(9. december 2009)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega  sveta.
Seja se je pričela ob 11.05.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Pričenjam 21. redno  sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Spoštovani državni svetniki,  spoštovani drugi navzoči. Dovolite, da najprej pozdravim in se obenem zahvalim  gospodu Tomažu Tomu Mencingerju, županu občine Jesenice, podžupanu gospodu  Borisu Janezu Bregantu in državnemu svetniku, našemu kolegu Bogomirju Vnučcu ter  vsem ostalim, ki so nam omogočili izvedbo seje v prostorih Kolperna  Jesenice.
S tem nadaljujemo tradicijo organiziranja sej Državnega sveta pred  koncem leta in pred poletnimi počitnicami izven Ljubljane, v posameznih regijah.  Kot se spominjate, smo imeli do sedaj seje v Novi Gorici, v Metliki, v Mariboru  in sedaj smo na Jesenicah.
Naše seje se je udeležil župan Mestne občine  Jesenice, gospod Tomaž Tom Mencinger in podžupan Janez Bregant, ki je bil  tretjem mandatu državni svetnik, naš kolega, predstavnik lokalnih interesov 10.  volilne enote. Oba lepo pozdravljam in jima predajam kratko uvodno besedo.  Izvolita.
            TOMAŽ TOM MENCINGER: Spoštovani predsednik,  spoštovane, spoštovani. En lep pozdrav v občini Jesenice. To, kar je predsednik  rekel, mestna občina, bi tudi prosil, da tudi državni svetniki pomagate, da  enkrat zaboga tudi dobimo ta status mestne občine. Se matramo že od leta 1995.  Tako, da šalo na kraj. Lahko rečem, da smo veseli pa tudi ponosni, da ste se  zbrali v občini Jesenice, na kateri poteka današnja seja Državnega sveta.  
Naj povem, da občina Jesenica je devetdeseta leta zelo težko doživela, ker  prišlo je do razpada železarne kot take in pa tudi trgov, na katerih je  železarna delovala. Tako, da številka preko 5.000 zaposlenih, danes jih je  1.500, pove marsikaj. Tako, da žal moram ugotavljati predvsem to, da smo se  velikokrat morali sami izboriti takšne ali pa drugačne ugodnosti, da smo  preživeli to krizo. Tako, da lahko rečem, Jeseničani smo trdni kot jeklo in tudi  pokončni in pa tudi vztrajni. Zgodba, ki je bila na Jesenicah to  potrjuje.
Naj povem tudi ostale stvari, ki so pomembne za občino Jesenice. V  neposredni bližini ustvarjamo novo mestno središče, katerega ni bilo. V upravni  zgradbi železarne Jesenice je sedaj locirana občina Jesenice, v neposredni  bližini bivši kadrovski sektor pa začnemo z investicijo, seveda državno tudi v  upravni center, v katerem bo država na terenu. To pomeni najboljša možna  kombinacija, da ves ta upravni del v neposredni bližini in pa tudi ločen. Je kar  nekaj bank prišlo na Jesenice. Mi smo zelo veseli, ker banke hodijo tja, kjer  vidijo tudi svojo priložnost in pa svoj posel, tako da v tem delu lahko rečem  predvsem, da smo se odločili na Jesenicah, da začnemo spreminjati miselnost o  samih Jesenicah, o tej težki industriji pa tudi večnacionalni strukturi bili, to  nam tudi drugi priznajo, zelo uspešni. Zavedamo se dejstva, da je lokalna  skupnost tista, ki mora ustvarjati pogoje. To so prostorski dokumenti, to je  komunalna infrastruktura in s tem si tudi privlačen za ostale investitorje. Pa  bo mogoče več o teh stvareh povedal podžupan, bi pa nekaj drugega rad  povedal.
Imamo kar nekaj problemov, poleg te mestne občine statusa, govorim  tudi o ostalih. Naj povem samo primer, pitna voda Julijana. Vsi to zgodbo  poznate. To je zgodba dvajsetih let, to je politična gospodarska kriminalka, ki  se ne razplete. Imamo investitorja, slovensko podjetje, 50 milijonov evrov.  Občina dve leti drži 35.000 kvadratnih metrov površine, v neposredni bližini  imamo produkt, imamo 50 delovnih mest. Mislim, da so to ukrepi Vlade, ukrepi  države, da v bistvu pomagajo pri teh stvareh. Druga zgodba mejni plato  Karavanke. Mi že tretje leto izražamo interes in smo tudi prišli s konkretnimi  podatki, s konkretnimi načrti za mejni plato Karavanke. Zgodba se odvija tako in  drugače med dvema ministrstvoma, je pa razplet tak kakor je, da ni nič. Tako, da  te so te dodatne stvari, katere bi pričakovali, da se v bistvu pospešeno rešuje  tudi v pomoč lokalni skupnosti. Naj pa povem predvsem to, da sem prepričan, da  ima vsaka občina podoben problem ali pa podoben produkt ali pa podoben projekt,  katerega bi lahko z majhnimi ukrepi speljali pa vas ne bom zdaj več obremenjeval  s temi stvarmi. Mi smo ponosni Jeseničani in mislim, da je to prav. Tako, da bo  pa priložnost, da si določene stvari v neposredni bližini, na kateri se danes  nahajamo tudi ogledate, ta del bo pa prevzel potem podžupan. Jaz vam želim  resnično uspešno delo in pa prijetno bivanje na Jesenicah in pa seveda, da  greste potem iz Jesenic tudi s prijetnimi občutki in da poveste o Jesenicah, da  niso tako umazane, da niso take kot so bile, ampak, da so bistveno, bistveno  lepše. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.  Zahvaljujem se gospodu županu in poslancu za uvodne besede. Prosim tudi, da  vzamete izraz mestna občina kot izraz komplimenta in namere. Neuradno lahko tudi  povem, da je našemu sekretarju gospod Vnučec rekel: "Če hočete priti na  Jesenice, morate vsaj enkrat reči mestna občina." Besedo dajem gospodu Borisu  Janezu Bergantu, podžupanu.
            BORIS JANEZ BERGANT: Spoštovani gospod  predsednik, državne svetnice, svetniki, ostali prisotni. Dovolite, da vas tudi  jaz prisrčno pozdravim. Posebej sem vesel videti v teh klopeh kolege iz  prejšnjega sklica, s katerimi žal nam druge naloge ne omogočajo več srečanj, kot  slučajna, kjer koli se najdemo.
Moja naloga danes je predvsem, da vam  predstavim kje sploh smo in zakaj smo tukaj na tem mestu. Vsi veste, da so  Jesenice železarsko mesto. Ta del, kjer se nahajamo, je pa začetek prvega  organiziranega železarskega dela kot industrijski obrat. Železarski proizvodi so  se proizvajali tu na obronkih, na obronkih Golice, na obronkih Stola, potem pa  je tam v 16. stoletju prišlo že do tako velike proizvodnje, da enostavno tam  vodni viri niso bili zadostni in so se preselili k reki Savi, istočasno zgradili  celotno fužinsko, kompleks, to je pomenilo naprave za proizvodnjo  .../nerazumljivo./..., za predelavo v jeklu, za končno predelavo. Zanimivo je pa  to, da tukaj so lastniki Belgijci v tistem času, zgradili tudi svoja bivališča,  zgradili bivališča za zaposlene, zgradili cerkev. Skratka v tem krogu se je  dogajalo vse. 
V tem objektu v katerem se danes nahajamo je bilo skladišče  lesnega oglja. To lesno oglje je bilo pač takrat kot kurivo, dovažalo se je iz  okolice, .../Nerazumljivo./... Bohinja, iz teh okoliških hribov. Treba ga je  bilo skladiščiti nekaj sto kubičnih metrov. Oglje kot oglje, malce nevarna  zgodba, da se vžge in zato so bila posebna skladišča, kolbere, ki smo jo potem  oziroma so jo naši predniki prevedli v kolprn. Včasih malce nerodno uporabljamo  besedo kolperna, je kolprn, me opozarjajo. To je ta objekt, kateri je do  letošnjega leta bil takšen kot je bil. Zob časa ga je najedel, propadel je in  smo se odločili, da ga poskušamo uvrstiti v tiste projekte, ki bodo temu dele  Jesenic, kjer nastaja, kot je že župan povedal, novo mestno središče, dali en  poseben pomen. No, ta namen je predvsem, da ljudi, ki obiščejo ta kompleks lahko  poučimo o tem kaj tukaj lahko vidijo, kaj se je tukaj dogajalo, da jih lahko  tukaj tudi, se zadržimo, opravimo kakršne koli kulturne programe, lahko pa tudi  zabavno prireditev. S tem to mestno središče dobiva objekt, ki ga doslej nismo  imeli in mislim, da je, posebej bo zapisano v zgodovino tega objekta, da je  Državni svet bil tisti, ki je prvi po oglju prišel v objekt in ... Ampak oglje  pomeni dobro stvar. To je energija, to je proizvod, ki služi, da narediš še  boljši izdelek na koncu in žal so ga včasih malo v vojnah tudi uporabljali, to  jeklo, ampak pustimo. Mi bomo na miroljubnem delu .../Nerazumljivo./... V  neposredni bližini tega kompleksa, ki je najbolj ohranjen fužinski kompleks v  tem delu Evrope. Ohranjen je še plavž, ohranjena je predelava jekla tako  imenovane pudlovke. Ta stanovanja v sosednjem objektu, tako imenovani kasarni je  glasbena šola, graščina pa je muzej. To si boste pozneje ogledali in bomo takrat  več o tem rekli. V neposredni bližini je železarna, ki se je širila po vojni,  imela tiste okolju najmanj prijazne obrate. To je bila priprava rude za plavž,  sami plavži in jeklarna. Tukaj iz tega dimnika, ki ste ga videli, ko zdaj piše  gor Spar, zato, ker smo šparovni na Jesenicah, iz tega dimnika se je letno res  valilo nekaj 10.000 ton rdečega prahu. Prahu ni več, malce rdeči smo pa še vedno  na Jesenicah. Tu so zrasli potem pridelovalni obrati za predelavo pločevine in  žice. Tudi ti so v začetku devetdesetih let doživeli žalostno usodo meturulške  proizvodnje, se nekje v petindevetdesetem letu zaključi zgodba proizvodnja,  potem 10 let je trajajoče obdobje stečajne procedure. Danes je tam nekaj obrtnih  dejavnosti v letu, ob letu pa bo tam tržnica in novo mestno središče.  
Skratka Jeseničani, kot je že župan rekel, smo ponosni na to železarsko  tradicijo. Nam in našim prednikom je dajala kruh, je vabila znanje na Jesenicah,  na tem znanju danes gradimo in verjamemo, da s temi izkušnjami smo resnično  sposobni pripeljati Jesenice v neko stanje, kjer bo vsak lahko vesel, da je  tukaj meščan, vsak, ki bo prišel nas obiskati pa verjemite, bo dobro sprejet in  bo tudi lahko videl, da je to tisti del zgornjesavske doline, ki je lahko tudi  zelo prijeten. Tudi jaz vam želim obilo uspešnega dela na današnji dan, srečali  se bomo preko dneva, upam, da bo za vse zanimivo in že zdaj vabim ogled te  muzejske železarske zbirke, delavci zgornjesavskega muzeja so pripravljeni, da  vam razkažejo vse in odgovorijo na vsa vprašanja in tudi pozneje v spodnjih  prostorih želim, da se prijetno pogovorimo o kakšni drugi temi kot je gradivo na  mizi. Gradivo bomo zamenjali, mize pa ostanejo. Hvala, da ste prišli k nam.  
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.  Hvala za to zanimivo obrazložitev in besedo dajem še našemu kolegu Vnučcu za  kakšno pozdravno besedo. 
            BOGOMIR VNUČEC: Pozdravljeni še v mojem imenu na  sedežu 10. volilne enote. Se zahvaljujem mojemu predhodniku, svetniku,  podžupanu, prej županu in pa županu ter občinski upravi, da so nas tukaj  sprejeli. Jaz sem vesel, ker je to prvič, da je Državni svet na Gorenjskem in da  je to na Jesenicah. Moram pa še sam tudi omenit mestno občino. Takrat sva, ko je  bil še kolega Bergant župan, jaz poslanec, je bilo v prvem branju, v bistvu je  že bila mestna občina, ker je bila potrjena za en glas. Na žalost pa v drugem  branju sta dva zmanjkala, ker pač vsaka vlada nekako ni naklonjena preveč  širitvi občin, sploh pa mestnih občin, imajo pa Jesenice vse pogoje, če  primerjamo z nekaterimi drugimi, ki so mestne občine tako, da jaz mislim, da  tukaj je treba na tem vztrajati in sigurno bodo tudi Jesenice nekoč to dočakale.  Vsaj upamo, da v neki bližnji prihodnosti. Toliko še iz moje strani. Hvala. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Naj  čisto na kratko glede na vajine predstavitve, morda še stavek, dva dodam v zvezi  z Državnim svetom, ker smo velikokrat presenečeni kako malo ljudje, mediji,  politiki ve o Državnem svetu. Samo toliko, Državni svet je tisti prizemljeni del  slovenskega parlamentarnega sistema, ki ga sestavljajo državni svetniki, ki  ostajajo profesionalci po izvolitvi na svojih delovnih mestih in zato prinašajo  v Državni svet sveže znanje, izkušnje, probleme iz svojih delovnih področij in  iz lokalne skupnosti in ker niso profesionalni politiki, gre to nekaterim  močnejšim politikom neizmerno v nos. Imamo opravka z neko težko razložljivo  ljubosumnostjo pogosto, čeprav je ta kombinacija lahko, profesionalnih politikov  v Državnem zboru in državnih svetnikov zelo uspešna kombinacija, ker imamo  opravka z nekim korektivom s strani Državnega sveta, ki odraža bližji stik z  dnevnim življenjem. Zato mislim, da ima Slovenija tukaj ne problem, ampak neko  priložnost, da s to strukturo parlamentarnega sistema, ki je skladna, tudi  sodobni kriteriji, kvalitetne zakonodajne veje oblasti, da je uspešna in je tu  naša prednost, ne pa slabost. 
Zdi se mi vredno nekaj misli okrog tega  povedati, ker moram priznati, tudi ko sem bil jaz poslanec v Državnem zboru,  nisem prav veliko vedel o Državnem svetu, niti me ni brigal prav veliko več, kot  neka motnja takrat, ko je recimo prišlo do veta. Mislim pa, da je to lahko  pomembna prednost, še posebej zdaj, ko smo pred izzivi soočanja z globalno  krizo, je izredno pomembno, da družbeni interesi pridejo v dovolj jasni obliki  pred formalno politiko. 
Za današnjo sejo so se opravičili kolegi: Borut  Papič, Drago Žura, mag. Stojan Binder, Borut Meh, prof. dr. Jože Mencinger,  Boris Popovič in mag. Dušan Černigoj.   Na sejo smo povabili Katarino Kresal,  ministrico za notranje zadeve k 3. točki, Karla Viktorja Erjavca, ministra za  okolje in prostor k 5. točki, dr. Franceta Križaniča, ministra za finance k 6.  točki, Aleša Seliškarja, generalnega direktorja Geodetske uprave Republike  Slovenije k 5. točki, Janka Gorška, vršilca dolžnosti generalnega direktorja  policije k 3. točki in Katjo Zabukovec Kerin iz društva za nenasilno  komunikacijo k 4. točki. 
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega  zbora, dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda  Boruta Pahorja. Spoštovana gospoda .../Izključen mikrofon./... S sklicem 2.  decembra ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. - odobritev  zapisnika 20. seje Državnega sveta Republike Slovenije, odobritev zapisnika 13.  izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije, 2. točka - pobude in vprašanja  državne svetnice in svetnikov, 3. - predlog zakona o dopolnitvah zakona o  policiji, 4. - mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, 5. točka -  predlog zakona o infrastrukturi za prostorske informacije, 6. točka - predlog  zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. 
Da se še seznanimo s  pravili za glasovanje. To bo danes potekalo s kartončki in sicer prisotnost bomo  ugotavljali z dvigom modrega kartončka, glasovanje za z dvigom zelenega  kartončka  oziroma kartona. Štetje bo opravljala služba Državnega sveta, zato  vas prosim, da vsakič nazorno dvignete in kratek čas zadržite svoj kartonček ob  glasovanju. In če se strinjate, bi prisotnost opravili samo na začetku seje, v  nadaljevanju pa samo, če se bo izkazalo za potrebno. 
Predlogov za umik točk  dnevnega reda nimamo, predlogov za razširitev nimamo. Na predlog pa ste prejeli  predlog interesne skupine negospodarske dejavnosti, da se 4. točka - mednarodni  dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, torej, da ta točka postane 6., obstoječa  5. in 6. točka dnevnega reda pa se temu ustrezno preštevilčita v točko 4. in 5.  Zato predlagam naslednji dnevni red in sicer najprej odobritev zapisnikov, potem  pobude in vprašanje državne svetnice in svetnikov, 3. točka - predlog zakona o  dopolnitvi zakona o policiji, potem pa 4. točka - predlog zakona o  infrastrukturi za prostorske informacije, 5. točka - predlog zakona o  dopolnitvah zakona o dohodnini in 6. točka mednarodni dnevi akcij proti nasilju  nad ženskami. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne,  predlagam, da o tako predlaganem dnevnem redu glasujemo. Najprej ugotavljamo  prisotnost. 27, hvala. Glasujemo o dnevnem redu, kdor se strinja prosim, da  dvigne zeleni karton. 27. Se pravi soglasno sprejeto. 
Ugotavljam, da je  dnevni red ... Vseeno bomo morali še enkrat dvigniti. Torej, če je kdo proti,  naj dvigne rdeči karton. Nikogar. Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.
            Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA  20. SEJE. Prejeli ste ga s sklicem po elektronski pošti. Pisnih pripomb  ni. 
Kdo se strinja z zapisnikom, naj prosim dvigne zeleni karton. (28  članov.) Je kdo proti? (Nihče) 
Ugotavljam, da je zapisnik 20. seje Državni  svet sprejel.       Odobritev zapisnika 13. izredne seje. Pisnih pripomb ni.  
Kdo se strinja, naj prosim dvigne zeleni karton. (28 članov.) Je kdo proti?  (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 13. izredne seje Državnega sveta  sprejet.
            Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA  DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Po elektronski pošti 7. decembra in na  klop ste prejeli pobudo mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba v zvezi z  ureditvijo vplačevanja socialnih prispevkov delodajalcev. Predlog sklepa ste  prejeli, prav tako poročilo komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in  invalide. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite kolega  Semolič.
            MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Hvala lepa. Spoštovani. Meni  je toliko lažje, v imenu seveda komisije, reči besedo, dve, ker so na sami  komisiji tudi predstavniki delodajalcev izrecno podpirali to pobudo. Iz tega  mislim, da lahko rečem samo besedo, dve o tem. Gre za problem, ki je zagotovo  vsem znan. Gre za problem, ko nekateri delodajalci bodisi ne plačujejo  prispevkov v socialne blagajne, bodisi pa izsilijo ali pa uspejo dobiti odlok  teh prispevkov pa tudi sicer kljub odlogu ne plačajo prispevkov. Seveda so žrtve  tukaj delavci, delavke. Prvič zaradi tega in to je pogost absurd, ti delavci  niti ne vedo in delavke, da je prišlo do tega. Namreč to je težko pojasniti,  ampak da bi razumeli, delavec dobi plačilno listo, piše, da so prispevki  obračunani in to bi po neki normalni logiki zadostovalo, ampak nastaja ena  preklemanska inovacija, da to še ni plačano. To je obračun, ne pa plačani  prispevek in zaradi tega so delavci pogosto zavedeni in delavke in nastane  problem, ko ti greš na Spiz, da se pozanimaš kako je s tvojo pokojninsko dobo,  kako je s tvojo pokojnino morebitno in takrat so problemi. Res, da je, da  zakonodaja vsaj v delu ščiti delavca, da če gre za obračunan prispevek, ne pa  plačan, se to šteje v delovno dobo. Neka varovalka je, ampak to je slaba  tolažba, ker se pa ne šteje za pokojninsko osnovo obdobje, ki ni plačano in to  je problem in to je velik problem. Zaradi tega, ker je ta problematika dosegla  abnormne dimenzije v Sloveniji, znane so številke, notri so zapisane, 183  milijonov aktivnega dolga, ob tem pa še resno opozorilo, da je ta številka mnogo  večja, zaradi tega, ker je zajeta v statistiki tistih delodajalcev, ki so dolžni  več kot 4.000 evrov, da ne rečem črno polje, ki imamo pa cel kup delodajalcev,  ki sploh ne plačujejo in delavci tega niti ne vedo. 
Zaradi tega v bistvu gre  ta pobuda, res samo smer nakažem, je zapisana v tej smeri, da se takoj, nemudoma  spremeni vloga in dejavnost Dursa in Spiza, za to je odgovorna država. Torej  mora država z ustrezno spremembo zakonodaje postavit ti dve inštituciji v bolj  odgovoren položaj, da se to preprosto ne bo več dogajalo. 
Druga smer  reševanja je, da delavci in delavke absolutno ne smejo biti prikrajšani. Pobuda  gre v tej smeri, da tudi v takih primerih, ko ni plačana, je pa obračunana, še  zlasti, če je zelena luč s strani Spiza oziroma Dursa, država, ona nosi  odgovornost, ne pa delavci in delavke, ki se mora tudi v teh primerih priznati  delavcem in delavkam pokojninsko osnovo. Kje je zdaj denar? Država naj iz  proračuna, ona je odgovorna, zagotovi, da delavci ne bodo prikrajšani in potem  je še ideja v tej smeri, da bi morali delavci, delavke, tako kot Durs obveščajo  redno vse nas, za cent, ko dolguješ pri dohodnini, smo vsi obveščeni. Mislim  normalno je, da bi morala ta inštitucija prav tako pri prispevkih redno  obveščati delavce kako je s temi prispevki in predlog gre še v drugo smer. Da bi  morali objavljati v Uradnem listu delodajalce, ki pač ne plačujejo, ki so dobili  pravico do odloga tudi, ampak delavci morajo vedeti zaradi tega, da vendarle  tudi oni se zavedajo vseh posledic pravočasno in če gre za lumparijo, da kar  rečem direktno, lahko pravočasno odreagirajo. Ne pa, da čakajo za pogoj za  upokojitev in potem je kalvarija za nazaj, mogoče delodajalca sploh ni več, ker  je življenje komplicirano. In pa seveda, da se zaostri s strani državnih  inštitucij nadzor in tudi sankcije nad neizvajanjem teh zakonskih določb. Namreč  mi imamo v kazenskem zakoniku tudi do enega leta zapora, meni so ti zapori tako,  pač neprijetni s temi kaznimi, ampak dejstvo, da noben ni bil kaznovan do zdaj,  noben ni bil kaznovan za te stvari, ki jih tudi zakonodaja sankcionira. Torej  nekaj ne štima in  zaradi tega je nekaj pobud, ne bom šel v detajle, ki gredo v  smer, ker mislim, če bo pobuda s strani Državnega sveta podprta, delodajalci pa  podpirajo, tu moram izreči vendarle priznanje delodajalcem, ker dosti leti na  delodajalce, tudi sami pravijo to, to ni prav do tistih, ki plačujejo, to je  nelojalna konkurenca in mislim, da se bo Državni svet s tem, ko bo to podprl,  vključil v velika prizadevanja, da bi se nemudoma, nemudoma stvari spremenile in  ti trendi pač odpravili. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega  Semolič. Želi besedo predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in  invalide? Hvala lepa kolega Šuštaršič. Želi kdo drug besedo? Ja, kolega Zoltan  Jan. Izvolite.
            DR. ZOLTAN JAN: Samo kratka podpora tej pobudi  in majhna dopolnitev. Prvič. Državni svet je že večkrat to vprašanje načel in  opozarjal. Če drugega ne, takrat, ko se ukinja SDK in ustanavlja Agencija za  davke. Ker se je takrat omogočilo, prej nisi mogel plačati plače, če nisi nesel  .../NErazumlljivo./... na SDK in si plačal. Potem so bile različne, lahko si šel  na komite pa so ti dovolili, da si odložil in tako naprej, različne poti so  bile, ampak v principu nisi mogel plačati, če nisi dal tega. Drugo, kar smo  potem v različnih primerih opozarjali. Bistveno je pa to, da ni samo država  tista, ki ne opozarja, ampak tudi ne plačuje. Slovenske železnice recimo leta in  leta niso plačevala prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Torej ne samo tam  nekdo, ki krade tovarno, si stavi v žep, ampak tudi državna podjetja. Akroni  tukaj v Jesenicah ni plačeval, dokler je bil še državno podjetje. Zdaj, ko je  privatno ne vem kako je. 
Tretja stvar, ki bi jo veljalo upoštevati oziroma  nanjo opozoriti pa je to, da ni samo država s svojimi inšpekcijami dolžna to  skrbeti, ampak tudi zavarovalnice. Vzajemna ni samo zato, da si plačujejo razne  projekte, ampak ta naš denar je tudi zato, da se poskrbi tisti, ki bo koristil  te usluge kot zavarovanci in ne pa plačal zavarovalnine oziroma premije. Torej  tudi obe oziroma vse tri zavarovalnice bi morale poskrbeti zato, da dobijo svoje  dohodke, ki jim pripadajo po zakonu. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Zoltan  Jan. Želi še kdo besedo? Ja, kolega Kovšca. 
ALOJZ KOVŠCA:  Hvala lepa. Jaz bi pobudo podprl, dopolnil bi jo pa še z enim pogledom,  ki kaže na pravo sliko dogajanja v zvezi s plačevanjem prispevkov. Sicer gre tu  za diskriminacijo malih gospodarskih subjektov. V malih gospodarskih subjektih  odlogi plačevanja praviloma tudi s strinjanjem zaposlenih niso bili možni in pri  teh odlogih plačevanja prispevkov je šlo za neke vrste gotovo klientalizem, ker  to pravilo ni bilo vsem enakopravno dostopno. Omogočena je bila arbitrarnost na  lokalnih nivojih in tako imenovani lokalni šerifi so odločali komu ja in komu  ne. Prišlo je do ene take, zakonskega vakuuma, v katerem gospodarski subjekti  tudi po zakonu niso bili izenačeni in niso poslovali pod enakimi pogoji. Torej  ni šlo samo za oškodovanje delavcev, katerim prispevki niso bili plačani, šlo je  tudi za povzročanje nelojalne konkurence, s katero je pač malo gospodarstvo bilo  postavljeno v zelo neenakovreden položaj. Zaradi tega pobudo podpiram in vse,  kar je v smeri preprečitve tovrstne možne arbitrarnosti in zlorab v prihodnje je  treba storiti, da tega ne bi bilo. Hvala.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za podporo  kolega Kovšca. Želi še kdo? Gospod Otoničar.
            VINCENC OTONIČAR: Lep pozdrav vsem navzočim.  Vsekakor tudi podpiram to pobudo in upam, da se bo nekaj premaknilo v tej smeri  in da bodo tudi tisti ljudje enkrat že kazensko odgovarjali, tudi s svojim  premoženjem, kateri so vse te stvari zakuhali. Ne, da bo vse breme padlo na  delavce, ampak tudi tisti na Dursu in vsepovsod, ker so vedeli, da se to ne dela  in so dajali odloge teh plačil in pa raznih lokalnih .../Nerazumljivo./..., da  bodo enkrat odgovarjali za te zadeve in tudi materialno. Ker če bodo samo  odgovarjali, vemo kako pri nas sodišča ukrepajo, kako javno tožilstva ukrepajo  in jaz se bojim, da iz tega ne bo nič, dokler ne bo res enkrat od teh državnih  uslužbencev nastradal in odgovarjal za svoje delo. Ker, če tega ne bomo dosegli  v Sloveniji, nimam jaz kakšnega upanja, da se bo kaj se spremenilo. Še enkrat  poudarjam, podpiram to pobudo. Hvala.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še  kdo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji  sklep. Državni svet podpira pobudo mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba in  predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.
Kdo  je za, naj prosim dvigne zeleni karton? (29 članov.) Je kdo proti?  (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po  elektronski pošti 8. decembra in na klop ste prejeli pobudo Cvetka Zupančiča,  državnega svetnika v zvezi s pogledom v vsebino pogodb med Skladom kmetijskih  zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter koncesionarji. Predlog sklepa ste  sprejeli po elektronski pošti 8. decembra in na klop. Kolega Zupančič, želite  podati dodatno obrazložitev? Izvolite.
CVETKO ZUPANČIČ:  Hvala lepa za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav. Tukaj moram dodati par  obrazložitev k temu. Že, kot je v pobudi napisano, je Komisija za kmetijstvo pri  Državnem svetu obravnavala poročilo nadzornega odbora. Prav o tem poročilu je  bilo kar nekaj vprašanj v zvezi z izračunom koncesije. Pravih odgovorov ni bilo.  Potem tudi zdaj pri obravnavanju predlaganega zakona o skladu kmetijskih  zemljišč ponovno ta zakon odpira to tematiko, ponovno ni pravih odgovorov. Ali  jih nekateri iz ministrstva ali sklada, na skladu mislim, da jih poznajo, vendar  o tem prav veliko nočejo govoriti in svetniki so bili tukaj v dilemi, kajti kot  sami vemo, koncesije v državnih gozdovih, koncesijski gozdovi, ti koncesionarji,  ki imajo pogodbe, dejansko plačujejo za, če samo navedem, za kubik prodanega  lesa 6 evrov, 7 evrov. Tisti, ki so pa v nekoncesijskih gozdovih ravno tako v  skladih pa letos .../Nerazumljivo./... pogodbe plačujejo skladu po več kot 30  evrov za kubik lesa. Tukaj gre za eno neverjetno nesorazmerje in dejansko kam,  kako so ti izračuni, nastanejo, kaj dejansko se obračuna v stroških, da pridemo  do teh številk, je dejansko neverjetno in na sami komisiji je bilo več pobud v  tej smeri, kako bi komisija lahko prišla do tega, da bi pogledalo vsebino teh  sklenjenih pogodb. Seveda tukaj smo se potem vprašali, jaz sem hotel z nekim  vprašanjem tudi pravno službo Državnega sveta, je pač odgovorila, da z  vprašanjem verjetno bi bili gladko zavrnjeni, da pač to ni možno. Potem smo šli  v to obliko pobude in zelo dobro bi bilo, ko bi bila ta pobuda dejansko s strani  ministrstev in s strani sklada realizirana že v kratkem roku, da bi bilo možno,  kolikor bo ta zakon v tej obliki sklada sprejet, da bi  do morebitne obravnave  veta, kolikor bi do tega prišlo že imeli možnost vpogleda ali pa bomo rekli pač,  da ni volje pri ministrstvu, da ni v skladu, da nekomu sploh pokaže, kaj je  vsebina te pogodbe, zato bi jaz prosil tukaj, da se ta pobuda podpre, potem bomo  pa že videli kako naprej ravnati. Hvala lepa. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega  Zupančič. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da  Državni svet sprejeme naslednji sklep: "Državni svet podpira pobudo Cvetka  Zupančiča in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v  skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da pobudo proučite in  nanj odgovorita."
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  
Ugotavljamo, da je Državni svet predlagani sklep sprejet. 
Po elektronski  pošti 8. decembra in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Draga  Ščernjaviča v zvezi z razreševanjem problematike Vzajemne. Predlog sklepa ste  prejeli po elektronski poti na klop. Amandma državnega svetnika Petra Požuna ste  prejeli po elektronski pošti 8. decembra. Kolega Ščernjavič, želite podati  kratko obrazložitev? Je dovolj drobno napisano? Da. Hvala lepa. Kolega Požun,  želi predstaviti amandma? Izvolite. 
            PETER POŽUN: Hvala za besedo, gospod predsednik.  Lep pozdrav. 
Predlagam, da vprašanje kolega Ščernjaviča, ki je več kot na  mestu, kar se tiče Vzajemne in še sreča, da se ga je lotil tako natančno  razširimo in sicer, da zaprosimo oziroma pričakujemo še odgovor, kaj se dogaja s  področjem donacij o Vzajemni. Tukaj gre za letno, za več 100 tisoč evrov teh  sredstev, ki jih Vzajemna razdeljuje na dokaj, bom rekel, nenavaden način. Tukaj  gre za denar več kot 900 tisoč zavarovancev. Denar, ki je namenjen seveda za  izvajanje zdravstvenega varstva in bi se zato moral porabljati, se pa lahko  porablja za vse kakršne druge namene, zato predlagam, da se izjemno natančno  pripravljeno vprašanje kolega Ščernjaviča dopolni še s tema dvema vprašanjema.  Hvala. 
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Požun. Želi še  kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej bomo  glasovali o amandmaju. 
            Kdo se strinja z amandmajem? (29 članov.)  Kdo je proti? (Nihče.) 
            Prehajamo na glasovanje o pobudi v celoti  skupaj s sprejetim amandmajem. 
            Kdo se strinja? (29 članov.) Kdo  je proti? (Nihče.) 
            Hvala lepa. 
            Ugotavljam, da je  Državni svet predlagani sklep sprejel. 
            Po elektronski pošti na  klop ste prejeli pobudo interesne skupine lokalnih interesov v zvezi z  oprostitvijo dohodnine za OMD plačila. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski  pošti na klop. Kolega Reven, želite kot predlagatelj podati kratko obrazložitev?  
            JOŽE RASTISLAV REVEN: Hvala za besedo. Lep  pozdrav vsem. 
Ta predlog spremembe Zakona o dohodnini je vprašljiv, vendar  ima zakon v področju, ki obravnava subvencije in druge prejemke iz naslova  kmetijstva in izvira iz obveze države do Evropske unije oziroma pravice, ki  izvirajo s temu postanejo te pravice vprašljive še naprej v taki meri kot je  sedaj. Zakaj? Namreč po sedanjem zakonu je potrebno, da se plača dohodnina na  tele prispevke, ki pa subvencije na investicije na vse te prejemke, zato sem  predlagal, da v primer, da ta zakon ne bo podprt, da se izloči ta vsebina, ki se  nanaša na kmetijstvo in poda pobudo, da vlada čimprej pripravi spremembo zakona  samo za to področje. Hvala. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo  drug besedo? Ja, kolega Otoničar. 
            VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Jaz pozivam,  da se res ta pobuda sprejme, ker mi smo že v prejšnjem sestavu, ko se je  sprejemal Zakon o dohodnini na te zadeve opozarjali. Prejšnja vlada nam nikakor  ni hotela prisluhniti in kljub temu, da smo jim dokazovali, da te zadeve ne bodo  v redu so oni to sprejeli in potem se je vsako leto pokazalo, da je problem  okoli teh OMD. Če tudi pogledamo strukturo pomoči EU Sloveniji vidimo, da čez  80% financira EU, do 20% pa Slovenija. Jaz ne vem, če bi mi to  internacionalizirali, kako bi gledala Evropska unija, da mi ves ta denar,  katerega prispevamo v blagajno za kmetijske subvencije pobere država z davki  nazaj. Tako da jaz mislim, da to moramo narediti. Vsako leto je problem. Letos  je bil zelo hud problem, čeprav je bil dogovor na ministrstvu, da bodo te zadeve  urejene smo dobili odločbe za plačilo teh davkov in kolikšen strošek je, če samo  pomislimo, kakšen je bil strošek, ko so morali ponovno nam pošiljati nove  odločbe. Nihče v tej državi se ne vpraša, kdo bo nosil te stroške, ker pošiljati  okoli 100 tisoč novih odločb in vso proceduro speljati, to nekaj stane. Res  pozivamo Vlado, da nam prisluhne in da se ta stvar čim prej uredi, ker drugo  leto januarja, februarja bo ta problem isti postal kot je letos in bomo spet  ponovno dvakrat stroške imeli okoli teh zadev. Hvala. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega  Otoničar. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da  Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira pobudo interesne  skupine lokalnih interesov in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu  za finance, da pobudo proučita in nanjo odgovorita." 
Kdo je za? (29 članov.)  Kdo je proti? (Nihče.) 
Ugotavljam, da Državni svet je sklep sprejel. 
Po  elektronski pošti 8. 12. 2009 ste prejeli dodatna vprašanja Državnega svetnika  Jožeta Mihelčiča za dopolnitev odgovora Ministrstva za kulturo Republike  Slovenije v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih  programov. Kolega Mihelčič, želite dodatno obrazložiti? Ne, ker je dovolj jasno  v besedilu. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da  Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira dodatna vprašanja  Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja ponovno prouči  in na njih odgovori." 
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel. 
Na klop ste  prejeli vprašanje Državnega svetnika Borisa Šuštaršiča glede problematike  izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva. Kolega Boris Šuštaršič  želite dodatno obrazložitev? Izvolite. 
            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. 
Gre  za problem, da diplomanti Fakultete za socialno delo so obvezni opraviti še   enoletno pripravništvo. Poleg tega, če želijo delati na področju socialnega  varstva morajo imeti še poseben strokovni izpit. Mi smo to problematiko zelo  obširno razpravljali na 15. seji, 22. aprila 2009 in sprejeli zelo jasne sklepe  in pobude. Predsednik Državnega sveta je to posredoval tako Ministrstvu za delo,  družino, socialne zadeve, Ministrstvu za finance, Socialni zbornici Slovenije in  Fakulteti za socialno delo. Čeprav je preteklo že toliko časa je potrebno  ugotoviti, da to tega trenutka ni bilo razpisano niti eno pripravniško mesto,  kar kaže na zelo neodgovoren odnos. Namreč država postavlja pogoje za študij na  tem področju in če se nekdo kot mlad državljan odloči je praktično skoraj  nemogoče, da potem ne more zaradi odnosa države do tega področja končati ta  študij. Jaz sem razdelil na pobudo študentov te Fakultete za socialno delo, s  katerimi sem imel razgovor včeraj v okviru svetniške pisarnice in Socialni  zbornici Slovenije dva vprašanja, eno gre ministru Gregorju Golobiču, kajti gre  za to, da pač on regulira vprašanje visokega šolstva, drugo vprašanje na isto  temo, z nekoliko drugačnim poudarkom gre pa ministru Svetliku torej za delo,  družino in socialne zadeve, ker oni pa predstavljajo tiste pogoje za strokovni  izpit. Glede na to, je to pravzaprav nevzdržno stanje do mladih ljudi,  predlagam, da podpremo to vprašanje. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega  Šuštaršič. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da  Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanje Borisa  Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da  vprašanje prouči in nanj odgovori." 
Kdo se strinja? (29 članov.) Kdo je  proti? (Nihče.) 
Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Borisa  Šuštaršiča z nekoliko podobno vsebino glede predpisanega pripravništva socialnih  delavcev. Želi podati dodatno obrazložitev kolega Šuštaršič? Izvolite. 
            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Čeprav sem že prej povedal bi  samo, da sta podobni vprašanji na dve ministrici, zaradi tega, ker če resnično  država nima denarja, da omogoči predpisano pripravništvo, potem seveda bi to  lahko reševali tudi v okviru strokovnih izpitov, ki so tako ali drugače že  predpisani za vse tiste izobražence, ki želijo delati na tem področju, zato je  še dodatno vprašanje. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi kdo drug  besedo? Če ne, predlagamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme  naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanje Borisa Šuštaršiča in predlaga  Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje prouči in nanj  odgovori." 
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) 
Ugotavljam, da  je Državni svet predlagani sklep sprejel. 
Prejeli ste odgovor Ministrstva za  kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Marjana  Klemenca v zvezi s stališči o možni spremembi postopkov z odprtimi javnimi  razpisi. Prejeli ste odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje  državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi s predlogom o uvedbi delnega  sofinanciranja prevozov otrok s strani njihovih staršev. Prejeli ste odgovor  Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi  s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov, kar smo danes  dopolnili. Po elektronski pošti ste prejeli odgovor Ministrstva za okolje in  prostor na vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s pripravo  operativnega programa varstva pred hrupom. Prejeli ste odgovor Vlade Republike  Slovenije na pobudo državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi s konverzijo  Ruskega clearninškega dolga v nakup plinsko parne termoelektrarne. Prejeli ste  odgovor Službe Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Jožeta  Mihelčiča v zvezi z odnosom Vlade Republike Slovenije do problematike Bele  Krajine. Za vprašanje in pobude, na katere po preteku 30 dnevnega roka še nismo  prejeli odgovorov bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma  pristojne državnega organe. S tem zaključujem točko, pobude in vprašanje  državnih svetnic in svetnikov. Proceduralno. Kdo se je prvi prijavil? Kolega,  dr. Golob. 
            DR. JANVIT GOLOB: ../Ni vključen./..  ../Nerazumljivo./.. ../Vklop mikrofona./.. vendar vodi me pri tem vprašanju  oziroma nastop gospoda župana Mencingerja, ki je omenil, da ima težave z vodo,  da ne pridejo po 20-ih letih nikamor, tako je tudi s to situacijo okoli  vprašanje v zvezi z plinsko parno turbino. Odgovor je precej nekvaliteten. Kaj  državnim svetnikom ob tej proceduri odgovora ostane? 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Golob, lepo  vas prosim to res, ne morem. Ker, potem bi jaz nepravičen do vseh ostalih  svetnikov, ki bi ravno tako imeli svoje tegobe v zvezi z odgovori. Se strinjam s  kritiko, ostaja to, kar je danes uprizoril kolega Mihelčič, dodatno vprašanje in  ostaja to, kar midva tudi včasih skupaj počneva, pobude direktno na ministrstva,  razprave o Državnem svetu, itd., medtem, ko pa v sami kakovosti odgovorov pa ne  morem skladno s Poslovnikom odpirati diskusije na seji Državnega sveta. Se  zahvaljujem za pozornost in opravičujem, ker je pač regulament takšen. Kolega  Mihelčič. 
            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod  predsednik. Lep pozdrav vsem. 
Držal se bom pač tega poslovniškega določila  in v samem odgovoru ne bi želel razpravljati, čeprav sem vseeno razpravljal  priprava, ampak želim se sklicevati na 98. člen Poslovnika, ki v 6. točki  govori, da lahko v Državni svet nekdo zahteva razpravo o odgovoru. Sedaj jaz bi  na podlagi tega določila predlagal, da se na podlagi odgovora Službe Vlade za  lokalno samoupravo opravi razprava v Komisiji za lokalno samoupravo in  regionalni razvoj in na podlagi dodatno pripravljenih gradiv tudi na Državnem  svetu. Hvala. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Bo  upoštevano. S tem zaključujem ponovno točko Pobude in vprašanja državne svetnice  in svetnikov. 
            Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O  DOPOLNITVAH ZAKONA O POLICIJI. Ta predlog je bil objavljen v  Poročevalcu Državnega zbora, številka 152/2009. Obravnavala ga je Komisija za  državni ureditev. Poročilo komisije ste prejeli. Predlog mnenja Državnega sveta  ste prejeli po elektronski pošti 8. decembra 2009 na klop. Morebitne amandmaje,  vložitev v pisni obliki. Želi besedo v imenu predlagateljev zakona gospod  državni sekretar? Izvolite. Besedo ima državni sekretar, gospod Goran Klemenčič.  Pri tej točki sodeluje tudi gospa Tatjana Bobnar, namestnica generalnega  direktorja policije. 
            GORAN KLEMENČIČ: Gospod predsednik. Spoštovani.  Hvala za besedo. 
Na kratko. S predlaganim zakonom, ki je sicer kratek se  predlaga normativna uveljavitev nacionalnega preiskovalnega urada, o katerem ste  gotovo marsikaj slišali, ki naj bi deloval kot avtonomna kriminalistična  preiskovalna enota generalne policijske uprave, organizacijsko in upravno  umeščeno upravo kriminalistične policije. Gre zgolj za vrh ledene gore,  projekta, ki je trajal celo leto in ki ga je vodila medresorska delovna skupina,  ki je vključevala ne samo zaposlene strokovnjake s policije, Ministrstva za  notranje zadeve, ampak vseh nadzornih institucij, ki delujejo v Republiki  Sloveniji, s področja, s katerega naj bi se Nacionalni preiskovalni urad  ukvarjal, od Davčne uprave, Carinske uprave, Agencije za trg vrednostnih  papirjev, Urada za varstvo konkurence, Komisije za preprečevanje korupcije,  informacijske pooblaščenke, Državnega tožilstva in tako naprej. V okviru tega je  bila opravljena, če se vrnem malce nazaj, tudi analiza, kakšno je stanje na  področju pregona in učinkovitosti pregona gospodarskega in finančnega kriminala  ter korupcije. Seveda, za to analizo, da ugotoviš, da je stanje že več let  nezadovoljivo, ne rabiš ekspertize Nobelovega nagrajenca, vendar nas je  zanimalo, ker stanje seveda ni zadovoljivo, metodologije, ki se uporabljajo,  niso zadovoljive v preiskavi teh kaznivih dejanj, trenutna organiziranost  pregona in odkrivanja ni zadovoljiva, da bi se lahko zoperstavili temu problemu.  Ključno pa je bilo indentificirati pravo rešitev. Pravo rešitev, ki na eni  strani ne bo porušila tistih nekaj dobrih praks oziroma ne nekaj, tiste dobre  prakse, ki so se nedvomno v zadnjih letih razvile, ki ne bodo pomenile  vzpostavljanja neke povsem nove institucije, ki bi rabila leta in leta, da bi se  sploh uveljavila in po možnosti stopila v konflikt z obstoječim sistemom  tožilstva in policije. No, in pri delu te medresorske delovne skupine, s katero  smo zelo zadovoljni v tem smislu, ker smo dejansko prvič potegnili za isto mizo  čisto vse organe, ki se s tem področjem ukvarjajo. Stopili smo v kontakt z OECD,  Svetom Evrope, Europolom, je ta delovna skupina čisto po strokovni plati prišla,  ker gre za strokoven in ne političen projekt, do rešitve ustanovitve posebne  operativne kriminalistične enote, ki bi delovala znotraj policije, vendar bi ji  bila zagotovljena posebna samostojnost, posebna pooblastila v smislu prevzemanja  zadev. Vendar, pazite, ne pooblastila v smislu širitve policijskih pooblastil,  nobenih dodatnih pooblastil v smislu posegov v človekove pravice zaenkrat ni  predvidenih in jih zakon tudi ne predpisuje. Kajti ugotovljeno je bilo, ni  problem v tem, kakšna pooblastila ima policija ali DURS ali CURS, problem je v  tem, kakšne so njihove kapacitete, kako sodelujejo, kako so organizirani, kako  so vodeni in tako naprej. In zakon v štirih členih opredeljuje to neodvisnost  Nacionalnega preiskovalnega urada, opredeljuje način izbora direktorja  Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta direktor, ki bo vodil urad, ki bo imel  zaposlenih 87 ljudi, ki bodo sami operativci preiskovalci - na to sem bom vrnil  nekoliko kasneje -, bo imenovan s strani generalnega direktorja policije, pri  čemer bo generalni direktor policije vezan na pozitivno odločitev posebne  tričlanske komisije, ki jo bo sestavljal tožilec, ki ga bo imenoval  Državnotožilski svet, strokovnjak Računskega sodišča, ki ga bo imenoval  predsednik Računskega sodišča, in neodvisen zunanji strokovnjak s področja  kriminalistike, dela varnostnih  organov ali nadzora finančnih institucij, ki ga  imenuje ministrica oziroma minister za notranje zadeve. Se pravi, stroka  prevladuje. Vlada niti ministrstvo samo ni vključeno v imenovanje te osebe,  ampak je končna odločitev na plečih generalnega direktorja policije in te  tričlanske komisije. Kar je zelo pomembno, tudi morebitna zamenjava in  odstranitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada je vezana na pozitivno  mnenje tovrstne zunanje komisije. 
Naslednja stvar, ki je tu tudi urejena, je  relativna avtonomnost Nacionalnega preiskovalnega urada, katere zadeve bo  prevzemal v obravnavo, kdo se lahko obrne na ta preiskovalni urad, pri čemer ni  treba spoštovati klasične policijske hierarhije, kar je pomembno zato, da se  jasno postavi odgovornost, kdo je odgovoren za preiskovanje tovrstnih kaznivih  dejanj. In se ti preiskovalci oziroma sploh Nacionalni preiskovalni urad ne  skrijejo nekje v strukturi državnega organa, tudi policije. Nanj se lahko  obrnejo iz Davčne uprave, posamezni tožilci, Carinske uprave, Urad za  preprečevanje pranja denarja in tako naprej. 
In še en pomemben element,  zakaj je potrebna zakonska podlaga. Zato, ker naš sistem delovanja javnih  uslužbencev, sploh pa ne sistem delovanja policije, ne omogoča tiste  fleksibilnosti, ki je ključna za učinkovito delovanje tovrstnega organa. To pa  je, da se lahko po projektnem delu sekundira in pošilja v tak organ ne samo  policistov, ampak tudi ljudi iz drugih državnih organov, ki imajo potrebna  znanja, da se po timskem principu, po projektnem delu dela na eni konkretni,  recimo, zadevi. To ta zakon omogoča. Postavlja tudi posebne pogoje, posebna  znanja za te preiskovalce in jasno predpisuje postopek oziroma daje nastavke za  postopek, po katerem bodo ljudje v tem organu sploh lahko zaposleni. Preko  določenih komisij, ki bodo strokovne komisije, v katerih ne bodo sedeli samo  predstavniki policije, ampak tudi predstavniki Davčne uprave, Urada za  preprečevanje pranja denarja in tako naprej. 
In če zaključim, kot sem že  prej rekel, de facto je Nacionalni preiskovalni urad že ustanovljen, de facto. S  tem, da je Vlada pred tremi tedni sprejela nov akt o sistemizaciji v policiji,  kjer je ustanovila to posebno enoto s 87 zaposlenimi. Kar je zelo pomembno, je  treba poudariti, da gre v bistvu za ljudi, ki bodo dejansko delali na  preiskavah. Zadeva je zasnovana tako, da bo samo direktor urada, en pomočnik in  potem sedem vodij preiskav, vse ostalo pa preiskovalci, višji kriminalistični  inšpektorji, ki imajo tudi nekoliko višje sistemizirane plače od sicer  preiskovalcev oziroma kriminalistov, ki delujejo v okviru Uprave kriminalistične  službe. Kar bi še rad poudaril, kot sem rekel, gre samo za zakon, ki se prinaša,  ni nujen predpogoj, da to začne teči, po domače povedano, je pa nujen predpogoj  za to, da ta urad začne funkcionirati tako, kot mora funkcionirati, v smislu  samostojnosti in neodvisnosti, da se poišče in imenuje politično neodvisno in  strokovno osebo, pri čemer je zakon odprl možnosti, da se na ta položaj, če se  tako odloči ta komisija, lahko imenuje tudi nekdo, ki je imel prej izkušnje,  recimo, v tožilstvu, sodstvu in tako naprej, ne nujno samo v policiji, lahko  navsezadnje v davkariji, na področju preprečevanja pranja denarja, korupcije in  tako naprej. 
Kaj sem še želel reči, zadeve so pa sicer, moram reči, in  javnost nas bo skozi to ocenjevala, mislim, da je zelo dobro pripravljena ta  medresorska delovna skupina in projektni svet, ki je deloval na tem področju, je  zadeve pripeljala do konca in smo prepričani oziroma gotovi, da bo Nacionalni  preiskovalni urad začel delovati v začetku naslednjega leta, ne seveda v polni  sestavi 87 ljudi, ampak v sestavi najprej 20, 25 in tako naprej, proti koncu  leta pa lahko pričakujemo, da bodo že v polni sestavi. 
Toliko z moje strani.  Sva pa seveda s kolegico, namestnico generalnega direktorja policije, na voljo  za vprašanja. Hvala lepa. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod  državni sekretar. Kolega Vnučec, kot predsednik komisije, želite pojasniti  stališče komisije? Izvolite.
            BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Komisija je  predlog obravnavala in ga podprla. Je pa izpostavila nekaj zadev. In sicer,  prvič, urad naj bi bil avtonomen, se pa pojavlja potem vprašanje razmerij  avtonomnosti tega urada v razmerju do Uprave kriminalistične službe in v  razmerju do drugih organov znotraj policije in s tem v zvezi morebitna  nesoglasja, težave in tako naprej, nekoordiniranost. Potem, veliko težo bo nosil  direktor. Direktor bo tisti, ki bo veliko stvari sam odločal. Zato so člani  komisije izpostavili, da bi morebiti ta tričlanska komisija bila lahko  veččlanska, ravno zaradi te izbire, da bo to nek kader, ki ne bo potem samo  znotraj - državni sekretar je omenil, vsaj tako sem sam razumel, da se bo iskalo  človeka iz teh služb, represivnih organov, ki že zdaj delujejo.  In ta  tričlanska komisija je iz teh, tako, da tukaj je bil predlog, da bi mogoče bila  to petčlanska komisija, ki bi bila tudi iz nekih zunanjih, strokovnih  institucij, ki niso toliko represivne, če tako lahko rečemo. Pa nekako je  komisija izrazila pomislek na morebitno nevarnost, da bi zdaj sicer ob vseh  dobrih namenih pa prišlo le do povečanja ali pa kadrovanja na boljše plače,  bistvenih sprememb, glede kvalitete preiskovanja pa ne bi bilo. Sicer pa drugače  si pa želimo, da bi ta projekt zaživel, da bi delal in pa, da bi nekako  zagotavljal nekako visoko strokovnost in da bi imel tudi vse pogoje za svoje  delo. Toliko, hvala. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, predsednik  komisije. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo.  Kolega Reven. 
            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Najprej  moram reči, da sem zelo vesel, ko se je ta zadeva začela premikati iz mrtve  točke. Tudi v začetku same obrazložitve predloga dopolnitve zakona je precej  pozitivnih zadev. Vendar, če grem naprej, sem pa našel kar precej lukenj. In  sicer zakon temelji na temu, da je sedanja kadrovska politika neustrezna in pa  neustrezna so materialna sredstva. Se strinjam. Potem v obrazložitvi nadalje  piše, da pristojni državni organi in institucije sicer že sedaj v predkazenskem  postopku, vendar sodeluje že v predkazenskem postopku, vendar takšno sodelovanje  ni koordinirano, zato so postopki dolgotrajnejši. V določenih primerih pa so z  vidika taktike in metodike dela v predkazenskem postopku tudi neučinkoviti.  Tukaj bi pa postavil vprašanje, ali bo MPU prevzel koordinacijo med pristojnimi  državnimi organi in kako. Ker tega v tem predlogu zakona nisem videl. Nadalje  piše, policija nima točnih podatkov glede izdanih sklepov sodišč, saj trenutno  za direktno izmenjavo podatkov med sodišči in policijo ni pravne podlage.  
Vprašanje. Kje je v tem zakonu podana pravna podlaga za izmenjavo podatkov,  oziroma kako se bo ta pomanjkljivost rešila ali z drugim zakonom ali s tem?  
Nadalje je podano, da preiskovalni sodniki so letos izdali le tri sklepe za  začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi. In piše  posebej usposobljeni in specializirani finančni preiskovalci bodo zagotavljali  dosledno izvajanje finančnih preiskav, to je v redu in o predlaganem odvzemu  protipravno pridobljene premoženjske koristi. Če bodo predlagali, to se pravi bo  na isti način hodilo(?) kot sedaj, je še vedno vprašanje, zakaj in kako se bo  rešil ta problem, ki je bil naveden samo s strani sklepi, problem sodišč,  izdajanje sodišč.
Da bo nacionalni preiskovalni organ deloval znotraj  policije, vidim, kot pozitivno zadevo. Vendar pa imam vprašanje glede razlage  načela zakona. Tukaj piše načela uravnoteženja med stroški in prihodki državnega  proračuna cost benefit. Cost benefit sistem jaz dobro poznam, pa bi prosil, kako  je to bilo bolj detajlno mišljeno. Ključni element zakonodajnih rešitev je  poudarjeno operativna avtonomija MPU in specifični položaj zaposlenih v njem,  odlično. Vendar način, izbor direktorja MPU-ja in varovalk pred samovoljno  razrešitvijo. Tukaj pa se moram obrniti na neke nelogičnosti. Namreč, imenovanje  generalnega direktorja se upošteva mnenje, pri razrešitvi pa piše soglasje.  Vsekakor je zraven ta komisija tričlanska, ki bo pri tem delovala. Vendar  smatram, da bi moral postopek imenovanja in pa postopek razrešitve biti enak v  obeh primerih, da je to uravnovešeno, kajti tukaj se nakazuje posredno, če nekdo  malo bolj operativno pregleda, navedeno je, da brez soglasja zakonodajne(?)  strokovne komisije razrešitev ni mogoča. Imenovanje pa bo mogoče samo na  podlagi, a bo upošteval mnenje ali ne bo upošteval mnenja. In tukaj je nadalje  še zadeva, ki operativno postavlja vprašanje. Namreč poročilo, direktor bo podal  poročilo letno. Delo, naprej pa v 6.č členu piše, delo pomočnika direktorja  MPU-ja vodi preiskavo in preiskovalcev vsake 4 leta ocenjuje direktor MPU-ja. 4  leta bo trajalo, preden bo neka ocena, preden bo neki ukrep, to za take službe  se mi zdi predolgi rok. Vendar nadaljuje pa z zelo striktno zadevo, sklep o  premestitvi je dokončen. To se pravi, če se bo nekdo po domače povedano zameril  direktorju MPU-ja bo lahko premeščen brez te in se ne bo mogel pritoževati. To  se mi ne zdi pravično do zaposlenih. 
Nadalje. Najhujša luknja, ki jo vidim v  tem. Direktorja MPU-ja lahko razreši tudi generalni direktor policije, če so  podani razlogi iz prve, druge in tretje točke prvega odstavka 5. člena Zakona o  policiji, pa poglejmo, kaj ta piše. 5.c člen piše, Vlada na predlog ministra, to  se smiselno uporablja, jaz berem, kaj pravi za generalnega direktorja. Generalni  direktor policije lahko predčasno razreši, če to sam zahteva, logično, če zaradi  trajne izgube dolžnosti, možnosti opravljanja funkcije, da izgubi, če je  opravilno nesposoben, to je tudi logično. In tretjič, če je pravnomočno obsojen,  zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali če  je obsojen na nepogojno kazen zapora v trajno več kot tri mesece. 
Četrte  točke, pa ni, ki pravi in velja za generalnega direktorja, če krši dolžnosti  generalnega direktorja policije ali s svojim ravnanjem ali opustitve dolžnega  nadzora hude škoduje ugledu, najhujše zakonitosti delovanja in operativne  avtonomnosti policije. Če zdaj povežem vse to skupaj in dodam še temu, da je v  5.č členu napisano, da je v postopku imenovanja in razrešitve generalnega  direktorja mnenje komisije obvezujoče. Tukaj pa ni obvezujoče. In, če sedaj  sklene vse to v neki mozaik, ne moremo drugače, kot da ne bi videl, da je to  mesto direktorja oziroma ta zakon pripravljen za določeno osebo. Kajti  imenovanje bo lahko, odstranitev pa nikakor mogoča. Niti ena, niti druga, niti  tretja Vlada naprej, do konca njegovega mandata. In, če sedaj še pogledam, kako  bodo pa te zadeve, ko jih bo sam prevzemal, sam odločal ta direktor, tukaj v tem  piše v 6.c členu do oziroma, kako bo pa prišlo do prijave na ta organ, organi so  navedeni, nikjer pa ni državljanov. Državljan, ki bo sumil, da lahko še tako  hudo korupcijo, ne bo imel šanse prijave. To se pravi, bo njegova prijava mogla  čez vso sito, na krajevno policijo in tako naprej. To se mi zdi, ta del je  nepojemljiv. Še enkrat poudarjam, ko se gre v sistemsko spreminjanje nekega  sistema ali samo del njegovega sistema, je zadeva že v redu. Te komisije oziroma  te strokovnjaki so pravilno prišli. Vendar, kaj? Vsak sistem je dober samo  takrat, kadar je odporen na entropijo. Da obrazložim, kaj pri tem mislim?  Entropija je razpad sistema zaradi zunanjih motenj. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če lahko,  gospod...
            RASTISLAV JOŽE REVEN: Bom takoj, ker je važno.  Tukaj se sistem postavlja tako, da bo znotraj lahko se delalo, kar se bo hotelo,  na najvišjih, na najmočnejših položajih ekonomske stabilnosti države. Zato se mi  zdi, da tak zakon ne bi smel biti po skrajšanem postopku. Prvič, niti po  skrajšanem in bi moral vsebovati predvsem to, da se ne nanaša na razrešitve  direktorja policije, ampak da posebno obdela ta primer. Hvala. 
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega  dr. Andrej Rus. 
            DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa za besedo. Jaz bi v  kontekstu podpore temu zakonu rad na glas razmišljal na naslednji način in sicer  najprej bi rad pohvalil, mislim, da ta zakon kaže na to, da se končno tudi  inovativnost v javnem sektorju začenja uveljavljati, kot vrlina, to je sicer ena  prvih večjih inovacij v institucionalnem sistemu, jaz mislim, da bi morali to  vzeti za zgled tudi povsod drugje, to je splošni komentar in to pozdravljam že  zaradi inovativnosti. Zdaj bi pa rad predlagatelje v zadrego spravil in sicer z  naslednjimi vprašanji. Mi vsi vemo, da se govori o slovenskem FBI-ju, kar je  neumnost, zaradi tega, ker Federal... najprej moramo regije sprejeti, potem se  morajo regije osamosvojiti, potem moramo federacija regije postati, da bomo  lahko imeli nek FBI, ampak ključna motivacija za FBI je bila to pristojnost  držav na področju policinga. Če si pobegnil iz ene države v drugo, nisi mogel v  bistvu za zločincem iti, in oni so imeli jasno ustavno omejitev pristojnosti,  zato so si mogli FBI izmisliti. Mi si pa zdaj nacionalni biro izmišljujemo zato,  ker je delo potekalo preveč šlampasto, ker ljudje niso bili pripravljeni  sodelovati, ker verjetno niso hoteli ostati po drugi uri v službi, ni se jim  dalo pogovarjati z drugimi strokami, pa še kakšne take, težava je bila eksperta  notri dobiti. Jaz namenoma karikiram, naše ovire za to, da bi v bistvu  preiskovalni organi delovali bistveno boljše, so bistveno manjše, kot so bile v  eni Ameriki. Amerika se sooča z ustavnimi ovirami, mi pa imamo v bistvu neke  take manjše organizacijske, ki bi se jih morda lahko reševali na drugačen način.  Jaz še vedno pozdravljam ustanovitev ravno zaradi tega, ker gre za dvoje, gre za  simbolno akcijo, ni nam vseeno. Poskusili bomo nekaj novega in to je absolutno  za pozdraviti, zaradi tega, ker lahko računamo, upam na rezultate. Tisto, kar bi  pa rad predlagateljem vendarle postavil kot vprašanje je pa naslednje.  
Sprašujem se, mene zelo zanima tisti del kaznivih dejanj, ki zadeva  delovanje trga vrednostnih papirjev in trga kapitala na sploh. Tukaj se je zelo  veliko zgodilo v zadnjem času na temo kaznivih dejanj, veliko kaznivih dejanj se  je zgodilo, za katere jaz osebno mislim, da so kazniva. Ampak tožilstvo jih niti  zaznalo ni, kaj šele, da bi kakršnakoli preiskava bila sprožena. Zdaj konkretno.  Konkreten primer je recimo insiderstvo, se pravi trgovanje na podlagi notranjih  informacij, ki je predmet kazenskega zakonika in zagrožena maksimalna kazen je  tri leta, kar pomeni, se da preganjati tudi po službeni dolžnosti. Mi niti enega  takega primera nismo imeli v Sloveniji. Ne, da se ni zgodil, serijsko se ljudje  uvajajo sami sebe, znane osebe so v Financah in drugem časopisju. Večkrat se  pohvali s to vrlino, da to ves čas počnejo in da je to vir njihovega zaslužka in  tudi vir njihovega poslovnega uspeha. Ampak vendarle se to kaznivo dejanje ne  zazna. Pa me zanima ali bo na takem področju, ki ga je doslej pristojno pokrival  ATVP prišlo do kakšnega večjega napredka. Tisto, kar si jaz želim je to, da bi  mi, recimo taka malo bolj kompleksna, ampak za nekatere države čisto rutinska  kazniva dejanja, da bi zaznali sploh, ker velikokrat je že pri zaznavi velik  problem. Jaz se bojim, da ta biro tega ne bo reševal zaznave kaznivih dejanj ali  bo. Mislim, to je kot vprašanje in bom vesel odgovora. Druga zadeva je, kaj to  pomeni za nek organ, ki je visoko specializiran, agencija za trg vrednostnih  papirjev, vemo, da ima tudi svojo pod narekovaji policijsko funkcijo. Oni morajo  zaznavati, imajo softwere, imajo ljudi, stroko in neko veselo dejstvo, da jih ne  plačujemo davkoplačevalci, ampak borza sama in si lahko privoščijo, ne samo  visoke plače, ampak tudi visoke investicije v lastno infrastrukturo. Pa me  zanima, a bodo oni pristojnosti izgubili, kako boste skupaj delali in kaj se bo  potem zgodilo, kako bo ta komunikacija tekla med agencijo za trg vrednostnih  papirjev in pa tem birojem. Ni mi čisto jasno, morda sem tukaj res začetnik?  
Tretje vprašanje. Ali ste morda kdaj pomislili, da bi bilo možno enostavno  krepiti te neodvisne specializirane organe, nadzor? Kot vidite, mene bolj te  specializirani organi zanimajo, kot je urad za varstvo konkurence in ATVP. Oni  imajo pač tam neke profesionalne kapacitete, sami so tvorci normativne oziroma  zakonodaje na tem področju, vidijo, kako se področje, ker ga morajo spremljati  razvija. Ali ne bi bilo nekako zanimiv model za nadgradnjo tega, kar ste že zdaj  naredili ali pa kar zdaj ponujate, razvijati več neodvisnih centrov nadzora, ki  bi vsak imel v zadnjem členu svojega statuta napisan obveznost koordinacije,  obveznost deljena, združevanja teh podatkov in obveznost timskega dela. Tisto,  kar je najbolj pomembno pri tem, kar je danes dr. Klemenčič povedal, končno  dobivamo timsko delo? Ali je smisel celotnega zakona, ki ga zdaj vidimo res, da  bomo pripravili na en del javne uprave v timsko delo, pa rabimo potem tak zakon,  ki inovira novo strukturo. Skratka, podpiram samo vsebino, podpiram inovativnost  in dajem izziv za naprej. Hvala. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Vnaprej  bi samo želel opozoriti državne svetnike, da se prosim poskušajo okviriti na pet  minut razprave, da ne bi zašli preširoko. Besedo ima kolega Šuštaršič. 
            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz načeloma  podpiram formiranje nacionalnega preiskovalnega urada iz preprostega razloga,  ker je kriminal danes postal zelo sofisticiran, zaradi uporab računalniške  tehnologije, na drugi strani pa tudi naš pravni sistem, ker imamo nov  .../Nerazumljivo./... z mešanico anglosaksonskih konceptov, pa srednjeevropskih  in tako naprej zelo kompliciran in je to pravo .../Nerazumljivo./... za  marsikatere kriminalne posege. 
Konkretno bi pa jaz tukaj izrekel upanje, da  bo ta nova policijska specializirana enota oziroma urad le se lotil preganjanja  tujih prirediteljev iger na srečo, zlasti .../Nerazumljivo./... ki že leta in  leta neovirano vdirajo v slovenski prostor in v bistvu odprto kradejo denar,  tako državnemu proračunu, kakor tudi .../Nerazumljivo./... fundacijam javnim, iz  katerih se financirajo prepotrebni programi za invalidske, humanitarne in  športne organizacije. Konkretno želim slišati, če namerava se tukaj bolj  angažirati? 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega  Šuštaršič. Kolega Peršak. 
            ANTON PERŠAK: Jaz imam tudi eno vprašanje  oziroma  želim si, da bi mi razblinili eno bojazen, ki se mi poraja ob tem, kako  je ta urad pravzaprav konstituiran in kako naj bi deloval. Gre za asociacijo, ki  je bila že omenjena, to je, FBI in ki jo je tudi Vlada sama pravzaprav  plasirala, ko je napovedovala ta zakon in ustanovitev tega urada. Ena izmed  najbolj pogostih asociacij v zvezi FBI-ja in je tudi ena najbolj popularnih tem  iz ameriških filmov to je konkurenca in spotikanje med FBI-jem in drugimi  policijami, ki pravzaprav velikokrat povzroči to, da stvari, ki bi lahko bile  raziskane niso raziskane ali pa, da pride do težav na tem področju. Bojim se in  bi rad, kot pravim, da mi razblinite ta dvom, da je ta konflikt vgrajen v ta  zakon. Gre pravzaprav za eno zelo preprosto dejstvo. V 6č. členu piše, da  direktor tega urada sam odloča o tem, kaj  bodo preiskovali imajo diskrecijsko  pravico v bistvu, o tem, česa se bodo lotili ali ne. Ne trdim, da se bo to  dogajalo, ampak se lahko dogaja, da si bo seveda izbiral kot se temu reče,  bombone, kajti vemo, da javna reakcija na vsako uspešno preiskavo je seveda zelo  pozitivna. Tako kot so negativne vse tiste, ko se v javnosti že nekaj obsodi pa,  potem preiskava ne pokaže ali pa sodni postopki ne pokažejo izida v skladu s  pričakovanji javnosti. Ta v bistvu omogoča kot pravi selekcijo in to  diskrecijsko selekcijo. To se mi zdi problem, ker se lahko zgodi, da bo seveda  med ostalim delom kriminalistične službe in tem uradom prišlo do hude konkurence  predvsem z ostalega dela nestrpnosti, ker mu bodo ostajala samo umazane,  komplicirane in težko rešljive zavede. Kako bo to preprečeno? 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega  Peršak. Želi še kdo? Kolega dr. Golob, prosim.   
            DR. JANVIT GOLOB: ..kar smo slišali in prebrali  vidimo, da tudi ne gre za mali dogodek. To je eden večjih dogodkov v Sloveniji v  letošnjem letu, organizacija take službe. Tukaj pride do močnega organa, v  katerem bosta šef in podšef, sedem šefov pa vsak od teh šefov bo imel 10  preiskovalcev, približno tako, torej ena izredna moč. Moč in denar pa formirata  oblast. Prvo kar bi morali narediti v tem organu, da preprečimo infekcijo s  politiko torej z šefi, dva in tistih sedem, obvezno ne bi smelo biti v nobeni  stranki. Ker Slovensko družino poznamo, zakon je napisan tako kakor, da živimo v  idealnem svetu, ampak relacije v Sloveniji so nam vsem predobro poznane. Pa  recimo, da bo ta organ kvalitetno delal, celo toliko veliko ljudi bo, da bo  materiala premalo, ali bodo tožilstva temu lahko sledila, tam se pa že začne ta  druga kupna politična, ko pride iz tožilstva do sodstva je naslednja tako.  Idealno in zamišljeno, kako pa realno to delali, gospod Klemenčič, živi bili pa  videli. 
Kiotske poizkusa tega sistema vi niste naredili. To je sedaj na  papirju, lepo štima, tukaj bodo našlo službo 87 ljudi, to je strahotni aparat z  izjemno močjo. Kdo bo to čuval? Ali bo predsednik oziroma direktor tega organa  res ena kremenita kvalitetna, strokovno neoporečena, politično neopredeljena  oseba ali pa bo to nekod, ki bo delal na poklic. Tudi na nižjem nivoju lahko  delajo na nivoju telefona in vplivov. Kdo bo to kontroliral? Torej, izjemno  previdno s takim organom, čeprav je očitno potreben, ampak priporočam vam eno  izredno senzibilnost pri otvoritvi tega. Da ne bo tako recimo, kot sedaj je  pokazala praksa v primeru Ministrstva za znanost in visoko šolstvo, ko gre tukaj  v tem primeru, vašem, za moč je šlo tam za denar. Izkazalo se je to, da je močan  lobistični krog deluje in porazdeljuje denar, potem pa minister reče, jaz padam  s to politiko ali ne, v času, ko bo treba odgovarjati ga pa več ne bo. Kaj bo pa  delal Kos, če vas lahko vprašam? Ali bo on postal sedaj šef tega ali boste  vzporedni organ? Ali, še naslednje vprašanje, vi imate na policiji recimo  oddelke, sektorje za raznorazne stvari, tudi za recimo boj proti mamilom, kako  si boste šla sedaj tukaj oddelek za pranje denarja pa za boj proti mamilom s  tistim oddelkom, ki je že na policiji, kateri bo imel večje kompetence? To je  vprašanj, ki se tukaj porajajo, čeprav institucija praktično rojena je cela  vrsta. Hvala lepa. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega  Golob. Kolega Ščernjavič ima besedo. Gospod državni sekretar, potem ko bodo  državni svetniki izčrpali svoja vprašanja vam bom seveda dal besedo.  
            DRAGO ŠČERNJAVIČ: Hvala za besedo.  Spoštovani!
Podpiram tole bi rekel usmeritev, potem se mi pa poraja vrsta  vprašanj. Če bi sedaj seštel vse institute, institucije državne v javnem  sektorju, ki so v nadzorstveno naravnani jih je množica tudi bi rekel tako kot  je eden prej začel, kaj, kako se bo to medsebojno vse usklajevalo. Na primer,  ker sem se tudi ukvarjal z javnimi naročili in je to ena velika postavka  proračunu 4,5 milijarde, mala velika srednja, imam vrsto komisij, imamo  proračunsko inšpekcijo, imamo tole, ko naslavljam vprašanja za odzivnost, ni  odziva. Vlada si je kot ukrep za izvajanje varčevalnih ukrepov v letošnjem letu  med 63 ukrepi tudi napisala, to je bilo, januarja, februarja tudi na mojo  pobudo, ker sem sodeloval eno od idej, da se naj preverijo vse pogodbe javnih  naročil v javnem sektorju, ker se na njih navezani interesni kadrovski,  klientalistični in ne vem še kakšni lobiji ali je to v javni upravi, torej  karkoli se povezuje s tem se odkriva marsikaj. Katera javna naročilo je bilo  odprto je bila v Sloveniji mala, srednja, velika afera pa se nihče ni zganil.  
Sedaj pa recimo takole, če bi vse to seštel, jaz sem predlagal zelo  preprosto metodo, mi se lahko skrivamo s takimi velikimi idejami, predlogami pa  institucijami, predlagal sem predsedniku vlade, da naj uredijo metodologijo  januarja, februarja v zvezi z javnimi naročili, naj skliče vse strokovne, javne  uslužbence, ki delajo po pogodbah, so z imeni in priimki imenovani uradniki -  mali, veliki, srednji, cirka 180, ali koliko jih je, naj se zaprejo v Brdo v  tisto veliko dvorano, naj pod enim strokovnim analitičnim vodstvom to obdelajo  in potem naj tudi padejo odločitve, ker če so bile tudi pogodbe sklenjene v  obdobju konjuktur, država plačuje iste cene kot je plačevala pred dvema, tremi  leti tudi danes. Prvo je bilo seveda, kako se varčuje. Naj se varčuje tako, da  se vse pogodbe spremenijo navzdol. To bi morali uradniki narediti, pregledati,  spremeniti v obdobju te krize in recesije, ko tako hudo in krvavo varčujemo pri  plačah in omejevanju plač v javnem sektorju. Nič se ni zgodilo, kar jaz vem,  zelo malo. Sedaj, če bi 180 uradnikov, ki pletejo na raznih pogodbah pa povežem  vsem uradu. Dobronamerno. Dovolite, nisem naiven, toliko sem tudi že star, ko  ene stvari tako mimo se peljale, da bo groza tudi kljub temu uradu kot neki  vrhuški na tej zadevi. 
Druga stvar, kar me torej ob tem zanima. Poglejte  Nadzorna odbora sveta, če jih seštejem, v firmah, imamo tudi, koliko je tega.  Torej, to pomeni na eni strani tudi to, da kontakti med ali pa informativni  pretoki, ki so ali pa neko odstopanje, ki so ali pa neko odstopanje, ki nastaja,  da ti Nadzorni odbori, to sem že kdaj tudi predsedniku, gospodu Jamniku, ki je  predsednik Združenja v nadzornem odboru že kdaj svarijo, da je potrebno nekaj  spremeniti in dopolniti, da bi ti nadzorni odbori v firmah funkcionirali,  kompetentno, profesionalno tako kot je treba, ker tam se začne tudi zlo ali pa  odstopanje. 
Naslednja zadeva kar je tukaj, ker me zanima. Če gledam tam v  obrazložitvi, koliko je kaznivih dejanj, če seštejem tam za 2009 63 tisoč je  bilo odkritih, to je velika številka, kar je policija do sedaj naredila  kriminalistična in pa, če sem še seštel vse tiste, ne vem, koliko je bilo  narejene, od kar so odkrili škode gre za čez 800 mio evrov pa bi tukaj vprašal  predstavnika MZN-ja, ali se je tega denarja po odkritosti kaj vrnilo tam notri,  ali kakšen je bil, kam? Recimo takole, to je velika številka, dosti je bilo  narejeno, pregledno in pa seveda, ali in koliko. Kar zadeva finančnih transakcij  bi rekel takole, to se skriva pod veliko strokovnostjo, sedaj lahko rečem zelo  konkretno, ukvarjal sem se z enim primerom in sem videl to strokovno v  narekovajih. In sicer, KAD pa nakupa Hita delnic in kaj sem odkril, saj sem  sodeloval pa prijavil pa tudi so se nekatere zadeve raskotalile? Zelo enostavno.  5, 6 posrednikov je bilo vmes, torej kdo je bil zmes, šlo se je od  transakcijskega računa do računa, se je začela odkrivati ta veriga, kako je  sodelovala in kako so si, bi rekel, vsi mastili, da bom tako povedal po domače  in to z velikimi sredstvi in da je bil KAD oškodovan 500 tisoč ali koliko evrov,  potem smo prijave naredili, na enem poslu. Ampak hočem povedati, ko sem to  videl, pa sem se poglobil več kot delal, pa zbiral, pa analiziral, se posvetoval  tudi z raznimi ljudmi, revizorji sem ugotovil, da je to v bistvu končno  enostavna zadeva. Krog je bil poznan, ti meni jaz tebi, in se je to tako lepo  zavrtelo, vzrok je pa bil tudi eden v tem, ker na KAD-u niso imeli tedaj pred  leti ni bila metodologija računalniškega spremljanja na enem centru vsake poteze  kam to gre, kam gredo sredstva, kako se ta sredstva odvajajo ali pa so vedeli.  Potem so rekli, da bodo naredili računalniški program, da bi lahko spremljali  vse transakcije, ker je teh transakcij ogromno, jaz sem samo eno spremljal in  sem pač videl, se je to razkotalilo in se je tudi torej prišlo skoraj do konca.  Tukaj seveda to, kar je gospod Rus omenil, če gledamo Agencija za trg  vrednostnih papirjev nimam nič proti pa Agencija za zavarovalni nadzor, kjer sem  bil tudi na primeru Vzajemne tam, pri gospodu, kako se piše, Permanu zahtevo,  zaradi dogajanja Vzajemni dobesedno, predsednik je menda sprejel Perman pa še  enega predstavnika njegov. Torej, da pojasnim nekatere zadeve, svojo vlogo,  funkcijo, svoji iniciativo, svojo pobudo, ker se niso odzvali.  
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ali lahko na zakon,  prosim, spoštovani kolega. 
            DR. JANVIT GOLOB: Zaključujem. V instituciji teh  nadzorstvenih imamo ogromno. Sedaj, če bo ta nova agencija uspela vse to  skombinirati, povezati pa bo to eden kvalitativni preskok v Sloveniji nastal,  potem bom rekel, smo nekaj pomembnega naredili, hvala bogu. 
Drugo bi povedal  to, kar sem omenil včeraj v komisiji, globoko prepozno. Lastninjenje je končano,  porazdelilo, pokradlo se je kar se je, da je nekaj še nastalo in v zadnjih 14  letih točno tole, da ne bom še kaj drugega povedal, ne sedaj po 19-ih ali pa  14., 10-ih letih lastninjenja ustanavljamo pa sedaj to ustanovo. Hvala lepa.  
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Da  pojasnim. Seveda svetnik ima pravico 10 minut govoriti, jaz sem vas prosil, če  lahko svoje misli artikulirate znotraj petih minut, da ne bi tukaj predolgo. Če  imate, bi rekel, potrebo in če je to povezano na zakon vas seveda nihče ne bo  tukaj ustavljal, to vam moram jasno povedati, ampak prosim, slišali smo  razprave, ki malo spominjajo na to, da bi sedaj vse sorte utemeljene tegobe radi  ob obravnavi tega zakona dali na mizo, zato vas prosim za ostrejšo artikulacijo,  da bi bila zadeva znotraj predvidenih časovnih okvirov. Besedo ima kolega  Jenčič, potem pa kolega Cipot. 
            GOSPOD JENČIČ(?): Hvala za besedo. Zanesljivo  bom krajši kot 5 minut. 
In sicer, osebno ne podpiram ustanovitve  nacionalnega preiskovalnega programa. Zakaj ne? Slovencev je približno 2  milijona in ta 2 milijona prebivalcev ne potrebuje takega velikanskega števila  specializiranih organov za odkrivanje kaznivih dejanj kot je očitno zamišljen  nacionalni preiskovalni organ kot eden izmed naslednjih in nadaljnjih. Hvala  lepa. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega  Jenčič. Kolega Cipot, ima besedo. 
            RUDI CIPOT: Hvala lepa. Mislim, da mi je gospod  Jenčič olajšal moj nastop, ker tudi sam osebno ne podpiram tega nacionalnega  preiskovalnega organa preprosto iz razlog, ker če želimo sistem zakomplicirati,  potem navadno ustanavljamo komisije. Mi bi morali iz tega mesta predvsem Vladi  dati pobudo, da ima skozi vse do sedaj institucionirane organe in pa zakonske  normative možnost, da lahko izpelje tudi na koordinirani način take preiskovalne  postopke, vendar če gledamo največ korupcije je v državnih firmah, kjer so  zlizani Nadzorni sveti z upravami in kjer je praktično imenovanje enih in drugih  iz istega koša. Najprej Vlada naj počisti te svoje zadeve, potem lahko se  pogovarjamo o eventualni potrebi po takem nacionalnem preiskovalne organu.  Hvala. 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega  Cipot. Mislim, da smo za enkrat izčrpali, potem boste seveda imeli možnost še  obrazložiti svoj glas. Sedaj bi prosil gospod državnega sekretarja Klemenčiča,  da poskuša odgovoriti na izražene pomisleke, sugestije in vprašanja.   
            GORAN KLEMENČIČ: Hvala lepa. Nič manj nisem  pričakoval, zato ker gre za pomembno temo. 
Dodal bi še fus noto. Pomisleke,  ki ste jih izrazili, jaz bi vam jih še dvajset lahko naštel ali pa še 100, ampak  tudi odgovore nanje, idealnega sistema ni in tega nismo delali zato. Prvič, to  ni .. bilo narejeno kot sem povedal, je za tem stala medresorska delovna  skupina, pa se ne skrivam z nekimi tehnokrati, ki so za tem delali. Običajno je  zelo velik sistem. Če čisto po pravici povem, vsi organi, ki na tem področju  delajo, dobri ljudje, ki v njih delajo niso samo dobri, drži, ampak dobri  ljudje, ki v njih delajo se zavedajo, da UVK, AVTP, DURS, CURS, policija,  tožilstvo, sodstvo ne funkcionira vedno optimalno, daleč od tega, Slovenija je  še v plenicah, kar se tiče pravne države, ampak tukaj so bitke za sredstva,  tukaj so bitke za položaje. Medinstitucionalno sodelovanje je lepa beseda, ki pa  se ob najboljših voljah pa ne vem kakšnih predpisih običajno ne realizira. Na  začetku tega projekta so za isto mizo sedeli ljudje, ki se ne nujno, dovolj ..  povedati, ker je pač realnost. Ne nujno nimajo pretirano radi, ali veste, za  isto mizo so sedeli pri lansiranju tega projekta, generalna državna tožilka,  predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, šef Uprave kriminalistične  službe, šefica Davčne uprave, enega politika ni bilo v sobi, z mojo malenkostjo  pa se nima za politika, čeprav sem na politični funkciji, sami strokovnjaki z  vseh nadzornih inštitucij in takrat je bilo potrjeno, da se v ta projekt gre.  Tudi medresorska delovna skupin in Projektni svet, ki je bil ustanovljen, da ima  to dolžnost speljati je bil izrazito strokovno naravnan, ampak to so druga  vprašanja. 
Najprej bi rad zelo jasno povedal nekaj. Ta NPU ni čarobna  palica, ki bo rešila problem korupcije, tranzicijskih problemov specifične v  Sloveniji, divjega lastninjenja, tajkunskih prevzemom in ne vem kaj, ni, ker  take čarobne palice noben ne pozna in je nihče ne zna sestaviti in je preprosto  ni. Mi potrebujemo dolgoročno strategijo na tem področju in kratkoročne ukrepe,  ki gredo v korak s to strategijo. Zato prevzemamo odgovornost. Nikoli prej ni  pred vas nekdo prišel, ne pred Državni zbor, ne pred Vlado z nekim takim  konceptom. Zakaj? Ker se je v glavnem govorilo o tem, da stvari funkcionirajo.  Odgovornost se je prelagala na nekoga drugega. Saj ne bi, ampak takrat ni on  naredil tega, ali pa, veste, mi že izobražujemo, samo še malo pa bomo začeli  zapirati, in odvzemati premoženje, zato ker nobena inštitucija ni bila  pripravljena, in če smo realni, tudi Vlada ne, pripravljena reči, v tem področju  slabo delamo. Prvič se je na tem sestanku zgodilo, mimogrede, tudi ko se je  delala analiza, generalni direktor policije in direktor uprave kriminalistične  policije prišel pred zaslon in reke, poglejte, mi imamo resne probleme. Nimamo  resnih problemov samo zato, ker nam nekdo denarja ne da, ker nam nekdo ne da  novih ljudi, ker pravosodje in parlament sprejemajo tako zakonodajo, da nimamo  dosti pooblastil. Mi nismo dobro organizirani in to je naša odgovornost. To je  bi tisti prvi korak iz katerega se je NPU(?) rodil. In še enkrat, NPU je samo  delček te strategije. 
In še enkrat. NPU v tem smislu ne bo nadomestil  AVTP-ja, UVK-ja, komisija za preprečevanje korupcije, jih ne more, ker je  preiskovalna skupina. Ker morata imeti tako kot vse demokratične države plejado  nadzornih mehanizmov, ki delajo od prekrškov, od administrativnih zadev, včasih  je pa dobro tudi kakšnega zapreti, da se razumemo. NPU bo na tem področju to  delal. Nihče od teh, čisto iskreno mnenje bom povedal, nekateri od teh organov  delajo boljše, drugi slabše. Fino je, če bi kdo na Vladi lahko udaril po mizi in  rekel, sedaj morate pa vsi delati odlično. Ampak tako ne funkcionira ne ta  Vlada, ne prejšnja, ne nobena prej. Pomembno je, da NPU omogoča forum, kjer se  bo to sodelovanje v bistvu vzpostavilo. In, kar je pomembno in tukaj ni bilo  rečeno, ljudje, ki stojimo za NPU-jem smo tisti, ki, pa karkoli si že mislite o  državnem proračunu, dosegli, da je ena od razvojnih politik Republike Slovenije  13. razvojna politika, ki govori o krepitvah inštitucij pravne države. Da je to  razvojna politika. Tako ni bilo na začetku in veliko bitk je bilo potrebno v  Vladi, da smo do tega prišli. Zakaj? Mimogrede, NPU ne spada v proračun  nacionalne varnosti, ampak tistih 8 milijonov, ki je bilo za dvoletni njegov  zagon z vsemi plačami in vsem skupaj zagotovljeno, da je v politiki krepitve  inštitucij pravne države, kjer so tudi Varuh človekovih pravic, informacijska  pooblaščenka, pa tudi AVTP, pa tudi UVK. Drugače moramo gledati na te stvari. Je  pa stvar tega, kako dobro določeni resorji pripravljajo svoje projekte. Vsi  vemo, da Vlada kljub vsemu ne funkcionira takole, od sedaj bomo pa vsi dobri, pa  lepi, pa ne vem kaj. Korak v pravo smer pa je. 
Nekaj pomislekov, me zelo  veseli, da ste zelo natančno brali zakon. Kar se tiče mnenja, soglasja in tako  naprej. Lahko ga bo postaviti, nemogoče ga bo razrešiti. To je nomotehnično  lahko problem, ki ga brez problema bomo rešili. Ampak če piše, da je direktor  pri odločitvi, da imenuje osebo, se pravi generalni direktor vezan na pozitivno  mnenje posebne strokovne komisije si tega jaz kot pravnik ne znam razlagati  drugače kot da je to soglasje. Vi ste temu nasprotovali. Rekli ste, ni važno,  postopek razrešitve je isti kot postopek imenovanja. V vsakem primeru, in tako  je tudi v obrazložitvi napisano, in to velja tudi za generalnega direktorja  policije, sicer pa bo šla zadeva skozi Zakonodajno-pravno službo. Vsekakor pa ni  bilo tukaj namena vzpostaviti nek organ, ki bi na tak način ali drugače  operiral.            
Kar se tiče medinstitucionalnega sodelovanja. Kot sem  že prej omenil, ampak ni bilo časa in res bi o tem predolgo časa govorili.  Predhodnik NPU-ja je bila sprememba zakona o kazenskem postopku, 160. člena  Zakona o kazenskem postopku, ki omogoča in zahteva tudi ustanavljanje posebnih  preiskovalnih skupin, kjer piše: Državni tožilec pri izvrševanju, bla, bla, bla,  v zahtevah zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področja gospodarstva,  korupicije, ki so predmet predkazenskega postopka, ki terjajo dlje časa  usmerjeno delovanje, lahko vodja pristojnega državnega tožilca po uradni  dolžnosti ali na pisno pobudo policije s predstojniki posameznih organov in  inštitucij s prejšnjega odstavka, to so pa vse nadzorne inštitucije, ustanovi  specializirano preiskovalno skupino. 
To medinstitucionalno sodelovanje smo v  kazenskem pomenu tudi rešili. To, da Vlada reče, sedaj pa morate fino  sodelovati... V vseh lokalnih zakonih že piše, kako se obveščamo in to, ampak  vsi, ali večina je podhranjenih kadrovsko, vsi imajo preveč pristojnosti in  potem so prioritete takšne ali drugačne. NPU bo v bistvu operacionaliziral  spremembo ZKP-ja in bo nudil forum, s katerega bo tožilstvo potem usmerjalo te  različne strokovnjake, kadar bo to potrebno samo v kriminalistične preiskovalce,  kadar bo to potrebno še druge ljudi. Ali bo to rešilo sistem? Ne, ne bo ga  rešilo. Ker pravim, še enkrat, čarobne paličice ni. Verjamemo, da bo vsaj na  področju kazenskega pregona zadeva neprimerno bolj učinkovita. 
Še nekaj bi  rad rekel, ne ustanavlja se neka nova inštitucija. To je zelo ključno. Ne  ustanavlja se neka noodvisna agencija, na ustanavlja se finančna policija, ne  ustanavlja se nova policija. Gre za, če hočete drugače, za sektor v okviri  kriminalistične policije, ki pa ima posebno samostojnost in posebne  pristojnosti. Vendar ne pristojnosti v tem smislu,da bi imel večjo moč. Mislil  sem, da bo prej, ko je bila izpostavljena bojazen glede FBI-ja, da bo kdo rekel,  vzpostavlja se novega .../Nerazumljivo./ preko direktorja. Pa temu ni tako, ker  nobenih dodatnih pooblastil ta oseba ne bo imela. Prej je bilo rečeno, kaj bo 87  ljudi delalo. Ne bo jim zmanjkalo dela. 
Rečeno je bilo pa tudi, kakšna je to  velika moč in kdo bo te ljudi nadziral. Spoštovani, kdo pa danes nadzora upravo  kriminalistične policije, pod katero je 700 ljudi z enakimi pooblastili, kot jih  bodo ti imeli? Spoštovani, kdo pa danes nadzira slovensko policijo, ki ima 9.000  ljudi z enakimi pooblastili. Na argument, prosim državljani, Državni zbor, ne  isti, NPU bo pod istimi nadzornimi mehanizmi kot uprava kriminalistične  policije, ali cela policija. Celo več, pod močnejšimi, zato ker bo moral  poročilo pošiljati v Državni zbor in zato, ker bo jasno kdo je direktor, ker ne  bo anonimni uradnik, ali pa policist brez prioritativnega predznaka. Mi sedajle  kdo ve povedati kdo je šef sektorja za boj proti drogam na državnem nivoju?  .../Oglašanje iz klopi./ Ni res, on je šef sektorja za boj proti organiziranemu  kriminalu, ena stopnička višje. Se pravi, gre za individualizacijo predvsem  odgovornosti, nobenih novih pooblastil in drugačno notranjo organizacijo.  
Kar se tiče preverjanj, dobro plačani in tako naprej. Bodo nekaj več  plačani, ja, zato ker bo delo v bistvu na nek način bolj zahtevno. Še enkrat,  gre za  stvari, ki se že danes delajo, ampak se ne delajo dosti koordinirano.  Zato jih je treba, veste, mi smo šli celo v to, da dejansko to kar Vlada lahko  naredi in kar ministrstvo lahko naredi, celo materialni pogoji so na ta način  zastavljeni. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi ima Slovenija  malo izkušenj, to si moramo priznati, je projektno delo, to ni klasično  policijsko delo, to ni tisto seksi kriminalistično delo, razumete, zbiranje,  urad za zasliševanje osumljencev umora in tako naprej in dolgotrajno... To so  finančne preiskave, to so stvari s katerimi Slovenija nima veliko izkušenj.  Lahko rečemo, da nima  veliko izkušenj, ker je bilo zelo malo politične volje  pod katerokoli oblastjo, da se tukaj ne  vem kaj zgodi. Dejstvo pa je, da te  zgodbe veljajo za vse post tranzicijske države in ne samo za post tranzicijske  države. Tukaj se resnično pozablja, oprostite, ko vam to povem, ampak  v začetku  90-ih let je imel .../Nerazumljivo./.. dva inšpektorja zaposlena za področje  pranja denarja, to preprosto ni bila prioriteta, dva inšpektorja zaposlena za  preprečevanje pranja denarja v enem svetovnih finančnih centrov v začetku 90-ih  let. To so stvari prve konvencije mednarodne s področja preprečevanja pranja  denarja in korupcije so v koncu 80-ih let in mi tukaj stopicamo od zadaj. Ja,  veliko napačnih korakov je bilo narejeno v preteklosti. Še enkrat, zato smo se  tukaj res povezali z Europolom, z OCEDE, Svetom Evrope, da bi našli tako  rešitev, za katero smo pripravljeni sprejeti tudi odgovornost. 
Kar se tiče  sodelovanja mislim, da sem na neki način že odgovoril, ali bo tukaj prišlo do  konkurence, itd. Vsi smo padli preveč mogoče pod tisto sintagmo NPU kot FBI,  tega mimogrede s strani ministrice, mene ali policije ni bilo nikoli izjavljeno.  To je bila politična skovanka, pardon, medijska skovanka, ki smo jo v vsakem  intervjuju posebej, kadar se nanaša na to, posebej hoteli odbiti, ker seveda to  ni FBI in seveda to ni notranja drugačna policija, zaradi katere bi prihajalo do  klešev. Po isti logiki kot imate danes Sektor za droge, Sektor za organiziran  kriminal, Sektor za finančno kriminaliteto in so notranja pravila, kako se te  stvari dodeljujejo. Kot danes lahko Uprava kriminalistične policije eno zadevo  vzame Ljubljanski policijski upravi in seveda so oni dol jezni. Pravijo, mi smo  delali, slikali se bodo pa ti fantje gor. To so človeške stvari, to bo naredila  praksa, to je stvar vodenja, tega ne moremo v zakon napisati niti ne z zakonom  preprečiti. 
Še ena zadeva. Ko se je nekdo naslonil na vprašanje štirih let  in posebnih preverk, samo na štiri leta. Še vedno, žal, po moje, še vedno so  policisti javni uslužbenci in za njih veljajo ti predpisi, kar pomeni vsakoletno  ocenjevanje. Predstojnik to mora delati tako kot povsod v državni, javni upravi.  Kar smo mi želeli doseči, da na vsaka štiri leta, konkretno direktor NPU-ja  prevzema odgovornost in reče, drži, lahko se mu zameriš, čeprav ali veste  njegova odgovornost bo velika, ker je pričakovanje veliko. Če nekdo stori napako  v velikem sistemu ti vedno lahko, karikiram, to preneseš nekam dol, če pa ti  poveljuješ s 87 ljudem, od kateri javnost pričakuje, od katerih politika  pričakuje, na katerega je pol politike jezno pol pa, da ga bo sledilo je pač to  na neki način njegova odgovornost. Na štiri leta so te preverke pomembne iz  enega, bom sedaj zelo pošten, preprostega razloga, na podlagi enoletnih ocen se  ti zelo težko znebiš slabega delavca, policija ima te izkušnje. Ja, samo to ni  policijski sistem. Kot smo že povedali, problem je in zato rabimo zakon  spreminjati, ker je v zelo "okostnel" sistem javnih uslužbencev v bistvu vezana  neka taka enota. 
Kar se tiče "cost benefit analiza". 8 milijonov so celoviti  stroški z vso opremo, s plačami, pri čemer poudarjam, to ne bo 87 novih ljudi  nujno. Teh 8 milijonov ni dodatno iz ... pripeljanih pa povedano, to je pa za  to, zaradi tega se zmanjša proračun pri tistih javnih uslužbencih, ki sedaj  delajo na nekih drugih položajih in bodo prišli v ta organ, pri čemer bo pač  recimo tam od 20 do 30 notranjih od pač zunanjih, to je stvar v bistvu tistega,  ki bo, potem to vodil. Zakaj "cost benefit analiza" ravno, zato ker je eden  uspešen zasek proti pravne premoženjske koristi, ki bo to povrnil. Recimo primer  Nemčije, Nemčija iz takih dejanj financira celotni projekt zaščite priče in  večino svojih prikritih preiskovalnih ukrepov. 
Sedaj na tisto bolj boleče,  kar je tudi nekdo lepo izpostavil. 800 milijonov je povzročene škode. Ali smo že  kaj dobili nazaj? To je bila lanskoletna povzročena škoda oziroma pa še letos,  ali smo že kaj dobili nazaj? Ne nismo še dobili nazaj. To bomo prvič dobili  nazaj, ko bo prva pravnomočna sodba, ker policija tega ne pobere pa ne da, to  niso prekrški, ki gredo v proračun. Pravnomočna sodbo rabiš. Sedaj, gremo pa na  to. Ja, tudi mi se bojimo, strinjam se, tudi mi se bojimo, če bo neučinkovit bo  imelo tožilstvo velike probleme. Prvo in kasneje sodišče, zato pa se  pripravljajo spremembe tudi tam. Kot veste je spremenjen Zakon o sodiščih že  ustanovil posebne oddelke za pregon tovrstnega kriminala. To je bilo sprejeto  pred mesecem. Sedaj je pač že vprašanje na neki način tožilstva, to ni v naši  pristojnosti. Pa ne gre za to, da tožilstvo slabo deluje, ampak gotovo bo večji  prihod tukaj pomenil večjo obremenitev. Je pa tudi dejstvo, da mi računamo na  to, da bo ta pripad bolj kvaliteten. Tudi mi se posujemo s pepelom. Dali smo 54  predlogov za zavarovanje premoženja, dobili smo "enega". Lahko smo klasični  uradniki pa rečemo, poglejte, na sodišča kako so neučinkovita. Lahko smo pa malo  samokritični pa rečemo, v redu, sodišča niso najbolj učinkovita, ampak mogoče pa  v 1% ali pa v 10%, 20% bi pa tudi mi lahko boljše delo opravili in bi bili bolj  prepričljivi za sodišča. Bodimo enkrat za spremembo vsaj na takem področju brez  fig v žepu. Jaz, ker sem bil pač vodja projektnega sveta, ki je to delal skupaj  moram povedati, da tukaj smo bili sposobni državni organi pogledati preko si oči  in reči, imamo problem in dajmo ga takole rešiti in potem kdorkoli si bo že  zaslužbe pripenjal, hvala bogu, če bomo to rešili.
Zadnja stvar. Danes bo pa  brez dvoma, Državni svet se opravičujem, pred Državnim zborom, ker jaz bi moral  biti v Državnem zboru na odboru sedaj dol in smo jih morali "skenslati" in sem z  veseljem rekel, zato, ker sem v Državnem svetu. To sem še hotel povedati. Kako  je z dodeljevanjem zadev? Je preveč tega pa še takole nepovezano na neki način  govorim, ampak kako je z dodeljevanje zadev. A ja, to je bilo povedano,  državljana ni notri. Državljan, ali veste, državljan bo podal ovadbo tako kot jo  lahko vedno poda, na policijo, seveda in mimogrede, spoštovani, če še niste  opazili, pa da ne bo sedaj, oprostite, pokroviteljsko slišalo, ampak to se  splača pogledati. Pred meseci je bila vzpostavljena anonimna e prijava korupcije  v okviru e uprave na pobudo kriminalistične policije pa absolutna anonimna  prijava e korupcije, ki ne teče preko policije, ampak preko portala E uprave,  zato da je dejansko anonimna. Zelo dobre rezultate imamo skozi to. To gre  direktno na kriminalistično službo. Vsaka prijava, vi lahko greste k lokalnemu  šerifu oziroma policistu pa mu daste prijavo, jaz pa mislim, da je on  skorumpiran, lahko pošljete tako kot se pošilja vedno na tožilstvo, itd., potem  se bo pa odločilo, kdo bo to delal. Zakaj so tisti organi notri izpostavljeni,  zato ker je tukaj dolžnost direktorja NPU-ja, s čimer se vzpostavi ena  varovalka, da mora pisno odgovoriti recimo šefici Davčne uprave, zakaj on ne  želi sprejeti njenega primera, ampak to ne pomeni, da ga policija ne bo delala,  ga bo delal pač, ne vem, sektor kriminalistične policije PU Ljubljana. Enemu  človeku morate dati pravico, da bo izbiral, ker imate samo dve možnosti. Ali  daste pravico, da izbira temu človeku, ki je šef ali pa daste pravico, da izbira  enemu nad njim. Tak primer in problem, se nisem zarekel, imamo pri poseben  oddelku tožilstva in generalni državni tožilki. Ne mislim personalno, ampak tudi  tam je specializiran oddelek, kateremu mora nekdo dodeljevati primere. Imate  samo dve možnosti, ali šef tega oddelka reče, to je moj primer. Če imaš probleme  s tem se "buni" pri šefici pa ona lahko drugače odloči, tako imamo mi notri  sedaj zapisano, direktor NPU-ja reče, ta primer je moj, ne vem, šef Ljubljane  policijske reče, ne, ne, to bomo sami naredili pač bo odločil generalni direktor  policije. Lahko pa imate drugačen primer kot ga spozna zakonodaja na področju  tožilstva, kjer ti rečeš, jaz si želim, da bi bil ta problem moj, prosim, dajte  mi ga. Te dve možnosti sta. Kaj je bolje, vprašanje od sistema? Mi verjamemo, da  je ta sistem, ki smo ga dali boljši, ker omogoča manj malverzacij.
Poglejte,  jaz bom čisto tako rekel, glede tega še, se strinjam zato, ker je šlo po hitrem  postopku, mislim, ker gre po skrajšanem postopku in tako naprej smo imeli malo  časa ampak, če imate tukaj posamezniki ali pa svet kot celota dodatna vprašanja  in pripombe se obrnite na nas in organiziramo eno posebno razpravo o tem, ker bi  rad dodal, da se nam zdi zadeva tako resna, da smo naredili tudi en precedens za  ministrstvu in smo za predstavitev tega predloga in reorganizacije policije,  čeprav pri tem nismo nič vezani in same probleme to povzroča v našem političnem  prostoru povabili komisijo za nadzor na obveščevalnimi in varnostnimi službami,  ki ji predseduje, saj vemo, opozicijski poslanec in Odbora za notranjo politiko  Državnega zbora, ki mu predseduje, vsi vemo, opozicijski poslanec in smo rekli  pridite, povemo vam kaj mislimo dati v parlament, kako mislimo to in če imate  boljšo idejo, na plan z njo in so prišli in smo štiri ure tam sedeli, brez  medijev brez vsega, ker so to preresne zadeve, da bi si jih ena politična opcija  prisvajala in v končni fazi se bodo pod njo podpisali vsi tisti strokovnjaki, ki  so pri tem sodelovali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo  obrazložitev. Zdaj samo eno kratko pojasnilo; mene je kontaktiralo nekaj  svetnikov, saj bomo hitro danes, bomo v eni uri končali ne? Drugi svetniki so si  vzeli čas, so želeli podrobno razložiti svoje mnenje, državni sekretar je tudi v  neki situaciji zelo nervozno že gledal na uro ampak tukaj si je pa zopet vzel  veliko časa, da je poskušal zelo podrobno razložiti tisto kar je zaznal v  diskusiji. Se pravi moja prošnja je edino ta, bodimo odgovorni do tematike, ki  jo obravnavamo, poskušajmo to storiti produktivno. Meni je zelo pomembno to, da  ministri in državni sekretarji in drugi predstavniki Vlade običajno radi pridejo  v Državni svet in odgovarjajo na zelo precizna vprašanja in iskrena vprašanja  svetnikov. 
            Zato jaz ne bi želel tega omejevati in želim to  podpirati še vnaprej edina moja prošnja je, poskušajmo biti kar se da racionalni  in artikulirani v svojih izvajanjih. Jaz bi se zahvalil državnemu sekretarju za  ta pojasnila, imate državni svetniki seveda še možnost, če kdo čuti potrebo po  obrazložitvi glasu. Ena zadeva je tukaj seveda tista, ki je malo uvela iz te  diskusije; sistem je že do zdaj bil zelo grob in učinkovit do malih raznih  podjetnikov in tako naprej, velikih rib ni dosegel in ena velika dilema je ali  se bo zdaj zgodilo obratno, da bo malo več liberalnosti prisotne morda tam kjer  se kaj hudega sploh zgoditi ne more pa se zdaj zelo trpinči davkoplačevalce in  tako naprej in ali bo nekaj več učinkovitosti tam kjer se govori gre pa za resne  denarje. 
            Kolega Reven ste želeli svoj glas pojasniti,  obrazložiti. Prosim?
            RATISLAV JOŽE REVEN: Najprej proceduralno  predsednik predlagam, da sprejmemo predlog državnega sekretarja in o tem nekoč  oziroma v bližnji prihodnosti temeljito razpravljamo. To je prva  zadeva.
Drugo pa bomo obrazložil svoj glas; glede na to, da na nekatera  vprašanja sem dobil odgovor še vedno pa sem prepričan, da je ta sistem  postavljen pomanjkljiv, ima preveč lukenj, tudi predlog zakona je pomanjkljiv  zato ne bom glasoval v sklopu podanega mnenja. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven.  Zdaj tista prva pobuda seveda je čisto v rokah komisije za džavno ureditev, tam  se boste odločili in obravnavali in tudi jaz bom z veseljem prišel, če bo do  tega prišlo. Sedaj pa zaključujem razpravo, dajem v odločanje predlog mnenja  Državnega sveta k predlogu zakona, tako kot ste ga prejeli na klop. 
Kdor se  strinja naj prosim dvigne zeleni karton. (21 članov.) Je kdo proti? (7  članov.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet  sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda. 
            In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE PREDLOG  ZAKONA O INFRASTRUKTURI ZA PROSTORSKE INFORMACIJE.
Pri tej točki  sodelujejo gospod Tomaž Petek, sekretar Geodetske uprave Republike Slovenije in  gospod Aleš Seliškar, generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije.  
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 138/2009,  obravnavala ga je komisija za lokalno samoupravo in regionalni  razvoj.
Poročilo ste prejeli. Morebitne amandmaje, vložite v pisni obliki.  Sprašujem predlagatelje zakona, če želijo dodatno obrazložiti? Izvolite.
            ALEŠ SELIŠKAR: Gospod predsednik hvala za  besedo. Samo na kratko glavne poudarke tega zakona.
S tem zakonom  implementiramo direktivo evropske unije o infrastrukturi za prostorske  informacije. Ta direktiva je predvsem namenjena temu, da bi zagotovila v celotni  Evropi, v evropski skupnosti kakovostne podatke za doseganje ciljev okoljske  politike.  Ker pa ureja kompletne prostorske podatke praktično ureja to  infrastrukturo tudi za vse druge namene kjer se seveda ti prostorski podatki  uporabljajo.             
Se pravi s tem je potrebno poudariti, da ko enkrat  sledimo tem ciljem v zakonu, da bomo uredili prostorske informacije oziroma  prostorske podatke v Sloveniji in istočasno seveda tudi zagotovili, da bodo ti  podatki, tudi naši, dostopni povsod po Evropi in seveda evropski tudi v  Sloveniji kar je seveda iz doseganja ali pa iz problemov, ki jih imamo na  področju okolja, ki seveda presegajo državno mejo zelo pomembno. 
Vsi vemo,  da imamo v Sloveniji kar nekaj problemov s podatki čeprav moram reči, da ne  zaostajamo za Evropo, da nismo med najslabšimi, nismo pa tudi med najboljšimi.  Ampak bi pa ocenil, da smo v zgornji polovici po obsegu podatkov, ki jih  zagotavljamo in tudi po kakovosti naših podatkov. 
Namen zakona je seveda, da  z zakonom ne želimo ali pa n boo uredili vseh pomanjkljivosti, ki jih imamo  danes pri predvsem pomanjkljivih podatkih ali pa pri kakovosti podatkov. Namen  zakona je predvsem ta, da vpeljujemo enotno infrastrukturo, ki bo postopoma  določal to, da se bodo podatki, da se bo kakovost podatkov izboljšala, da se  bodo predvsem podatki ali pa zbirke podatkov med seboj povezovale se pravi, da  se ne bo dogajalo več to, da nekatere podatke vodi ali pa zbira ali pa upravlja  več različnih upravljavcev, da delajo različne storitve ali pa enake storitve  zopet več upravljavcev kar pomeni, da ne potrebno ali pa neracionalno trošimo  proračunska sredstva.
Seveda že skozi ta zakon ste sami ali pa skozi predlog  zakona ste že sami videli, da je tudi pri implementaciji tega zakona problem s  finančnimi sredstvi zato smo tudi v zakon vgradili način postopnega  uveljavljanja zakona kjer bomo z operativnimi programi, ki jih bo sproti  sprejemala Vlada poskušali glede na obstoječe resurse in glede na dejanske  potrebne postopoma implementirati ta zakon.
Zdaj, če bi hoteli to  infrastrukturo za prostorske podatke zagotoviti naenkrat bi bila potrebna seveda  še bistveno večja sredstva kot smo jih napisali v predlogu zakona. 
Toliko,  hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod  Seliškar. Želi poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj  pojasniti stališče? Besedo ima kolega Fras.
            DARKO FRAS:  Hvala za besedo gospod predsednik. Kolegica, kolegi.
Torej, na  kratko, komisija je obravnavala predmetni predlog sprememb in dopolnitev oziroma  zakona in ga v bistvu podprla. Seveda bi pa izpostavil samo nekaj točk na katere  tudi komisija posebej opozarja; tukaj je bilo ravnokar omenjeno s strani gospoda  Seliškarja, torej eden izmed večjih problemov je seveda ta, da za izvedbo  oziroma za vzpostavitev te infrastrukture sredstva niso zagotovljena. Torej  ocena v samem zakonu je, da bi bilo potrebno v dveh letih tristo petdeset tisoč  evrov zagotoviti in seveda to niso majhna sredstva in torej opozarjamo na to, da  seveda glede na to, da ni posebne proračunske postavke za to, bo izvedba tega  projekta šla seveda na račun prerazporejanja sredstev, oziroma porabe sredstev  na drugih postavkah za ta namen.
Nadalje želim izpostaviti, da seveda  vzpostavitev te infrastrukture bo seveda omogočila nek enoten in pa boljši  dostop in pa predvsem dostop širšemu krogu potencialnih uporabnikov do teh  podatkov na enem mestu seveda pa ta infrastruktura pa prav v ničemer ne bo  pripomogla k boljši kvaliteti ali pa ažurnosti samih podatkov. In na to želimo  opozoriti, zlasti občine seveda to ugotavljamo, da so ti podatki seveda  velikokrat ali pa prevečkrat neažurni in pa nekvalitetni, ko jih želimo  uporabljati za ali gre za to kakšno prostorsko načrtovanje ali pa tudi samo  določene analize in raziskave.
In zato seveda bi, to je zdaj naše opozorilo  oziroma sugestija Vladi, da bi kazalo v prihodnje nameniti več pozornosti  vprašanju, torej standardizaciji in pa večje kvalitete teh prostorskih podatkov.  Se pravi posledično torej tudi več sredstev v te namene. Ampak to je seveda  predmet drugih področnih predpisov, materialnih predpisov, ki urejajo torej  način vodenja in pa seveda tistega ki je zavezan voditi določeno vrsto  podatkov.
No komisija je potem skozi razpravo oziroma bil je izpostavljen še  en problem, ki sicer ne sodi konkretno v ta zakon ampak vendarle je bil sprejet  potem oziroma je tukaj pobuda, da se vladi predlaga, da preuči vprašanje cenovne  politike geodetskih storitev. Namreč opažamo, tudi občina, da so se cene  geodetskih storitev odkar so seveda le-te prišle na prosti trg storitev, se  pravi niso več regulirane, bistveno povečale. In seveda predstavljajo, bom rekel  kar precejšnje stroške zlasti ob seveda ugotavljanju dejstev, da je precej, bom  rekel teh zadev še ne urejenih, tudi leta nazaj pravzaprav niso bila sproti  ažurno urejana in je to velik problem. 
In pa končno, ob obravnavi tega  predloga je bil sprejet še en dodatni sklep, v povezavi ravno tudi z  zagotavljanjem teh sredstev za izvedbo tega projekta. Komisija predlaga, da  Vlada in pa služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj proučita  pobudo, da se operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za  to obdobje 2007 - 2013 dopolni tako, da bi iz teh sredstev torej bilo mogoče  poleg projektov vzpostavitve gospodarske javne infrastrukture sofinancirati tudi  izgradnjo podatkov o prostorski infrastrukturi, torej na enem mestu. In temu  ustrezno se naj nadgradijo tudi javni razpisi za pridobitev evropskih sredstev,  torej to je dodatni sklep, ki ga predlaga komisija. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega  Fras.
V imenu interesnih skupin najprej. Kolega Jan želite osebno ali v imenu  interesne skupine? Izvolite dr. Jan, imate besedo.
            DR. ZOLTAN JAN: Kot državni svetnik bi nekako  nadaljeval tam kjer je predsednik komisije nadaljeval oziroma tam na predzadnjo  stopnjo; na koncu svojega poročila namreč komisija pravi, da opozarja na  geodetske storitve. In kako so se cene dvignile v tem. Državni svet je potem v  prvem mandatu, ko je bil naš predsednik poslanec sprejel veto na tisti zakon, ki  ureja to geodetsko službo, zlasti pa vpisovanje in celotno proceduro vpisovanja  stanovanj in stanovanjskih objektov v Zemljiško knjigo.
In potem, ko smo šli  zagovarjati ta veto seveda ni hotel nihče razen predlagatelja razumeti zakaj smo  proti tistemu zakonu. Ker se bodo storitve strahotno povečale in povečal obseg.  Danes vpisano Zemljiško knjigo, če hočete hišo vpisano v Zemljiško knjigo morate  dati geodetski opravi, da vam napravi elaborat, ki je krasno cena visoka, dobite  "mapico" s katero lahko greste potem na Zemljiško knjigo. To je povzročil tisti  zakon, takrat so pa rekli, ne saj ni nič tako hudega, celo cenik so prinesli  pokazati, koliko bo stalo to in, da vsak, ki je kupil stanovanje po zemljiškem  zakonu ne bo imel problemov in tudi dejansko jih takrat ni imel, danes jih pa  ima. In zato je tudi toliko stanovanjskih blokov ni vpisanih, stanovanjskih enot  ni vpisanih v Zemljiško knjigo. Niso samo problemi z lastnino, tudi problemi  geodetske uprave oziroma teh pooblaščenih organov.
Tu, s tem zakonom delamo  točno to. Ne da nalagamo občinam dodatne obremenitve ampak ustvarjamo  .../Nerazumljivo./... za določene privatnike. Če pogledate tam tisto tretje  poglavje uvodnega dela, tretjo točko, finančne obremenitve; kakšnih tristo  petdeset tisoč evrov. Poglejte kaj je naloženo občinam, kateri župan med vami in  podžupan bo šel na svojo občino in rekel, jaz sem izglasoval ta zakon, ki nam v  občinskemu proračunu nalaga takšne in takšne obveznosti. Zato mislim, da  takšnega mnenja predsednik ne da ne podpiramo zakona ampak mnenje, ki podpira ta  zakon ne more biti sprejemljivo predvsem ne za vse tiste kar je. No jaz sem tudi  potem pogledal tam  malo, ne da sem takšen strokovnjak s tega področja, teh  stroškov, stroški za poseben upravni organ so navedeni v 24. členu. Žal zakon  24. člena nima, ker se konča pri 23. členu. 
Torej tudi tukaj ni spodobno, da  se s tem pride v parlament. Vem jaz kako se to dela, koliko variant je bilo na  pravnih, tukaj prav gotovo, da so bile skrbno pretehtane vse možnosti, ostaja pa  zelo odprto tukaj kdo bo to plačal. Ti podatki obstajajo in spomnimo se kako je  pri zemljiški knjigi, kolikokrat je država to plačala elektronizacijo,  digitalizacijo Zemljiške knjige. In dr. Virant se hvali povsod po svetu kaj vse  je dosegel ampak tisto ne funkcionira. Ker niso naredili niti tega, da se potem  pregib papirja vidi na digitalni obliki pod meja parcel in tako naprej in tako  naprej. Zato je bil projekt še enkrat napravljen in tako. Tudi boste videli v  kakor kratkem času bo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja potrebo pridobiti  mnenje te službe in to bodo dodatno obremenjeni občani, poleg državnega  proračuna.
No in če tudi pogledate primerjavo obveznosti  .../Nerazumljivo./... zakonskega predloga v primerjavi z ureditvijo drugih  državah boste videli, da se je zelo spretno izognilo odgovoru na vprašanje  koliko držav Evropske unije takšen zakon ima, koliko držav ima posebno službo,  koliko držav in kako je urejeno to financiranje, pri prejšnjem zakonu smo vsaj  videli, je bilo pojasnjeno v razpravi upam, da bo tudi tukaj. Tako kot je zdaj  iz takšnimi stroški, mislim pa, da na to pa ne bomo pristali in da ne bomo  podprli takšnega mnenja.            
Komisija bo pa imela možnost, da potem  bodisi pripravi drugo mnenje ali kakor koli napravi ali pa bomo, sam osebno  mislim, da bom poskušal pripraviti predlog oziroma podpreti predlog za odložilni  veto, če bo zakon takšen kot je sedaj predlagan tudi sprejet v Državnemu zboru.  Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Jan.  Besedo ima kolega Peršak.
            ANTON PERŠAK: Tudi  mene malo mučijo vprašanja, ki so v zvezi s tem zakonom povezana z občinami pa z  njihovimi dejavnostmi na temu področju. Lahko, da sem malo površno prebral zakon  pa nekako nisem tega čisto dobro razumel ampak, zdaj jaz si predstavljam  pravzaprav, da glede na to, da zdaj večina ali pa vse občine imajo neke  informacijske sisteme, ki jih imajo tudi več ali manj objavljene na spletnih  straneh, nekatere imajo tako imenovani .../Nerazumljivo./..., nekatere tri map  in tako naprej in me zanima kaj zdaj to pomeni za to? Ali to pomeni, da bomo  pravzaprav v Sloveniji, kar bi bilo seveda smiselno žal, da se nismo tega prej  lotili, da bi v celi Sloveniji, ne vsi, pravzaprav en enoten sistem na katerega  informacijski sistem na katerega bi se po občinah nanašali podatki in bi se  potem gledal pravzaprav ta sistem lahko ali za območje te občine ali za območje  Slovenije v celoti in bi se te plasti samo nalagale, tudi lokalno.      
Ali  to se pravi posledično pomeni, da bomo mi zdaj pravzaprav morali zamenjati ali  nekako dodatno še servisirati ta enotni prostorski informacijski sistem države  kar bo seveda pomenilo to kar je bilo omenjeno, da bo tudi vsaka občina imela  toliko in toliko stroškov v zvezi s tem in se pravi da teh tristo petdeset tisoč  evrov se bo kar najbrž nekajkrat...
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Peršak, samo  trenutek... Če komu preveč piha, vidim da eni malo migate z glavami, povejte da  bi mogoče kakšnega... .../Medsebojno pogovarjanje./... Se opravičujem za to  prekinitev.
            ANTON PERŠAK: Hvala.
Skratka, v bistvu bi  bilo fino, če bi dobili, glede na to, da so tukaj celo v večini predstavniki  lokalnih interesov, če bi dobili malo bolj odgovor na to vprašanje kaj pomeni to  za občine ali pomeni to, bi tako rekel pravzaprav sicer ga lahko obdrži  pravzaprav ali odstopi od dosedanjih teh različnih sistemov ali ne ali se bomo  samo še dodatno na tega navezovali in tako naprej. Ker po temu seznamu od teh  členov, kateri vse podatki naj bi bili je jasno, da so to v veliki meri tudi  občinski podatki. Občinski prostorski načrti, izvedbeni akti, komunalni  katastri, vsi in tako naprej. Hvala. 
 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega  Peršak. Želi še kdo razpravljati? Če ne bi vprašal gospoda Seliškarja, če bi  želel odgovoriti na te pomisleke in sugestije? Hvala lepa.
            ALEŠ SELIŠKAR: No jaz moram še enkrat poudariti,  da ta zakon seveda v ničemer ne posega v same podatke. Ampak dejansko poskuša  doseči, že sama direktiva poskuša doseči to, da bodo podatki, ki jih danes  vodijo v prostoru, v Evropi, v različnih državah, med seboj povezljivi. Tukaj  seveda obstaja nekaj resnih problemov, ki se jih ne bo dalo čez noč rešiti. Mi  smo v bivši državi imeli svoj koordinatni sistem, samo kot primer navajam. Tudi  navezani smo bili na svoj višinski sistem kjer, če boste šli po geodetskih  podatkih boste videli, da kar naenkrat se na državni meji spremeni višina za  sedemdeset centimetrov zato, ker je večinsko izhodišče različno. Zdaj kaj ta  direktiva pravi? Direktiva in tudi v zakonu temu sledimo, pravi podatki morajo  biti vodeni tako, da bodo s posebnimi servisi med seboj povezljivi. Se pravi  tudi direktiva ne nalaga nobeni državi, da mora ta trenutek podatke spremeniti  ampak mora, ne vem če se zdaj povrnem na naš koordinatni sistem, se pravi mora  naša država zagotoviti možnost transformacije obstoječih podatkov na takšen  način, da bodo v enotnem državnem koordinatnem sistemu in točno to delamo.
Mi  smo sicer uvedli ali pa uvajamo nov državni koordinatni sistem, danes še v  nobeni občini, nobenemu porabniku ali pa upravljavcu zbirke prostorskih podatkov  nismo rekli transformiraj podatke. Mi smo enostavno te transformacijske  parametre imamo tak oda lahko kateri koli porabniki te podatke transformira. Je  pa seveda smiselno kadar se ti podatki prenavljamo da takrat pogledamo ali je  bolj racionalno še naprej zagotavljati ta servis transformacije ali pa enostavno  zadeve, podatke prenoviti. 
Zato jaz trdim, da v zvezi z implementacijo ali  pa tega zakona občinam ne bodo povzročeni nobeni dodatni stroški. Seveda bodo pa  povsod povedano tam kjer ne vodimo podatke na enoten način. Da se postopno ali  pa kakšna občina, čeprav jaz ne poznam danes primera, da bi kakšne občina vodila  podatke na njej lasten način ali pa na poseben način. Mislim, da smo to dobo  preživeli, jaz mislim da zadnja zadeva, ki se nam je to dogajala je bila uvedba  enotnih matičnih številk občana kjer so nekatere občine imele svoj sistem  matičnih številk in so potem seveda mogle na roko preštevilčiti to matično  številko in EMŠO. To je bil hud strošek. Tukaj mislim, da se to ne bo zgodilo.  Kjer se bo pa dogajalo, še enkrat, se bo pa zgodilo v bistvu skozi te, bom rekel  državne evidence. Če bomo mi zemljiški kataster v celoti enkrat prestavili v nov  koordinatni sistem vam ga bomo v prihodnjem obdobju zagotavljali v obeh  koordinatnih sistemih, ko bo sistem prostorskega načrtovanja dosti zrel, da bo  lahko ob prenovi, ob novih planih prešel na nov sistem bo takrat prešel na nov  sistem.
Se pravi tukaj gre dejansko za postopnost in za zagotavljanje  podatkov v enotnem sistemu. Če ne drugega danes za državo težko zložimo skupaj  vse občinske prostorske načrte. Zaradi tega, ker se vendarle na stikih nekaj ne  ujema. Se pravi, to je zdaj cilj tega zakona, da postopno pridemo do tega, da  bomo lahko enkrat kot lego kocke vse občinske prostorske načrte zložili in  bomo  videli za vsako parcelo v Sloveniji kakšna je namenska raba, kje se lahko gradi  in kje se ne sme.
Konkretno so bile v začetku povedane, da smo že z Zakonom o  geodetski dejavnosti povzročili dodatne stroške za vpis stanovanj v Zemljiško  knjigo. Tukaj je vendarle potrebno ločiti; imamo dediščino kjer petdeset let  privatna lastnina ni bila zaželena za delo, se pravi mi geodeti imamo ali pa vse  nepremičninske evidence imajo vrsto problemov,  ki izhajajo točno iz teh  petdeset let ne skrbi za lastništvo, se pravi za meje parcel, za urejeno  zemljiško knjigo in tako naprej. In od tod, se pravi zdaj pa teh petdeset let  potrebno nekako nadoknaditi. Ko nismo imeli urejene evidence o stanovanjih je  bil za to  sprejet poseben zakon za varovanje kupcev stanovanj zato, ker so se  seveda dogajale malverzacije, ker enostavno dobre evidence ni bilo. Danes jaz  trdim, da stanovanja, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, sploh novega stanovanja  v tej Sloveniji ni več naprodaj. Se pravi, tukaj se je zadeva uredila ampak, če  želite to urediti seveda brez ene investicije v podatkih tega enostavno narediti  ne morete. 
In od tod tudi izhaja zakaj so cene geodetskih storitev tako  velike. Ravno zaradi tega, ker je potrebno tudi sanirati stanje za nazaj. Če  boste primerjali parcelacijo pri nas ali pa parcelacijo na Nizozemskem boste  ugotovili, da je tam parcelacija silno enostavna zadeva. Pri nas pa ni enostavna  zato, ker je potrebno ta zemljiški kataster, ki smo ga zanemarjali tukaj občasno  je potrebno predhodno te meje urediti. Tega postopka na Nizozemskem ne poznajo,  geodeti me sprašujejo kaj počnete? Ne vemo kaj počnete. Se pravi imamo neke  specifične postopke, ki so posledica, ne vem zanemarjanja ali pa nekega nedela v  preteklosti. 
Toliko, hvala.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za pojasnilo.  Želi še kdo razpravljati? Kolega Peršak.
            ANTON PERŠAK: Jaz se opravičujem gospod Seliškar  ampak zelo lepo je slišati, da tako verjamete v to kar ste rekel, mislim v zvezi  s temi opisi. Moram vam povedati, da prihajam iz ene relativno majhne občine, v  tej občini je vsaj pet, šest hiš, ki so bile na črno predelane v večstanovanjske  hiše, v katerih nikoli ni bil narejen projekt etažne lastnine in so te hiše še  zmeraj kot enodružinsko vpisane. In tudi vsa stanovanja so prodana, tudi že  drugič prodana in tako naprej, gradnja je še zmeraj nelegalna, reakcije pa žal  ni nobene.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Potem  zaključujem razpravo o tej točki dnevnega reda. 
Prehajamo na odločanje in  sicer glasujemo o predlogu menja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga  prejeli na klop. 
Kdor je za naj prosim dvigne zeleni karton. (20 članov.)  Kdo je proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet  sprejel.
            Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O  SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.
             Objavljen je bil v Poročevalcu Državnega zbora številka 122/2009,  obravnavala ga je komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo  komisije ste prejeli s sklicem. Stališče interesne skupine negospodarskih  interesov ste prejeli po elektronski pošti. Predlog mnenja Državnega sveta ste  prejeli tudi po elektronski pošti 4. decembra. 
Morebitne amandmaje k  predlogu novega mnenja vložite v pisni obliki. Vlada se je za danes opravičila  pri obravnavi tega zakona zaradi bolezni. In najprej sprašujem poročevalca  Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, če želi pojasniti stališče?  Kolega Kovšca, izvolite. Pa prosim, da ne bo kdo tega razumel kot da imamo  "bolano" vlado čeprav sem nekaj podobnega povedal za opravičilo.
            ALOJZ KOVŠCA: Hvala predsednik, jaz bom zelo  kratek.  
Poglejte komisija tega predloga zakona ni podprla iz enostavnega  načelnega razloga, ker meni, da je sprejem takšnega zakona korak v nasprotno  smer od preglednega, enostavnega in doslednega davčnega sistema. Zakaj? Zaradi  tega, ker obravnava neenakopravno davčne subjekte v Sloveniji. Dejstvo je, da  tukaj se davčno breme iz ene določene kategorije prenaša na vse ostale in se ga  razporeja, kar pomeni nepreglednost sistema, kar pomeni neko ekskluzivnost in  parcialno rešitev, ki pa za prihodnje zagotavlja veliko več problemov kot jih  imamo zdaj.     
Ne nazadnje smo se člani komisije spomnili obljube vlade, ki  gre nekako tako, da bodo delu zopet dali neko vrednost ampak iz tega predloga  zakona nekako tako izgleda, da je ne delo bolj vredno kot samo delo. In tudi z  razlago predstavnice Vlade oziroma predlagatelja zakona, da ni pravi čas za  spremembe se na komisiji nismo strinjali, ker če pa takšna kriza ni tragična za  korenite spremembe temveč je primerna samo za lepotne popravke potem pa res  nekaj ni v redu.
Še enkrat, komisija zakona ni podprla. Hvala.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega  Kovšca. Želi kdo razpravljati? Če ne lahko prehajamo na odločanje; opozarjam, da  tokrat glasujemo o negativnem mnenju komisije. Se pravi glasujemo o predlogu  mnenja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop.
Kdor se  s takšnim predlogom strinja naj prosim dvigne zeleni karton. (19 članov.) Je kdo  proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet  sprejel.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNI DNEVI  AKCIJ PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI.
Na klop ste prejeli promocijsko  gradivo proti nasilju nad ženskami. V naši sredini pozdravljam gospod Katjo  Zabukovec Kerin, predstavnico zveze za nenasilje in jo vabim, da predstavi  akcijo za proti nasilju nad ženskami.
            KATJA ZABUKOVEC KERIN: Hvala lepa. Spoštovani  predsednik, spoštovane, spoštovani.
Veseli me, da smem danes še na seji  državnega sveta spregovoriti o problematiki nasilja nad ženskami. Govorila bom  namreč o eni najbolj razširjenih in skritih kršitev človekovih pravic. Že leta  1995 je na četrti svetovni konferenci o ženskah organizacija združenih narodov  ugotovila, da je nasilje nad ženskami eden od odločilnih družbenih mehanizmov s  katerimi se ženske preizseljujejo v podrejen položaj v primerjavi z moškimi.  Nasilje nad ženskami temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma,  izvirajo iz neenakovredne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz  kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilje je naučeno vedenje in se pogosto  prenaša iz generacije v generacijo kot običajni vedenjski vzorec. 
Ženske po  svetu v različnih obdobjih svojega življenja doživljajo različne vrste nasilja;  nasilje v družini, trgovino z ženskami in deklicami, spolno izkoriščanje in  drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih  in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks.  Nasilje nad ženskami in deklicami je problem, ki ima razsežnost pandemije. Po  podatkih Unifema nasilje pri ženskah v starosti od petnajst do štiriinštirideset  let povzroči več smrti in invalidnosti kot rak, malarija, prometne nezgode in  vojne skupaj. Najmanj ena od treh žensk na svetu je že bila pretepena,  prisiljena v spolni odnos ali drugače zlorabljena v svojem življenju.  Povzročitelj zlorabe je po navadi mož, partner ali nekdo, ki ga ženska pozna.  Ena od štirih žensk doživi telesno ali spolno nasilje med nosečnostjo kar med  drugim poveča nevarnost za splav.
Po ocenah v Sloveniji v temu trenutku 20 do  25% žensk doživlja nasilje s strani svojega intimnega partnerja. Po podatkih  slovenske policije je bilo od leta 2000 do leta 2008 72% vseh ubitih ali  umorjenih v partnerski zvezi žrtev ženskega spola. Ubite ali umorjene so bile s  strani sedanjega ali bivšega partnerja ali zakonca.
Pomoč v času trajanja  nasilnega odnosa išče le 5% žrtev, večina žrtev o nasilju molči. Ženske po  podatkih evro barometra v povprečju sedemkrat zapustijo storilce nasilja preden  ga zapustijo dokončno. 
V zadnjem desetletju govorimo o nasilju kot kršitvi  človekovih pravic ženske med katerimi je pravica do življenja brez nasilja.  Nasilje nad ženskami je tudi način kako ženske socialno omejimo in jih zapremo  med štiri stene doma. Ženske, ki doživljajo nasilje se ne morejo svobodno  odločati in razvijati svojih ambicij, talentov, želja. Ne upajo si razmišljati o  nadaljevanju šolanja, razvijanja kariere, tudi o političnemu udejstvovanju je.  Imajo neenake možnosti v družbi saj so vsa njihova prizadevanja usmerjena v  zagotavljanje varnosti zase in za svoje otroke, če jih imajo.
V zadnjih  dvajsetih letih odkar v Sloveniji deluje prva nevladna organizacija za pomoč  žrtvam nasilja društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja so se  programi za žrtve kvalitetno razvijali in se, sicer počasi pa vendarle, širijo  po Sloveniji. Problem pa ostaja pomanjkanje posluha Ministrstva za šolstvo in  šport za vzpostavitev sistema preventivnega dela z otrok in mladimi.  Specializirano delo storilci nasilja ima v Sloveniji kratko tradicijo, trinajst  let, delovanja društva za nenasilno komunikacijo, vseeno pa je potrebno  poskrbeti, da storilce različne institucije, zlasti pa sodišče in centri za  socialno delo vedno napotijo na treninge socialnih veščin kjer se bodo nasilnega  vedenja od učili in naučili spoštljivega odnosa do žensk in sebe ter deljenja  moči v odnosih.
V Sloveniji imamo trenutno petnajst varnih hiš v katerih je  prostora za tristo petdeset žensk skupaj z otroki. Večino časa so v celoti  zasedene. Varna hiša za ženske, žrtve nasilja je prostor kamor se ženske lahko  zatečejo kadar postane strah pred nasiljem večji od strahu pred reakcijo  okolice, razpadom družine, revščino, uresničitvijo groženj storilca,  neučinkovitostjo institucij. Ženska žrtev nasilja odide v varno hišo šele  takrat, ko res ne zmore več. Pripravljena je oditi na tajno lokacijo, spremeniti  svoje življenjsko okolje, tvegati izbruh nasilja ob odhodu od doma, se  prilagoditi togim pravilom, ki zaradi zagotavljanja varnosti stanovalkam veljajo  v varnih hišah, prevzeti vso skrb za otroka nase in se podati v boj za  preživetje. Pomembno je, da ji pri tem pomagamo a varna hiša ne sme biti edina  možnost.
Zato nevladne organizacije ponujamo še poleg varne nastanitve še  svetovalno pomoč, individualno ali telefonsko, skupine za samopomoč, laično  zagovorništvo, druženje ter mnoge druge programe in projekte. Poudariti želim,  da nas število varnih hiš, čeprav je zelo pomembno, ne sme uspavati. Kot začasno  rešitev jih lahko uporabi le majhno število žrtev, ki so v trenutkih največje  stiske pripravljene in sposobne sprejeti pravila varnih hiš. Za vse ostale žrtve  moramo načrtovati drugačne programe kot so varovana stanovanja in podobno in jim  omogočiti lahek in hiter dostop do informacij o njihovih pravicah in možnostih.  Pomembna je širitev mreže nevladnih organizacij v vse večje kraje po Sloveniji.  Želimo si, da bi vse lokalne skupnosti pokazale takšno pripravljenost glede  financiranja programov nevladnih organizacij namenjenih žrtvam kot jo pokaže  Mestna občina Ljubljana, da bi tudi druge občine razvile strategije za razvoj  socialno-varstvenih programov in drugih programov pomoči.
Odgovornost za  povzročanje nasilja nosijo izključno storilci nasilja, nekatere žrtve se nam  zdijo prijetne, druge ne, nekatere so izražene, druge ne, nekatere so razvile  moteča vedenja, druge ne. A nobena izmed njih ne bi smela doživljati nasilja,  nobeni to ne paše kot se je nedavno tako izrazil eden od poslancev. Ker je  nasilje nad ženskami tako razširjen problem moramo svoja prizadevanja združiti  tudi v akcije osveščanja javnosti. Premalo je, da žrtve učimo kako naj se  ubranijo nasilja ali odidejo iz nasilnega odnosa. Ljudje se moramo naučiti kako  naj nasilja ne povzročamo za kar je potrebnega veliko informiranja,  izobraževanja in preseganja stereotipnih predstav. 
Prav zato vsako leto v  času od 25. novembra do 10. decembra potekajo mednarodni dnevi akcij proti  nasilju nad ženskami. 25. november je organizacija združenih narodov razglasila  za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami na prvi ženski konferenci  Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981 in sicer v spomin na sestri  Mirabell(?), ki sta bili brutalno umorjeni v času Trujilove(?) diktature v  Dominikanski republiki. V Sloveniji nevladne organizacije dneve akcij letos  obeležujemo že petnajstič po vrsti. Deset let je minilo od prve večje, ki se je  množično spomnite po sloganu "Kaj ti je deklica?". V želji, da bi se sporočilo o  ničelni strpnosti do nasilja nad ženskami slišalo glasno in odločno in odmevalo  dolgo v letošnjih akcijah nevladne organizacije iz zveze za nenasilje sodelujemo  z Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Z več dogodki pa so dneve  obeležile tudi druge nevladne organizacije. 
Skupaj smo pripravile široko  paleto javnih informativnih dogodkov, med drugim okrogle mize, strokovne  posvete, delavnice, izdajo več informativnih publikacij, prilogo brezplačnim  dnevnikom, televizijski spot, posebno policijsko akcijo ozaveščanja; po vsej  Sloveniji so namreč delili informativni material in vsa policijska vozila so  polepljena z nalepkami naše akcije. V preddverju državnega sveta je bila vseh  šestnajst dni akcij razstavljena velika bela pentlja, simbol nenasilja nad  ženskami. Bele pentlje smo s pomočjo ministrice za notranje zadeve, gospe  Katarine Kresal in ministra za pravosodje, gospoda Aleša Zalarja, 25. novembra  razdeljevali mimoidočim in jih pozivali naj se pridružijo našim prizadevanjem za  varnejše domove. Vsi zaposleni v javni upravi so dobili izčrpne informacije o  nasilju nad ženskami v elektronski obliki. V izložbi Ministrstva za notranje  zadeve je razstava vseh materialov in preteklih akcij proti nasilju nad  ženskami, ki jo je prav tako 25. novembra otvoril selektor slovenske nogometne  reprezentance, gospod Matjaž Kek.
Pomembno namreč je, da gibanje proti  nasilju nad ženskami preraste okvire ženskega gibanja in postane gibanje vseh  ozaveščenih ljudi ne glede na spol in druge osebne okoliščine. Ministrica  Katarina Kresal se je te dni sestala z ženskami žrtvam nasilja in jih vprašala  kako bi jim institucije lahko pomagale bolje. povedale so ji naslednje: državni  organi klica na pomoč ne vzamejo dovolj resno, velikokrat imajo tudi neprimeren  odnos do žrtve kar je posledica osebne tolerance do nasilja nad ženskami.  Opozorile so, da mnogi strokovni delavci in delavke na različnih institucijah o  dinamiki nasilnega odnosa ne vedo dovolj in posledično svoje delo slabo  opravljajo.
Sodni postopki se vlečejo in ženske, ki odidejo v varno hišo leta  in leta ne izterjajo pravice do lastnega doma, ker se skrivajo, mnoge pustijo  ali izgubijo službo in se znajdejo v veliki finančni stiski. Žrtve so opozorile  na pomembno povezavo, veliko žensk žrtev nasilja se zaradi večletnih sodnih  postopkov sooči z revščino. Potrebno je uvesti strožje sankcioniranje kršilcev,  ki kršijo pripoved približevanja, ker jih ta trenutek ni.
Vse žrtve nasilja  se zaradi nasilja soočajo s težkimi življenjskimi preizkušnjami, mnoge pa se  hkrati soočajo še z diskriminacijo zaradi drugih osebnih okoliščin; starosti,  nacionalne pripadnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, hendikepa. Še posebej  je na srečanju pretresla žrtev, ki je povedala svojo zgodbo, mlada izbrisana  Romkinja, ki je doživela tako nasilje v družini in bila žrtev trgovine z ljudmi.  V današnjem času, ko se pripravljamo na sprejem novega družinskega zakonika ne  smemo pozabiti, da je varnost za vsakogar vrednota, ki je nadrejena družinskim  vrednotam, da torej z raznimi ukrepi ne smemo bolj skrbeti za ohranjanje  družinske skupnosti kot varnost članov in članic teh skupnosti. Nevladne  organizacije poudarjamo, da je govoriti o nasilju nujno, če želimo žrtve  informirati o njihovih pravicah, storilcev njihovih dolžnostih, strokovno  javnost pa o nujnosti uporabe žrtvam prijaznih strokovnih pristopov, ki jih je  utemeljilo žensko gibanje.
Od države zato zahtevamo da s svojimi ukrepi in  institucijami zagotovi varnost vsakomur in je pri tem pozorna na družbene  skupine z manj moči. Nasilje nad ženskami je družben problem, ne problem  posameznic. Je zloraba moči in oblika diskriminacije. Generalni sekretar  Organizaciji Združenih narodov Ban Ki-moon pravi: "Obstaja ena univerzalna  resnica, ki velja za vse države, kulturne in skupnosti. Nasilje med ženskami ni  nikoli sprejemljivo, nikoli opravičljivo. Do njega ne smemo biti nikoli strpni."  Država je torej dolžna poskrbeti, da je vsako dejanje nasilja nad ženskami  obravnavano kot družbeno nesprejemljivo, skrbeti mora za promocijo ničelne  tolerance do nasilja in koordiniran pristop vseh institucij in organizacij k  reševanju odkritih primerov." V letošnjih akcijah mednarodna organizacija iz  zveze za nenasilje, policija in Ministrstvo za notranje zadeve pravimo:  "Slišite, da se dogaja nasilje nad ženskami? Prenehajte samo poslušati in  ukrepajte." 
Hvala, ker ste se nam v letošnjih akcijah pridružili. Vabim pa  vas, da se našim prizadevanjem pridružite vsak dan v letu, ko se zavestno  odločate in vsakič znova zbirate nenasilje, enakost, solidarnost, proaktivnost.  Le tako lahko skupaj postavimo nasilju meje. Hvala.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.  .../Aplavz./... Hvala lepa gospa Katja Zabukovec Kerin za vašo predstavitev.  Državni svet izkazuje z uvrstitvijo te točke na dnevni red svojega zasedanja  veliko spoštovanje, tako stikom z organiziranimi organizacijami civilne družbe,  tematiki sami in pa obravnavi vseh tem, ki zadevajo kakovost življenja  državljanov. Želi kdo besedo v zvezi s tem poročilom? Gospod Šuštaršič ima  besedo.
            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala za besedo. Zdaj ta  predstavitev je bila tako kvalitetna, da pravzaprav ni potrebno, da izrekamo  kakšno posebno priznanje. Tudi tema je taka, seveda, da se vsi z njo intimno  strinjamo. Vendar seveda v tej predstavitvi sem jaz slišal nekaj, kar me je zelo  zmotilo in sicer tako imenovani hendikep, s katero je označila invalidne ženske.  Jaz se s tem absolutno ne strinjam in bi v tej priliki povedal, da peti aneks k  mednarodni kvalifikaciji funkcionira invalidnosti in zdravja, ki jo je sprejela  svetovna zdravstvena organizacija in za katero je tudi glasovala slovenska  država. Izrecno priporočeno, da se ta izraz ne uporablja. Da se ne sklicujem na  našo Ustavo in seveda sistemsko zakonodajo in končno tudi konvencijo o pravicah  invalidov, ki izrecno govori o invalidnih ženskah, invalidnih otrocih in tako  naprej. Jaz se opravičujem za to intervencijo, ampak to je žaljiv izraz, hočem  poudarit. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega  Šuštaršič za ekspertno pripombo. Dr. Janvit Golob.
            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi.  Poglejte, ta ekspoze, ki ga je imela gospa Katja Zabukovec Kerin je bila  imenitna stvar. Zelo podobno smo slišali tudi ob nastopu varuhinje človekovih  pravic. Vendar vse te aktivnosti so vezane na kurativo. Nastopa pa vprašanje  preventive in preventiva je gospodarsko, ekonomsko stanje tolikih ljudi, kjer je  podlaga za nasilje v družini. .../Nerazumljivo./... 95.000 nezaposlenih, za  drugo leto je najavljenih 120.000 nezaposlenih. Od kod pa mislite, da ta podlaga  za nasilje izhaja? Iz skrbi kako preživeti, iz nervoze v družinah. Mož se vrne s  premalo denarja domov, nastopijo besede, take in drugačne, prepiri, pijača.  Tukaj pa tisto, kjer ima Državni svet svojo vlogo. Ne samo prisluhnit res lepim  besedam, ampak to je vse posledica. Mi moramo pa biti bistveno bolj prisotni pri  stvareh, ki to prepričujejo in o teh stvareh so moji nastopi tukaj, da mora  Državni svet prisluhniti pri gospodarskih stvareh. Kam tisti, ki odločajo v  gospodarstvu, peljejo državo. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega  Zoltan Jan.
            DR. ZOLTAN JAN: Jaz se opravičujem, vem, da smo  že vsi utrujeni po tej seji, naporni, ampak vendarle ena majhna stvar. Ne  strinjam se s stereotipom, da je nasilje samo produkt samo revščine, alkoholizma  in tako naprej. Daleč od tega. Ta družba tolerira nasilje v vseh oblikah. Delam  na šoli, predstavljam interese vzgoje in izobraževanja in sem delal take  raziskave še pred desetletji, preden je Sindikat vzgoje in izobraževanja celo  kampanjo odprl o nasilju nad učitelji. Ampak jaz sem pa potem gledal pa pred tem  nasilje med učenci in prva stvar, prvi odgovor, ki so bili, da niso bili nikoli  predmet nasilja. Nikoli jih ni nihče žalil, niso občutili nasilja. Ko pa  vprašaš: "Ali te je že kdo udaril, ali te je kdo zmerjal?" Potem to so pa vsi  doživeli, ampak to ni nasilje. Ali pa ena deklica, ki je v groznih razmerah  potem bila dodeljena, odvzeta staršem: "Ali je vpitje tudi nasilje?" Torej to je  zdaj ključen problem in zato sem vesel in hvaležen Zvezi za nenasilje, da se  ukvarja s celotnim nasiljem, ne samo nasiljem nad žensko. To je zelo aktualno,  prizadene nas vse, vsaka žrtev je deležna naše solidarnosti, ampak gre za  celotno nasilje, vse oblike nasilja v vseh porah naše države in tu mislim, da jo  podpiramo, podpiramo zvezo, podpiramo vsa ta prizadevanja. Čudi pa me to, kar je  omenila referentka, da Ministrstvo za šolstvo tega ne podpira oziroma, da toliko  niso sodelovali. Če bo potrebno, če bomo mi kaj tukaj napravili, smo  pripravljeni sodelovati. Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala dr. Jan. Še  kakšno mnenje? Kolega Jenčič. Izvolite.
            MIHAEL JENČIČ: Če sem res zadnji, najprej hvala  za besedo, če sem res zadnji, potem bi se gospe zahvalil za poglobljen ekspoze.  Jaz bi pa imel še eno proceduralno pripombo in sicer k 2. točki dnevnega reda  današnjega ...
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: To pa ni zdaj  ...
            MIHAEL JENČIČ: Ja, saj če sem zadnji, sem  vprašal ... Točko 6. imamo zdaj. Točko 6.
            MIHAEL JENČIČ: Se opravičujem, bom kasneje  potem, če lahko.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja prosim lepo.  Kasneje bo pa konec seje. Je v zvezi s 6. točko dnevnega reda še kakšna želja?  Jaz se zahvaljujem za vsebinske pripombe in dopolnila in ugotavljam, da se je  Državni svet seznanil z mednarodnimi dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. S  tem zaključujem sejo Državnega sveta. Preden formalno zaključim, vas sprašuje  gospod Jenčič ali imate proceduralno vprašanje? Ne bi rad, da zopet izpade, kot  da smo formalisti pretirani. Prosim vas, da pridete gor pa poveste za kaj  gre.
            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo vnovič. Jaz sem  bil prepričan, da je pač 6. točka  zaključena in zaradi tega sem se oglasil.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Samo, da vam  pojasnim kolega Jenčič. Po 6. točki je konec seje, ampak povejte.
            MIHAEL JENČIČ: Moje opravičilo zaradi  nesporazuma. No, ampak gre za 2. točko. Gospod Jože Mihelčič, tako sem razumel,  državni svetnik je predlagal, da bi o ruskem klirinškem dolgu, glede katerega je  postavil vprašanje dr. Janvit Golob, tudi državni svetnik, odločali oziroma, da  bi ga na prihodnji seji obravnavali. Skliceval se je na 98. člen Poslovnika.  
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ne gospod Jenčič,  zdaj pa oprostite. Napačno ste registrirali dogodke in v zvezi s tem ... Gospod  Mihelčič je razpravljaj o svoji temi, dopolnilnemu vprašanju v zvezi z lokalnimi  radijskimi postajami, lokalnimi mediji in o tem .../Oglašanje iz klopi./... In  je napovedal, da bo to zadevo dal v obravnavo komisiji.
            MIHAEL JENČIČ: Gospod predsednik, vprašanje, ki  ga je postavil oziroma  ne vprašanje, ampak razpravo, ki jo je imel dr. Jože  Mihelčič, je bilo mogoče razumeti tako, da bo na naslednji  seji opravljena  razprava o dopolnitvi. Ne? Hvala lepa.
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod Jenič jaz bi  vas prosil, da se pogovoriva detajlno, ampak ne tako na seji, ker ni problem  pojasniti to zadevo, ampak niste pravilno razumeli.
            MIHAEL JENČIČ: Hvala lepa, če nisem pravilno  razumel, ampak Poslovnik odloča, da Državni svet o tem vprašanju odloča brez  razprave ali se bo ali se ne bo uvrstilo in tega nismo storili pri 2. točki. To  je ... 
            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ne, ne, ni bil  predlog tak.
            MIHAEL JENČIČ: To je pač moj  proceduralni ugovor.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala  lepa. S tem spoštovana kolegica in koli  zaključujem sejo Državnega sveta. Še  trenutek za par obvestil, nekaj obvestil.
Dovolite, da se vam ob tej  priložnosti zahvalim za tvorno sodelovanje na tej seji, za tvorno sodelovanje v  celotnem letu 2009. Predvidoma je to naše zadnje srečanje letošnje leto, vendar  je pred nami še seja Državnega zbora, tako da je možnost, da se sestanemo še na  kakšnem izrednem srečanju v zvezi s predlogom za veto. Sicer predvidevamo  naslednjo sejo 13. januarja, vendar boste o tem dokončno še obveščeni  pravočasno. Zdaj seja kot taka je zaključena, sledil bo ogled, kratek muzeja  železarstva na Jesenicah, potem bi se vrnili nazaj v spodnje prostore, kjer bo  kratek kulturni program, nato pa prigrizek, hladno-topli bife. Organizator tega  dela programa je občina Jesenice. Besedo ima gospod Bregant.
            BORIS JANEZ BERGANT: Prvo eno skromno  opravičilo. Lovili smo klimo med sejo, da bi vam bilo čim bolj prijetno, ampak  smo rekli, da ne bi kdo govoril kako so Gorenjci skopuški, še pogrel nismo, smo  malo dodali toplote. Naslednjič ko boste tukaj, bo funkcioniralo tudi to tako  kot mora. Jaz želim in veliko željo imamo, da se vsi udeležite tega nadaljnjega  programa, gremo kar tu zgoraj čez na trg, suknjiče bo treba dati gor, ker gremo  ven 100 metrov peš preko trga v muzej, potem se pa lepo peš vrnemo v spodnji  del, tako da plašče vzemite s seboj, spodaj je nova garderoba in jih obesimo  spodaj in se dobimo in malce podebatiramo. Hvala lepa.
            (Seja je bila končana 9. decembra 2009 ob 14.13.)