  njegovemu boljšemu delovanju pa je pripomoglo tudi sledenje evropskim smernicam,  ki jih je Evropska zveza za boj proti raku materničnega vratu posredovala s  peticijo Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji in vladam evropskih držav.  Evropska zveza namreč želi doseči, da države organizirajo kakovostne programe  zgodnjega odkrivanja raka, ki naj bi iz presejalnih programov prešli v  diagnostične, ob strokovnem usposabljanju, sistematičnem spremljanju in  ocenjevanju rezultatov ter transparentnemu plačevanju vseh storitev.
Tudi državni program presejanja za raka dojk - DORA, ki se odvija pod  okriljem Onkološkega inštituta in v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in  Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bil zastavljen na podlagi  evropskih smernic in v osnovi zahteva vključevanje vseh obstoječih ambulant.  Vpeljava programa DORA je bila že v osnovi zahtevnejša predvsem zaradi  organizacijskih razlogov, saj obstoječi zdravstveni sistem ni omogočal  enostavnega vključevanja presejalnega programa v delo ambulant. 
Glavni  problem zastojev pri izvajanju programa DORA trenutno predstavljata neustrezna  opremljenost za delo in nezmožnost plačevanja strokovnjakov, zaposlenih na  Onkološkem inštitutu na način, ki bi omogočal transparentnost in učinkovito  izvajanje programa. Delo, ki ga strokovnjaki opravijo izven svojega delovnega  časa, je namreč časovno omejeno in ne daje možnosti za sklepanje pogodb o delu  za polni delovni čas. Edina možna rešitev bi bilo torej plačilo po podjemni  pogodbi s svojim delodajalcem, za kar pa trenutno ni pravnih osnov. Pri tem je  potrebno poudariti, da poznajo takšno prakso tudi v okviru EU. 
Program SVIT  je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in  raka na debelem črevesu in danki. Deluje v okviru posebne enote preventive  CINDI, s sedežem v Zdravstvenem domu Ljubljana, pod okriljem katere se sicer  vodijo tudi razni drugi programi s področja preventive in promocije zdravja na  državni ravni (preprečevanje srčno-žilnih bolezni ipd.). V osnutku programa,  predstavljenega Zdravstvenemu svetu Ministrstva za zdravje, je bila sicer  načrtovana predhodna izpeljava pilotskih projektov v dveh slovenskih regijah,  vendar pa je bil decembra 2006 na željo Ministrstva za zdravje osnutek  spremenjen in preoblikovan v državni program. Novembra 2007, ko je bila  podpisana pogodba z Zdravstvenim domom Ljubljana, so lahko začeli načrtovalci  programa uporabljati finančna sredstva, ki so jim bila sicer na podlagi  splošnega dogovora dodeljena že julija 2007. V letu 2007 so bila s strani ZZZS  dodeljena CINDI Slovenija le razvojna sredstva za program. Sredstva je tako  CINDI porabil za vzpostavitev strukture programa, vzpostavitev Centra Svit,  centralnega laboratorija programa Svit in vse potrebne infrastrukture za  izvajanje programa, definiranje strokovnih osnov in standardov kakovosti  programa ter razvoj informacijskega sistema ter izobraževanje stroke. Ti  postopki so bili zaključeni do junija 2008, vendar kljub temu takrat  program še  ni zaživel na nacionalni ravni, saj se je zaradi vmesnih zapletov postopek  javnega naročanja za nadaljnje upravljanje informacijskega sistema programa Svit  zavlekel do decembra 2008. 
V vmesnem času je bil zato kot del priprav na  zagon programa izveden pilotski projekt, v okviru katerega je bilo v obdobju od  julija do septembra 2008 na presejalne teste vabljenih 9000 oseb, starih od 65  do 69 let. V program Svit bodo sicer vabljeni moški in ženske od 50-69 let vsaki  dve leti. Odzivnost v pilotni fazi izvajanja programa Svit je bila 42 %, ob  ponovnem vabljenju tistih, ki se vabilu niso odzvali, pa bi bila predvidoma vsaj  55 %-na. 
Državni svet ugotavlja, da je rak na debelem črevesu in danki v  Sloveniji velik javno-zdravstveni problem, kar je razvidno iz velike pojavnosti  bolezni in velike umrljivosti ter slabšega preživetja bolnikov v primerjavi z  državami EU. Rak na debelem črevesu in danki je sicer ozdravljiva bolezen,  vendar le, če ga odkrijemo in zdravimo v zgodnji razvojni stopnji. Z uvedbo  organiziranega presejanja bi lahko zmanjšali njegovo pojavnost za vsaj 25-30 %  ter umrljivost za 15-33 %, prav tako pa bi z uspešnim izvajanjem programa znatno  znižali stroške zdravljenja na letni ravni - po oceni vsaj za 50 % (s trenutno  predvidenih 45 milijonov EUR na 20 milijonov EUR). Kljub zapletom naj bi po  zadnjih zagotovilih program začeli izvajati marca 2009 in nato v dveh letih na  presejalne teste povabili 540.000 moških in žensk v starosti od 50-69 let.      
Preventivni programi zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka v  osnovi delujejo na podlagi načel preventive in morajo za uspešno delovanje po  mnenju Onkološkega inštituta biti ločeni od rednega programa dela, v katerega pa  se v fazi kurative na podlagi učinkovito opravljenega dela presejalnih programov  posredno prenaša visoka stopnja kvalitete dela. 
Obravnava rakavih obolenj je  specifična, zato se jih pri organizaciji njihove izvedbe naj ne bi združevalo s  programi preprečevanja ostalih kroničnih bolezni. Kljub temu Državni svet  ugotavlja, da je v zadnjem desetletju možno zaznati v okviru zdravstvenega  varstva premik od izrazito kurativnih pristopov zdravljenja k preventivnim, za  kar pa bi bilo potrebno zagotoviti ustrezno organiziranost in izostren nadzor  nad izvajanjem posameznih programov ter postopno sprejemanje preventivne  dejavnosti kot dela sistema zdravstvenega varstva. Morebitna koordinacija  presejalnih programov z ene točke bi torej omogočila večjo učinkovitost  izvajanja preventivnih programov, transparentnost, predvsem pa bi zagotovila  osnovo za dobro organizacijo dela in kakovostne rezultate. 
Državni svet  ugotavlja, da se nevladne organizacije oziroma društva kot sta Europa Donna in  Evropacolon zavzemajo predvsem za kvalitetno izvedbo presejalnih programov s  strani ustrezno usposobljenih strokovnjakov in pod okriljem učinkovito  organiziranih institucij, tudi v fazi kurative. Predstavnica društva Evropacolon  je še posebej izpostavila prenizko stopnjo obveščenosti prebivalstva o  preventivnem programu SVIT, za katerega delovanje se kot društvo zelo zavzemajo.  
Bistvenega pomena je tudi zagotavljanje razširjenosti programov na celotno  Slovenijo, hitrejša izvedba programov (DORA in SVIT), ki trenutno doživljata  zastoje in omogočanje večjega vpliva civilne družbe na organizacijo teh  programov. Medtem, ko je program ZORA, gledano primerjalno z ostalimi evropskimi  državami, vzorno organiziran in izpeljan, se z odlašanjem s programom DORA po  oceni društva Europa Donna izpušča možnost rešiti življenje vsaj 100 ženskam na  leto. 
Predstavniki Ministrstva za zdravje so izrazili visoko stopnjo  zavedanja glede problema neplačevanja opravljenega dela strokovnjakov na  področju izvajanja presejalnih programov. Na ministrstvu naj bi zato že  pripravili osnutek uredbe, ki bo omogočila plačilo dodatnega dela strokovnjakov  na podlagi sklepanja podjemnih pogodb in ki naj bi predvidoma stopila v veljavo  v roku 14 dni. Prav tako so poudarili zavzemanje za hiter dostop do kakovostne  zdravstvene oskrbe za vsakega posameznika, pri čemer je nujno vzpostaviti  zadostne pogoje za začetek ali nadaljevanje presejalnih programov (DORA, SVIT),  ki trenutno zaradi organizacijskih težav ne dosegajo želenih rezultatov. Tudi  problematika obveščanja in ozaveščanja približno 50-ih odstotkov ljudi, ki jih  poziv na presejalne programe ne doseže ali pa se nanj ne odzovejo, je potrebno  rešiti. V tem primeru se mora aktivirati terenska (patronažna) služba. Ljudje  namreč morajo vedeti, da možnost preventivnega pregleda že obstaja, četudi se  trenutno vsi programi še ne izvajajo na podlagi evropskih smernic. Presejalni  programi so namreč kljub nekaterim trenutnim organizacijskim težavam v svoji  zasnovi s strokovnega vidika, po besedah predstavnikov ministrstva, pripravljeni  na vrhunskem nivoju in primerljivi z dobrimi praksami v tujini. 
Ministrstvo vidi v mreži sodelavcev na Inštitutu za varovanje zdravja  priložnost za bolj aktivno obveščanje tistih, ki se na pozive ne odzivajo,  predvsem preko intenzivnejših promocij. Hkrati so poudarili željo po aktivnem  sodelovanju nevladnih organizacij pri dodatni promociji programov, saj le-te  lahko ustvarijo bolj pristen odnos s ciljnimi skupinami prebivalstva. 
Med glavnimi ovirami za udeležbo na preventivnih pregledih ministrstvo navaja  predvsem preveliko oddaljenost velikega števila starejših ljudi od mestnih  središč pri tem pa poudarjajo, da je potrebno zagotoviti dostop do storitev  preventivnega zdravstva čim širšemu krogu ciljnih skupin prebivalstva.  Ministrstvo ima tako v načrtu v letošnjem letu financirati nakupe še treh  dodatnih mamografov (dveh premičnih in enega nepremičnega v Mariboru). 
Državni svet pri tem poudarja, da je bil v lanskem letu na podlagi  sodelovanja številnih strokovnjakov iz Slovenije in tujine že predstavljen  predlog Državnega programa obvladovanja raka v Sloveniji - DPOR, ki predvideva  širitev državnih presejalnih programov ZORA, DORA in SVIT na vso državo. Predlog  programa bi po mnenju Državnega sveta moral biti sprejet čim prej, saj bi  zagotovil celovit pristop k urejanju področja. 
Državni svet ugotavlja, da se poleg uspešne izvedbe programov v zvezi s to  tematiko odpirajo tudi vprašanja splošnega življenjskega sloga prebivalcev  Slovenije, saj pomembna vzroka za nastanek raka na danki in debelem črevesu  predstavljata tudi nepravilna prehrana in premalo gibanja. Tudi ozaveščanje  ljudi o pomenu preventivnih pregledov bi se moralo intenzivirati, s čimer bi se  preseglo odpor ljudi proti tovrstnim posegom v telo, ki so še posebej pri  pregledih debelega črevesa in danke v primerjavi s pregledom dojk in  materničnega vratu za človeka dosti bolj neprijetni in tudi zahtevni.  
Državni svet Ministrstvu za zdravje predlaga intenziviranje stopnje nadzora  nad organizacijo in izvajanjem presejalnih programov, saj, kot kaže, do težav z  uvajanjem in izvedbo programov prihaja prav zaradi neustrezne organizacije in  upravljanja programov, kar je tudi sicer dokaj pogosta slabost slovenskega  sistema zdravstvenega varstva.