Magnetogram 21. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(9. december 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 11.05.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Pričenjam 21. redno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Spoštovani državni svetniki, spoštovani drugi navzoči. Dovolite, da najprej pozdravim in se obenem zahvalim gospodu Tomažu Tomu Mencingerju, županu občine Jesenice, podžupanu gospodu Borisu Janezu Bregantu in državnemu svetniku, našemu kolegu Bogomirju Vnučcu ter vsem ostalim, ki so nam omogočili izvedbo seje v prostorih Kolperna Jesenice.
S tem nadaljujemo tradicijo organiziranja sej Državnega sveta pred koncem leta in pred poletnimi počitnicami izven Ljubljane, v posameznih regijah. Kot se spominjate, smo imeli do sedaj seje v Novi Gorici, v Metliki, v Mariboru in sedaj smo na Jesenicah.
Naše seje se je udeležil župan Mestne občine Jesenice, gospod Tomaž Tom Mencinger in podžupan Janez Bregant, ki je bil tretjem mandatu državni svetnik, naš kolega, predstavnik lokalnih interesov 10. volilne enote. Oba lepo pozdravljam in jima predajam kratko uvodno besedo. Izvolita.

            TOMAŽ TOM MENCINGER: Spoštovani predsednik, spoštovane, spoštovani. En lep pozdrav v občini Jesenice. To, kar je predsednik rekel, mestna občina, bi tudi prosil, da tudi državni svetniki pomagate, da enkrat zaboga tudi dobimo ta status mestne občine. Se matramo že od leta 1995. Tako, da šalo na kraj. Lahko rečem, da smo veseli pa tudi ponosni, da ste se zbrali v občini Jesenice, na kateri poteka današnja seja Državnega sveta.
Naj povem, da občina Jesenica je devetdeseta leta zelo težko doživela, ker prišlo je do razpada železarne kot take in pa tudi trgov, na katerih je železarna delovala. Tako, da številka preko 5.000 zaposlenih, danes jih je 1.500, pove marsikaj. Tako, da žal moram ugotavljati predvsem to, da smo se velikokrat morali sami izboriti takšne ali pa drugačne ugodnosti, da smo preživeli to krizo. Tako, da lahko rečem, Jeseničani smo trdni kot jeklo in tudi pokončni in pa tudi vztrajni. Zgodba, ki je bila na Jesenicah to potrjuje.
Naj povem tudi ostale stvari, ki so pomembne za občino Jesenice. V neposredni bližini ustvarjamo novo mestno središče, katerega ni bilo. V upravni zgradbi železarne Jesenice je sedaj locirana občina Jesenice, v neposredni bližini bivši kadrovski sektor pa začnemo z investicijo, seveda državno tudi v upravni center, v katerem bo država na terenu. To pomeni najboljša možna kombinacija, da ves ta upravni del v neposredni bližini in pa tudi ločen. Je kar nekaj bank prišlo na Jesenice. Mi smo zelo veseli, ker banke hodijo tja, kjer vidijo tudi svojo priložnost in pa svoj posel, tako da v tem delu lahko rečem predvsem, da smo se odločili na Jesenicah, da začnemo spreminjati miselnost o samih Jesenicah, o tej težki industriji pa tudi večnacionalni strukturi bili, to nam tudi drugi priznajo, zelo uspešni. Zavedamo se dejstva, da je lokalna skupnost tista, ki mora ustvarjati pogoje. To so prostorski dokumenti, to je komunalna infrastruktura in s tem si tudi privlačen za ostale investitorje. Pa bo mogoče več o teh stvareh povedal podžupan, bi pa nekaj drugega rad povedal.
Imamo kar nekaj problemov, poleg te mestne občine statusa, govorim tudi o ostalih. Naj povem samo primer, pitna voda Julijana. Vsi to zgodbo poznate. To je zgodba dvajsetih let, to je politična gospodarska kriminalka, ki se ne razplete. Imamo investitorja, slovensko podjetje, 50 milijonov evrov. Občina dve leti drži 35.000 kvadratnih metrov površine, v neposredni bližini imamo produkt, imamo 50 delovnih mest. Mislim, da so to ukrepi Vlade, ukrepi države, da v bistvu pomagajo pri teh stvareh. Druga zgodba mejni plato Karavanke. Mi že tretje leto izražamo interes in smo tudi prišli s konkretnimi podatki, s konkretnimi načrti za mejni plato Karavanke. Zgodba se odvija tako in drugače med dvema ministrstvoma, je pa razplet tak kakor je, da ni nič. Tako, da te so te dodatne stvari, katere bi pričakovali, da se v bistvu pospešeno rešuje tudi v pomoč lokalni skupnosti. Naj pa povem predvsem to, da sem prepričan, da ima vsaka občina podoben problem ali pa podoben produkt ali pa podoben projekt, katerega bi lahko z majhnimi ukrepi speljali pa vas ne bom zdaj več obremenjeval s temi stvarmi. Mi smo ponosni Jeseničani in mislim, da je to prav. Tako, da bo pa priložnost, da si določene stvari v neposredni bližini, na kateri se danes nahajamo tudi ogledate, ta del bo pa prevzel potem podžupan. Jaz vam želim resnično uspešno delo in pa prijetno bivanje na Jesenicah in pa seveda, da greste potem iz Jesenic tudi s prijetnimi občutki in da poveste o Jesenicah, da niso tako umazane, da niso take kot so bile, ampak, da so bistveno, bistveno lepše. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zahvaljujem se gospodu županu in poslancu za uvodne besede. Prosim tudi, da vzamete izraz mestna občina kot izraz komplimenta in namere. Neuradno lahko tudi povem, da je našemu sekretarju gospod Vnučec rekel: "Če hočete priti na Jesenice, morate vsaj enkrat reči mestna občina." Besedo dajem gospodu Borisu Janezu Bergantu, podžupanu.

            BORIS JANEZ BERGANT: Spoštovani gospod predsednik, državne svetnice, svetniki, ostali prisotni. Dovolite, da vas tudi jaz prisrčno pozdravim. Posebej sem vesel videti v teh klopeh kolege iz prejšnjega sklica, s katerimi žal nam druge naloge ne omogočajo več srečanj, kot slučajna, kjer koli se najdemo.
Moja naloga danes je predvsem, da vam predstavim kje sploh smo in zakaj smo tukaj na tem mestu. Vsi veste, da so Jesenice železarsko mesto. Ta del, kjer se nahajamo, je pa začetek prvega organiziranega železarskega dela kot industrijski obrat. Železarski proizvodi so se proizvajali tu na obronkih, na obronkih Golice, na obronkih Stola, potem pa je tam v 16. stoletju prišlo že do tako velike proizvodnje, da enostavno tam vodni viri niso bili zadostni in so se preselili k reki Savi, istočasno zgradili celotno fužinsko, kompleks, to je pomenilo naprave za proizvodnjo .../nerazumljivo./..., za predelavo v jeklu, za končno predelavo. Zanimivo je pa to, da tukaj so lastniki Belgijci v tistem času, zgradili tudi svoja bivališča, zgradili bivališča za zaposlene, zgradili cerkev. Skratka v tem krogu se je dogajalo vse.
V tem objektu v katerem se danes nahajamo je bilo skladišče lesnega oglja. To lesno oglje je bilo pač takrat kot kurivo, dovažalo se je iz okolice, .../Nerazumljivo./... Bohinja, iz teh okoliških hribov. Treba ga je bilo skladiščiti nekaj sto kubičnih metrov. Oglje kot oglje, malce nevarna zgodba, da se vžge in zato so bila posebna skladišča, kolbere, ki smo jo potem oziroma so jo naši predniki prevedli v kolprn. Včasih malce nerodno uporabljamo besedo kolperna, je kolprn, me opozarjajo. To je ta objekt, kateri je do letošnjega leta bil takšen kot je bil. Zob časa ga je najedel, propadel je in smo se odločili, da ga poskušamo uvrstiti v tiste projekte, ki bodo temu dele Jesenic, kjer nastaja, kot je že župan povedal, novo mestno središče, dali en poseben pomen. No, ta namen je predvsem, da ljudi, ki obiščejo ta kompleks lahko poučimo o tem kaj tukaj lahko vidijo, kaj se je tukaj dogajalo, da jih lahko tukaj tudi, se zadržimo, opravimo kakršne koli kulturne programe, lahko pa tudi zabavno prireditev. S tem to mestno središče dobiva objekt, ki ga doslej nismo imeli in mislim, da je, posebej bo zapisano v zgodovino tega objekta, da je Državni svet bil tisti, ki je prvi po oglju prišel v objekt in ... Ampak oglje pomeni dobro stvar. To je energija, to je proizvod, ki služi, da narediš še boljši izdelek na koncu in žal so ga včasih malo v vojnah tudi uporabljali, to jeklo, ampak pustimo. Mi bomo na miroljubnem delu .../Nerazumljivo./... V neposredni bližini tega kompleksa, ki je najbolj ohranjen fužinski kompleks v tem delu Evrope. Ohranjen je še plavž, ohranjena je predelava jekla tako imenovane pudlovke. Ta stanovanja v sosednjem objektu, tako imenovani kasarni je glasbena šola, graščina pa je muzej. To si boste pozneje ogledali in bomo takrat več o tem rekli. V neposredni bližini je železarna, ki se je širila po vojni, imela tiste okolju najmanj prijazne obrate. To je bila priprava rude za plavž, sami plavži in jeklarna. Tukaj iz tega dimnika, ki ste ga videli, ko zdaj piše gor Spar, zato, ker smo šparovni na Jesenicah, iz tega dimnika se je letno res valilo nekaj 10.000 ton rdečega prahu. Prahu ni več, malce rdeči smo pa še vedno na Jesenicah. Tu so zrasli potem pridelovalni obrati za predelavo pločevine in žice. Tudi ti so v začetku devetdesetih let doživeli žalostno usodo meturulške proizvodnje, se nekje v petindevetdesetem letu zaključi zgodba proizvodnja, potem 10 let je trajajoče obdobje stečajne procedure. Danes je tam nekaj obrtnih dejavnosti v letu, ob letu pa bo tam tržnica in novo mestno središče.
Skratka Jeseničani, kot je že župan rekel, smo ponosni na to železarsko tradicijo. Nam in našim prednikom je dajala kruh, je vabila znanje na Jesenicah, na tem znanju danes gradimo in verjamemo, da s temi izkušnjami smo resnično sposobni pripeljati Jesenice v neko stanje, kjer bo vsak lahko vesel, da je tukaj meščan, vsak, ki bo prišel nas obiskati pa verjemite, bo dobro sprejet in bo tudi lahko videl, da je to tisti del zgornjesavske doline, ki je lahko tudi zelo prijeten. Tudi jaz vam želim obilo uspešnega dela na današnji dan, srečali se bomo preko dneva, upam, da bo za vse zanimivo in že zdaj vabim ogled te muzejske železarske zbirke, delavci zgornjesavskega muzeja so pripravljeni, da vam razkažejo vse in odgovorijo na vsa vprašanja in tudi pozneje v spodnjih prostorih želim, da se prijetno pogovorimo o kakšni drugi temi kot je gradivo na mizi. Gradivo bomo zamenjali, mize pa ostanejo. Hvala, da ste prišli k nam.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Hvala za to zanimivo obrazložitev in besedo dajem še našemu kolegu Vnučcu za kakšno pozdravno besedo.

            BOGOMIR VNUČEC: Pozdravljeni še v mojem imenu na sedežu 10. volilne enote. Se zahvaljujem mojemu predhodniku, svetniku, podžupanu, prej županu in pa županu ter občinski upravi, da so nas tukaj sprejeli. Jaz sem vesel, ker je to prvič, da je Državni svet na Gorenjskem in da je to na Jesenicah. Moram pa še sam tudi omenit mestno občino. Takrat sva, ko je bil še kolega Bergant župan, jaz poslanec, je bilo v prvem branju, v bistvu je že bila mestna občina, ker je bila potrjena za en glas. Na žalost pa v drugem branju sta dva zmanjkala, ker pač vsaka vlada nekako ni naklonjena preveč širitvi občin, sploh pa mestnih občin, imajo pa Jesenice vse pogoje, če primerjamo z nekaterimi drugimi, ki so mestne občine tako, da jaz mislim, da tukaj je treba na tem vztrajati in sigurno bodo tudi Jesenice nekoč to dočakale. Vsaj upamo, da v neki bližnji prihodnosti. Toliko še iz moje strani. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Naj čisto na kratko glede na vajine predstavitve, morda še stavek, dva dodam v zvezi z Državnim svetom, ker smo velikokrat presenečeni kako malo ljudje, mediji, politiki ve o Državnem svetu. Samo toliko, Državni svet je tisti prizemljeni del slovenskega parlamentarnega sistema, ki ga sestavljajo državni svetniki, ki ostajajo profesionalci po izvolitvi na svojih delovnih mestih in zato prinašajo v Državni svet sveže znanje, izkušnje, probleme iz svojih delovnih področij in iz lokalne skupnosti in ker niso profesionalni politiki, gre to nekaterim močnejšim politikom neizmerno v nos. Imamo opravka z neko težko razložljivo ljubosumnostjo pogosto, čeprav je ta kombinacija lahko, profesionalnih politikov v Državnem zboru in državnih svetnikov zelo uspešna kombinacija, ker imamo opravka z nekim korektivom s strani Državnega sveta, ki odraža bližji stik z dnevnim življenjem. Zato mislim, da ima Slovenija tukaj ne problem, ampak neko priložnost, da s to strukturo parlamentarnega sistema, ki je skladna, tudi sodobni kriteriji, kvalitetne zakonodajne veje oblasti, da je uspešna in je tu naša prednost, ne pa slabost.
Zdi se mi vredno nekaj misli okrog tega povedati, ker moram priznati, tudi ko sem bil jaz poslanec v Državnem zboru, nisem prav veliko vedel o Državnem svetu, niti me ni brigal prav veliko več, kot neka motnja takrat, ko je recimo prišlo do veta. Mislim pa, da je to lahko pomembna prednost, še posebej zdaj, ko smo pred izzivi soočanja z globalno krizo, je izredno pomembno, da družbeni interesi pridejo v dovolj jasni obliki pred formalno politiko.
Za današnjo sejo so se opravičili kolegi: Borut Papič, Drago Žura, mag. Stojan Binder, Borut Meh, prof. dr. Jože Mencinger, Boris Popovič in mag. Dušan Černigoj.   Na sejo smo povabili Katarino Kresal, ministrico za notranje zadeve k 3. točki, Karla Viktorja Erjavca, ministra za okolje in prostor k 5. točki, dr. Franceta Križaniča, ministra za finance k 6. točki, Aleša Seliškarja, generalnega direktorja Geodetske uprave Republike Slovenije k 5. točki, Janka Gorška, vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije k 3. točki in Katjo Zabukovec Kerin iz društva za nenasilno komunikacijo k 4. točki.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora, dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. Spoštovana gospoda .../Izključen mikrofon./... S sklicem 2. decembra ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. - odobritev zapisnika 20. seje Državnega sveta Republike Slovenije, odobritev zapisnika 13. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije, 2. točka - pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov, 3. - predlog zakona o dopolnitvah zakona o policiji, 4. - mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, 5. točka - predlog zakona o infrastrukturi za prostorske informacije, 6. točka - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini.
Da se še seznanimo s pravili za glasovanje. To bo danes potekalo s kartončki in sicer prisotnost bomo ugotavljali z dvigom modrega kartončka, glasovanje za z dvigom zelenega kartončka  oziroma kartona. Štetje bo opravljala služba Državnega sveta, zato vas prosim, da vsakič nazorno dvignete in kratek čas zadržite svoj kartonček ob glasovanju. In če se strinjate, bi prisotnost opravili samo na začetku seje, v nadaljevanju pa samo, če se bo izkazalo za potrebno.
Predlogov za umik točk dnevnega reda nimamo, predlogov za razširitev nimamo. Na predlog pa ste prejeli predlog interesne skupine negospodarske dejavnosti, da se 4. točka - mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, torej, da ta točka postane 6., obstoječa 5. in 6. točka dnevnega reda pa se temu ustrezno preštevilčita v točko 4. in 5. Zato predlagam naslednji dnevni red in sicer najprej odobritev zapisnikov, potem pobude in vprašanje državne svetnice in svetnikov, 3. točka - predlog zakona o dopolnitvi zakona o policiji, potem pa 4. točka - predlog zakona o infrastrukturi za prostorske informacije, 5. točka - predlog zakona o dopolnitvah zakona o dohodnini in 6. točka mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da o tako predlaganem dnevnem redu glasujemo. Najprej ugotavljamo prisotnost. 27, hvala. Glasujemo o dnevnem redu, kdor se strinja prosim, da dvigne zeleni karton. 27. Se pravi soglasno sprejeto.
Ugotavljam, da je dnevni red ... Vseeno bomo morali še enkrat dvigniti. Torej, če je kdo proti, naj dvigne rdeči karton. Nikogar. Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

            Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 20. SEJE. Prejeli ste ga s sklicem po elektronski pošti. Pisnih pripomb ni.
Kdo se strinja z zapisnikom, naj prosim dvigne zeleni karton. (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče)
Ugotavljam, da je zapisnik 20. seje Državni svet sprejel.       Odobritev zapisnika 13. izredne seje. Pisnih pripomb ni.
Kdo se strinja, naj prosim dvigne zeleni karton. (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 13. izredne seje Državnega sveta sprejet.

            Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Po elektronski pošti 7. decembra in na klop ste prejeli pobudo mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba v zvezi z ureditvijo vplačevanja socialnih prispevkov delodajalcev. Predlog sklepa ste prejeli, prav tako poročilo komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Izvolite kolega Semolič.

            MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Hvala lepa. Spoštovani. Meni je toliko lažje, v imenu seveda komisije, reči besedo, dve, ker so na sami komisiji tudi predstavniki delodajalcev izrecno podpirali to pobudo. Iz tega mislim, da lahko rečem samo besedo, dve o tem. Gre za problem, ki je zagotovo vsem znan. Gre za problem, ko nekateri delodajalci bodisi ne plačujejo prispevkov v socialne blagajne, bodisi pa izsilijo ali pa uspejo dobiti odlok teh prispevkov pa tudi sicer kljub odlogu ne plačajo prispevkov. Seveda so žrtve tukaj delavci, delavke. Prvič zaradi tega in to je pogost absurd, ti delavci niti ne vedo in delavke, da je prišlo do tega. Namreč to je težko pojasniti, ampak da bi razumeli, delavec dobi plačilno listo, piše, da so prispevki obračunani in to bi po neki normalni logiki zadostovalo, ampak nastaja ena preklemanska inovacija, da to še ni plačano. To je obračun, ne pa plačani prispevek in zaradi tega so delavci pogosto zavedeni in delavke in nastane problem, ko ti greš na Spiz, da se pozanimaš kako je s tvojo pokojninsko dobo, kako je s tvojo pokojnino morebitno in takrat so problemi. Res, da je, da zakonodaja vsaj v delu ščiti delavca, da če gre za obračunan prispevek, ne pa plačan, se to šteje v delovno dobo. Neka varovalka je, ampak to je slaba tolažba, ker se pa ne šteje za pokojninsko osnovo obdobje, ki ni plačano in to je problem in to je velik problem. Zaradi tega, ker je ta problematika dosegla abnormne dimenzije v Sloveniji, znane so številke, notri so zapisane, 183 milijonov aktivnega dolga, ob tem pa še resno opozorilo, da je ta številka mnogo večja, zaradi tega, ker je zajeta v statistiki tistih delodajalcev, ki so dolžni več kot 4.000 evrov, da ne rečem črno polje, ki imamo pa cel kup delodajalcev, ki sploh ne plačujejo in delavci tega niti ne vedo.
Zaradi tega v bistvu gre ta pobuda, res samo smer nakažem, je zapisana v tej smeri, da se takoj, nemudoma spremeni vloga in dejavnost Dursa in Spiza, za to je odgovorna država. Torej mora država z ustrezno spremembo zakonodaje postavit ti dve inštituciji v bolj odgovoren položaj, da se to preprosto ne bo več dogajalo.
Druga smer reševanja je, da delavci in delavke absolutno ne smejo biti prikrajšani. Pobuda gre v tej smeri, da tudi v takih primerih, ko ni plačana, je pa obračunana, še zlasti, če je zelena luč s strani Spiza oziroma Dursa, država, ona nosi odgovornost, ne pa delavci in delavke, ki se mora tudi v teh primerih priznati delavcem in delavkam pokojninsko osnovo. Kje je zdaj denar? Država naj iz proračuna, ona je odgovorna, zagotovi, da delavci ne bodo prikrajšani in potem je še ideja v tej smeri, da bi morali delavci, delavke, tako kot Durs obveščajo redno vse nas, za cent, ko dolguješ pri dohodnini, smo vsi obveščeni. Mislim normalno je, da bi morala ta inštitucija prav tako pri prispevkih redno obveščati delavce kako je s temi prispevki in predlog gre še v drugo smer. Da bi morali objavljati v Uradnem listu delodajalce, ki pač ne plačujejo, ki so dobili pravico do odloga tudi, ampak delavci morajo vedeti zaradi tega, da vendarle tudi oni se zavedajo vseh posledic pravočasno in če gre za lumparijo, da kar rečem direktno, lahko pravočasno odreagirajo. Ne pa, da čakajo za pogoj za upokojitev in potem je kalvarija za nazaj, mogoče delodajalca sploh ni več, ker je življenje komplicirano. In pa seveda, da se zaostri s strani državnih inštitucij nadzor in tudi sankcije nad neizvajanjem teh zakonskih določb. Namreč mi imamo v kazenskem zakoniku tudi do enega leta zapora, meni so ti zapori tako, pač neprijetni s temi kaznimi, ampak dejstvo, da noben ni bil kaznovan do zdaj, noben ni bil kaznovan za te stvari, ki jih tudi zakonodaja sankcionira. Torej nekaj ne štima in  zaradi tega je nekaj pobud, ne bom šel v detajle, ki gredo v smer, ker mislim, če bo pobuda s strani Državnega sveta podprta, delodajalci pa podpirajo, tu moram izreči vendarle priznanje delodajalcem, ker dosti leti na delodajalce, tudi sami pravijo to, to ni prav do tistih, ki plačujejo, to je nelojalna konkurenca in mislim, da se bo Državni svet s tem, ko bo to podprl, vključil v velika prizadevanja, da bi se nemudoma, nemudoma stvari spremenile in ti trendi pač odpravili. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Semolič. Želi besedo predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide? Hvala lepa kolega Šuštaršič. Želi kdo drug besedo? Ja, kolega Zoltan Jan. Izvolite.

            DR. ZOLTAN JAN: Samo kratka podpora tej pobudi in majhna dopolnitev. Prvič. Državni svet je že večkrat to vprašanje načel in opozarjal. Če drugega ne, takrat, ko se ukinja SDK in ustanavlja Agencija za davke. Ker se je takrat omogočilo, prej nisi mogel plačati plače, če nisi nesel .../NErazumlljivo./... na SDK in si plačal. Potem so bile različne, lahko si šel na komite pa so ti dovolili, da si odložil in tako naprej, različne poti so bile, ampak v principu nisi mogel plačati, če nisi dal tega. Drugo, kar smo potem v različnih primerih opozarjali. Bistveno je pa to, da ni samo država tista, ki ne opozarja, ampak tudi ne plačuje. Slovenske železnice recimo leta in leta niso plačevala prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Torej ne samo tam nekdo, ki krade tovarno, si stavi v žep, ampak tudi državna podjetja. Akroni tukaj v Jesenicah ni plačeval, dokler je bil še državno podjetje. Zdaj, ko je privatno ne vem kako je.
Tretja stvar, ki bi jo veljalo upoštevati oziroma nanjo opozoriti pa je to, da ni samo država s svojimi inšpekcijami dolžna to skrbeti, ampak tudi zavarovalnice. Vzajemna ni samo zato, da si plačujejo razne projekte, ampak ta naš denar je tudi zato, da se poskrbi tisti, ki bo koristil te usluge kot zavarovanci in ne pa plačal zavarovalnine oziroma premije. Torej tudi obe oziroma vse tri zavarovalnice bi morale poskrbeti zato, da dobijo svoje dohodke, ki jim pripadajo po zakonu. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Zoltan Jan. Želi še kdo besedo? Ja, kolega Kovšca.

ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa. Jaz bi pobudo podprl, dopolnil bi jo pa še z enim pogledom, ki kaže na pravo sliko dogajanja v zvezi s plačevanjem prispevkov. Sicer gre tu za diskriminacijo malih gospodarskih subjektov. V malih gospodarskih subjektih odlogi plačevanja praviloma tudi s strinjanjem zaposlenih niso bili možni in pri teh odlogih plačevanja prispevkov je šlo za neke vrste gotovo klientalizem, ker to pravilo ni bilo vsem enakopravno dostopno. Omogočena je bila arbitrarnost na lokalnih nivojih in tako imenovani lokalni šerifi so odločali komu ja in komu ne. Prišlo je do ene take, zakonskega vakuuma, v katerem gospodarski subjekti tudi po zakonu niso bili izenačeni in niso poslovali pod enakimi pogoji. Torej ni šlo samo za oškodovanje delavcev, katerim prispevki niso bili plačani, šlo je tudi za povzročanje nelojalne konkurence, s katero je pač malo gospodarstvo bilo postavljeno v zelo neenakovreden položaj. Zaradi tega pobudo podpiram in vse, kar je v smeri preprečitve tovrstne možne arbitrarnosti in zlorab v prihodnje je treba storiti, da tega ne bi bilo. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za podporo kolega Kovšca. Želi še kdo? Gospod Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Lep pozdrav vsem navzočim. Vsekakor tudi podpiram to pobudo in upam, da se bo nekaj premaknilo v tej smeri in da bodo tudi tisti ljudje enkrat že kazensko odgovarjali, tudi s svojim premoženjem, kateri so vse te stvari zakuhali. Ne, da bo vse breme padlo na delavce, ampak tudi tisti na Dursu in vsepovsod, ker so vedeli, da se to ne dela in so dajali odloge teh plačil in pa raznih lokalnih .../Nerazumljivo./..., da bodo enkrat odgovarjali za te zadeve in tudi materialno. Ker če bodo samo odgovarjali, vemo kako pri nas sodišča ukrepajo, kako javno tožilstva ukrepajo in jaz se bojim, da iz tega ne bo nič, dokler ne bo res enkrat od teh državnih uslužbencev nastradal in odgovarjal za svoje delo. Ker, če tega ne bomo dosegli v Sloveniji, nimam jaz kakšnega upanja, da se bo kaj se spremenilo. Še enkrat poudarjam, podpiram to pobudo. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira pobudo mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.
Kdo je za, naj prosim dvigne zeleni karton? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 8. decembra in na klop ste prejeli pobudo Cvetka Zupančiča, državnega svetnika v zvezi s pogledom v vsebino pogodb med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter koncesionarji. Predlog sklepa ste sprejeli po elektronski pošti 8. decembra in na klop. Kolega Zupančič, želite podati dodatno obrazložitev? Izvolite.

CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav. Tukaj moram dodati par obrazložitev k temu. Že, kot je v pobudi napisano, je Komisija za kmetijstvo pri Državnem svetu obravnavala poročilo nadzornega odbora. Prav o tem poročilu je bilo kar nekaj vprašanj v zvezi z izračunom koncesije. Pravih odgovorov ni bilo. Potem tudi zdaj pri obravnavanju predlaganega zakona o skladu kmetijskih zemljišč ponovno ta zakon odpira to tematiko, ponovno ni pravih odgovorov. Ali jih nekateri iz ministrstva ali sklada, na skladu mislim, da jih poznajo, vendar o tem prav veliko nočejo govoriti in svetniki so bili tukaj v dilemi, kajti kot sami vemo, koncesije v državnih gozdovih, koncesijski gozdovi, ti koncesionarji, ki imajo pogodbe, dejansko plačujejo za, če samo navedem, za kubik prodanega lesa 6 evrov, 7 evrov. Tisti, ki so pa v nekoncesijskih gozdovih ravno tako v skladih pa letos .../Nerazumljivo./... pogodbe plačujejo skladu po več kot 30 evrov za kubik lesa. Tukaj gre za eno neverjetno nesorazmerje in dejansko kam, kako so ti izračuni, nastanejo, kaj dejansko se obračuna v stroških, da pridemo do teh številk, je dejansko neverjetno in na sami komisiji je bilo več pobud v tej smeri, kako bi komisija lahko prišla do tega, da bi pogledalo vsebino teh sklenjenih pogodb. Seveda tukaj smo se potem vprašali, jaz sem hotel z nekim vprašanjem tudi pravno službo Državnega sveta, je pač odgovorila, da z vprašanjem verjetno bi bili gladko zavrnjeni, da pač to ni možno. Potem smo šli v to obliko pobude in zelo dobro bi bilo, ko bi bila ta pobuda dejansko s strani ministrstev in s strani sklada realizirana že v kratkem roku, da bi bilo možno, kolikor bo ta zakon v tej obliki sklada sprejet, da bi  do morebitne obravnave veta, kolikor bi do tega prišlo že imeli možnost vpogleda ali pa bomo rekli pač, da ni volje pri ministrstvu, da ni v skladu, da nekomu sploh pokaže, kaj je vsebina te pogodbe, zato bi jaz prosil tukaj, da se ta pobuda podpre, potem bomo pa že videli kako naprej ravnati. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Zupančič. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejeme naslednji sklep: "Državni svet podpira pobudo Cvetka Zupančiča in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da pobudo proučite in nanj odgovorita."
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je Državni svet predlagani sklep sprejet.
Po elektronski pošti 8. decembra in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Draga Ščernjaviča v zvezi z razreševanjem problematike Vzajemne. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski poti na klop. Amandma državnega svetnika Petra Požuna ste prejeli po elektronski pošti 8. decembra. Kolega Ščernjavič, želite podati kratko obrazložitev? Je dovolj drobno napisano? Da. Hvala lepa. Kolega Požun, želi predstaviti amandma? Izvolite.

            PETER POŽUN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav.
Predlagam, da vprašanje kolega Ščernjaviča, ki je več kot na mestu, kar se tiče Vzajemne in še sreča, da se ga je lotil tako natančno razširimo in sicer, da zaprosimo oziroma pričakujemo še odgovor, kaj se dogaja s področjem donacij o Vzajemni. Tukaj gre za letno, za več 100 tisoč evrov teh sredstev, ki jih Vzajemna razdeljuje na dokaj, bom rekel, nenavaden način. Tukaj gre za denar več kot 900 tisoč zavarovancev. Denar, ki je namenjen seveda za izvajanje zdravstvenega varstva in bi se zato moral porabljati, se pa lahko porablja za vse kakršne druge namene, zato predlagam, da se izjemno natančno pripravljeno vprašanje kolega Ščernjaviča dopolni še s tema dvema vprašanjema. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Požun. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o amandmaju.
            Kdo se strinja z amandmajem? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
            Prehajamo na glasovanje o pobudi v celoti skupaj s sprejetim amandmajem.
            Kdo se strinja? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
            Hvala lepa.
            Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
            Po elektronski pošti na klop ste prejeli pobudo interesne skupine lokalnih interesov v zvezi z oprostitvijo dohodnine za OMD plačila. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti na klop. Kolega Reven, želite kot predlagatelj podati kratko obrazložitev?

            JOŽE RASTISLAV REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.
Ta predlog spremembe Zakona o dohodnini je vprašljiv, vendar ima zakon v področju, ki obravnava subvencije in druge prejemke iz naslova kmetijstva in izvira iz obveze države do Evropske unije oziroma pravice, ki izvirajo s temu postanejo te pravice vprašljive še naprej v taki meri kot je sedaj. Zakaj? Namreč po sedanjem zakonu je potrebno, da se plača dohodnina na tele prispevke, ki pa subvencije na investicije na vse te prejemke, zato sem predlagal, da v primer, da ta zakon ne bo podprt, da se izloči ta vsebina, ki se nanaša na kmetijstvo in poda pobudo, da vlada čimprej pripravi spremembo zakona samo za to področje. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo drug besedo? Ja, kolega Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Jaz pozivam, da se res ta pobuda sprejme, ker mi smo že v prejšnjem sestavu, ko se je sprejemal Zakon o dohodnini na te zadeve opozarjali. Prejšnja vlada nam nikakor ni hotela prisluhniti in kljub temu, da smo jim dokazovali, da te zadeve ne bodo v redu so oni to sprejeli in potem se je vsako leto pokazalo, da je problem okoli teh OMD. Če tudi pogledamo strukturo pomoči EU Sloveniji vidimo, da čez 80% financira EU, do 20% pa Slovenija. Jaz ne vem, če bi mi to internacionalizirali, kako bi gledala Evropska unija, da mi ves ta denar, katerega prispevamo v blagajno za kmetijske subvencije pobere država z davki nazaj. Tako da jaz mislim, da to moramo narediti. Vsako leto je problem. Letos je bil zelo hud problem, čeprav je bil dogovor na ministrstvu, da bodo te zadeve urejene smo dobili odločbe za plačilo teh davkov in kolikšen strošek je, če samo pomislimo, kakšen je bil strošek, ko so morali ponovno nam pošiljati nove odločbe. Nihče v tej državi se ne vpraša, kdo bo nosil te stroške, ker pošiljati okoli 100 tisoč novih odločb in vso proceduro speljati, to nekaj stane. Res pozivamo Vlado, da nam prisluhne in da se ta stvar čim prej uredi, ker drugo leto januarja, februarja bo ta problem isti postal kot je letos in bomo spet ponovno dvakrat stroške imeli okoli teh zadev. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Otoničar. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira pobudo interesne skupine lokalnih interesov in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance, da pobudo proučita in nanjo odgovorita."
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da Državni svet je sklep sprejel.
Po elektronski pošti 8. 12. 2009 ste prejeli dodatna vprašanja Državnega svetnika Jožeta Mihelčiča za dopolnitev odgovora Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov. Kolega Mihelčič, želite dodatno obrazložiti? Ne, ker je dovolj jasno v besedilu. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira dodatna vprašanja Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja ponovno prouči in na njih odgovori."
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop ste prejeli vprašanje Državnega svetnika Borisa Šuštaršiča glede problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva. Kolega Boris Šuštaršič želite dodatno obrazložitev? Izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo.
Gre za problem, da diplomanti Fakultete za socialno delo so obvezni opraviti še  enoletno pripravništvo. Poleg tega, če želijo delati na področju socialnega varstva morajo imeti še poseben strokovni izpit. Mi smo to problematiko zelo obširno razpravljali na 15. seji, 22. aprila 2009 in sprejeli zelo jasne sklepe in pobude. Predsednik Državnega sveta je to posredoval tako Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve, Ministrstvu za finance, Socialni zbornici Slovenije in Fakulteti za socialno delo. Čeprav je preteklo že toliko časa je potrebno ugotoviti, da to tega trenutka ni bilo razpisano niti eno pripravniško mesto, kar kaže na zelo neodgovoren odnos. Namreč država postavlja pogoje za študij na tem področju in če se nekdo kot mlad državljan odloči je praktično skoraj nemogoče, da potem ne more zaradi odnosa države do tega področja končati ta študij. Jaz sem razdelil na pobudo študentov te Fakultete za socialno delo, s katerimi sem imel razgovor včeraj v okviru svetniške pisarnice in Socialni zbornici Slovenije dva vprašanja, eno gre ministru Gregorju Golobiču, kajti gre za to, da pač on regulira vprašanje visokega šolstva, drugo vprašanje na isto temo, z nekoliko drugačnim poudarkom gre pa ministru Svetliku torej za delo, družino in socialne zadeve, ker oni pa predstavljajo tiste pogoje za strokovni izpit. Glede na to, je to pravzaprav nevzdržno stanje do mladih ljudi, predlagam, da podpremo to vprašanje.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Šuštaršič. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanje Borisa Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da vprašanje prouči in nanj odgovori."
Kdo se strinja? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča z nekoliko podobno vsebino glede predpisanega pripravništva socialnih delavcev. Želi podati dodatno obrazložitev kolega Šuštaršič? Izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Čeprav sem že prej povedal bi samo, da sta podobni vprašanji na dve ministrici, zaradi tega, ker če resnično država nima denarja, da omogoči predpisano pripravništvo, potem seveda bi to lahko reševali tudi v okviru strokovnih izpitov, ki so tako ali drugače že predpisani za vse tiste izobražence, ki želijo delati na tem področju, zato je še dodatno vprašanje.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Želi kdo drug besedo? Če ne, predlagamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanje Borisa Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje prouči in nanj odgovori."
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi s stališči o možni spremembi postopkov z odprtimi javnimi razpisi. Prejeli ste odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca v zvezi s predlogom o uvedbi delnega sofinanciranja prevozov otrok s strani njihovih staršev. Prejeli ste odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi s problematiko financiranja regionalnih televizijskih programov, kar smo danes dopolnili. Po elektronski pošti ste prejeli odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s pripravo operativnega programa varstva pred hrupom. Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi s konverzijo Ruskega clearninškega dolga v nakup plinsko parne termoelektrarne. Prejeli ste odgovor Službe Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Jožeta Mihelčiča v zvezi z odnosom Vlade Republike Slovenije do problematike Bele Krajine. Za vprašanje in pobude, na katere po preteku 30 dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma pristojne državnega organe. S tem zaključujem točko, pobude in vprašanje državnih svetnic in svetnikov. Proceduralno. Kdo se je prvi prijavil? Kolega, dr. Golob.

            DR. JANVIT GOLOB: ../Ni vključen./.. ../Nerazumljivo./.. ../Vklop mikrofona./.. vendar vodi me pri tem vprašanju oziroma nastop gospoda župana Mencingerja, ki je omenil, da ima težave z vodo, da ne pridejo po 20-ih letih nikamor, tako je tudi s to situacijo okoli vprašanje v zvezi z plinsko parno turbino. Odgovor je precej nekvaliteten. Kaj državnim svetnikom ob tej proceduri odgovora ostane?

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Golob, lepo vas prosim to res, ne morem. Ker, potem bi jaz nepravičen do vseh ostalih svetnikov, ki bi ravno tako imeli svoje tegobe v zvezi z odgovori. Se strinjam s kritiko, ostaja to, kar je danes uprizoril kolega Mihelčič, dodatno vprašanje in ostaja to, kar midva tudi včasih skupaj počneva, pobude direktno na ministrstva, razprave o Državnem svetu, itd., medtem, ko pa v sami kakovosti odgovorov pa ne morem skladno s Poslovnikom odpirati diskusije na seji Državnega sveta. Se zahvaljujem za pozornost in opravičujem, ker je pač regulament takšen. Kolega Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem.
Držal se bom pač tega poslovniškega določila in v samem odgovoru ne bi želel razpravljati, čeprav sem vseeno razpravljal priprava, ampak želim se sklicevati na 98. člen Poslovnika, ki v 6. točki govori, da lahko v Državni svet nekdo zahteva razpravo o odgovoru. Sedaj jaz bi na podlagi tega določila predlagal, da se na podlagi odgovora Službe Vlade za lokalno samoupravo opravi razprava v Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in na podlagi dodatno pripravljenih gradiv tudi na Državnem svetu. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Bo upoštevano. S tem zaključujem ponovno točko Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.

            Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O POLICIJI. Ta predlog je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 152/2009. Obravnavala ga je Komisija za državni ureditev. Poročilo komisije ste prejeli. Predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti 8. decembra 2009 na klop. Morebitne amandmaje, vložitev v pisni obliki. Želi besedo v imenu predlagateljev zakona gospod državni sekretar? Izvolite. Besedo ima državni sekretar, gospod Goran Klemenčič. Pri tej točki sodeluje tudi gospa Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije.

            GORAN KLEMENČIČ: Gospod predsednik. Spoštovani. Hvala za besedo.
Na kratko. S predlaganim zakonom, ki je sicer kratek se predlaga normativna uveljavitev nacionalnega preiskovalnega urada, o katerem ste gotovo marsikaj slišali, ki naj bi deloval kot avtonomna kriminalistična preiskovalna enota generalne policijske uprave, organizacijsko in upravno umeščeno upravo kriminalistične policije. Gre zgolj za vrh ledene gore, projekta, ki je trajal celo leto in ki ga je vodila medresorska delovna skupina, ki je vključevala ne samo zaposlene strokovnjake s policije, Ministrstva za notranje zadeve, ampak vseh nadzornih institucij, ki delujejo v Republiki Sloveniji, s področja, s katerega naj bi se Nacionalni preiskovalni urad ukvarjal, od Davčne uprave, Carinske uprave, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Urada za varstvo konkurence, Komisije za preprečevanje korupcije, informacijske pooblaščenke, Državnega tožilstva in tako naprej. V okviru tega je bila opravljena, če se vrnem malce nazaj, tudi analiza, kakšno je stanje na področju pregona in učinkovitosti pregona gospodarskega in finančnega kriminala ter korupcije. Seveda, za to analizo, da ugotoviš, da je stanje že več let nezadovoljivo, ne rabiš ekspertize Nobelovega nagrajenca, vendar nas je zanimalo, ker stanje seveda ni zadovoljivo, metodologije, ki se uporabljajo, niso zadovoljive v preiskavi teh kaznivih dejanj, trenutna organiziranost pregona in odkrivanja ni zadovoljiva, da bi se lahko zoperstavili temu problemu. Ključno pa je bilo indentificirati pravo rešitev. Pravo rešitev, ki na eni strani ne bo porušila tistih nekaj dobrih praks oziroma ne nekaj, tiste dobre prakse, ki so se nedvomno v zadnjih letih razvile, ki ne bodo pomenile vzpostavljanja neke povsem nove institucije, ki bi rabila leta in leta, da bi se sploh uveljavila in po možnosti stopila v konflikt z obstoječim sistemom tožilstva in policije. No, in pri delu te medresorske delovne skupine, s katero smo zelo zadovoljni v tem smislu, ker smo dejansko prvič potegnili za isto mizo čisto vse organe, ki se s tem področjem ukvarjajo. Stopili smo v kontakt z OECD, Svetom Evrope, Europolom, je ta delovna skupina čisto po strokovni plati prišla, ker gre za strokoven in ne političen projekt, do rešitve ustanovitve posebne operativne kriminalistične enote, ki bi delovala znotraj policije, vendar bi ji bila zagotovljena posebna samostojnost, posebna pooblastila v smislu prevzemanja zadev. Vendar, pazite, ne pooblastila v smislu širitve policijskih pooblastil, nobenih dodatnih pooblastil v smislu posegov v človekove pravice zaenkrat ni predvidenih in jih zakon tudi ne predpisuje. Kajti ugotovljeno je bilo, ni problem v tem, kakšna pooblastila ima policija ali DURS ali CURS, problem je v tem, kakšne so njihove kapacitete, kako sodelujejo, kako so organizirani, kako so vodeni in tako naprej. In zakon v štirih členih opredeljuje to neodvisnost Nacionalnega preiskovalnega urada, opredeljuje način izbora direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta direktor, ki bo vodil urad, ki bo imel zaposlenih 87 ljudi, ki bodo sami operativci preiskovalci - na to sem bom vrnil nekoliko kasneje -, bo imenovan s strani generalnega direktorja policije, pri čemer bo generalni direktor policije vezan na pozitivno odločitev posebne tričlanske komisije, ki jo bo sestavljal tožilec, ki ga bo imenoval Državnotožilski svet, strokovnjak Računskega sodišča, ki ga bo imenoval predsednik Računskega sodišča, in neodvisen zunanji strokovnjak s področja kriminalistike, dela varnostnih  organov ali nadzora finančnih institucij, ki ga imenuje ministrica oziroma minister za notranje zadeve. Se pravi, stroka prevladuje. Vlada niti ministrstvo samo ni vključeno v imenovanje te osebe, ampak je končna odločitev na plečih generalnega direktorja policije in te tričlanske komisije. Kar je zelo pomembno, tudi morebitna zamenjava in odstranitev direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada je vezana na pozitivno mnenje tovrstne zunanje komisije.
Naslednja stvar, ki je tu tudi urejena, je relativna avtonomnost Nacionalnega preiskovalnega urada, katere zadeve bo prevzemal v obravnavo, kdo se lahko obrne na ta preiskovalni urad, pri čemer ni treba spoštovati klasične policijske hierarhije, kar je pomembno zato, da se jasno postavi odgovornost, kdo je odgovoren za preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj. In se ti preiskovalci oziroma sploh Nacionalni preiskovalni urad ne skrijejo nekje v strukturi državnega organa, tudi policije. Nanj se lahko obrnejo iz Davčne uprave, posamezni tožilci, Carinske uprave, Urad za preprečevanje pranja denarja in tako naprej.
In še en pomemben element, zakaj je potrebna zakonska podlaga. Zato, ker naš sistem delovanja javnih uslužbencev, sploh pa ne sistem delovanja policije, ne omogoča tiste fleksibilnosti, ki je ključna za učinkovito delovanje tovrstnega organa. To pa je, da se lahko po projektnem delu sekundira in pošilja v tak organ ne samo policistov, ampak tudi ljudi iz drugih državnih organov, ki imajo potrebna znanja, da se po timskem principu, po projektnem delu dela na eni konkretni, recimo, zadevi. To ta zakon omogoča. Postavlja tudi posebne pogoje, posebna znanja za te preiskovalce in jasno predpisuje postopek oziroma daje nastavke za postopek, po katerem bodo ljudje v tem organu sploh lahko zaposleni. Preko določenih komisij, ki bodo strokovne komisije, v katerih ne bodo sedeli samo predstavniki policije, ampak tudi predstavniki Davčne uprave, Urada za preprečevanje pranja denarja in tako naprej.
In če zaključim, kot sem že prej rekel, de facto je Nacionalni preiskovalni urad že ustanovljen, de facto. S tem, da je Vlada pred tremi tedni sprejela nov akt o sistemizaciji v policiji, kjer je ustanovila to posebno enoto s 87 zaposlenimi. Kar je zelo pomembno, je treba poudariti, da gre v bistvu za ljudi, ki bodo dejansko delali na preiskavah. Zadeva je zasnovana tako, da bo samo direktor urada, en pomočnik in potem sedem vodij preiskav, vse ostalo pa preiskovalci, višji kriminalistični inšpektorji, ki imajo tudi nekoliko višje sistemizirane plače od sicer preiskovalcev oziroma kriminalistov, ki delujejo v okviru Uprave kriminalistične službe. Kar bi še rad poudaril, kot sem rekel, gre samo za zakon, ki se prinaša, ni nujen predpogoj, da to začne teči, po domače povedano, je pa nujen predpogoj za to, da ta urad začne funkcionirati tako, kot mora funkcionirati, v smislu samostojnosti in neodvisnosti, da se poišče in imenuje politično neodvisno in strokovno osebo, pri čemer je zakon odprl možnosti, da se na ta položaj, če se tako odloči ta komisija, lahko imenuje tudi nekdo, ki je imel prej izkušnje, recimo, v tožilstvu, sodstvu in tako naprej, ne nujno samo v policiji, lahko navsezadnje v davkariji, na področju preprečevanja pranja denarja, korupcije in tako naprej.
Kaj sem še želel reči, zadeve so pa sicer, moram reči, in javnost nas bo skozi to ocenjevala, mislim, da je zelo dobro pripravljena ta medresorska delovna skupina in projektni svet, ki je deloval na tem področju, je zadeve pripeljala do konca in smo prepričani oziroma gotovi, da bo Nacionalni preiskovalni urad začel delovati v začetku naslednjega leta, ne seveda v polni sestavi 87 ljudi, ampak v sestavi najprej 20, 25 in tako naprej, proti koncu leta pa lahko pričakujemo, da bodo že v polni sestavi.
Toliko z moje strani. Sva pa seveda s kolegico, namestnico generalnega direktorja policije, na voljo za vprašanja. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Kolega Vnučec, kot predsednik komisije, želite pojasniti stališče komisije? Izvolite.

            BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Komisija je predlog obravnavala in ga podprla. Je pa izpostavila nekaj zadev. In sicer, prvič, urad naj bi bil avtonomen, se pa pojavlja potem vprašanje razmerij avtonomnosti tega urada v razmerju do Uprave kriminalistične službe in v razmerju do drugih organov znotraj policije in s tem v zvezi morebitna nesoglasja, težave in tako naprej, nekoordiniranost. Potem, veliko težo bo nosil direktor. Direktor bo tisti, ki bo veliko stvari sam odločal. Zato so člani komisije izpostavili, da bi morebiti ta tričlanska komisija bila lahko veččlanska, ravno zaradi te izbire, da bo to nek kader, ki ne bo potem samo znotraj - državni sekretar je omenil, vsaj tako sem sam razumel, da se bo iskalo človeka iz teh služb, represivnih organov, ki že zdaj delujejo.  In ta tričlanska komisija je iz teh, tako, da tukaj je bil predlog, da bi mogoče bila to petčlanska komisija, ki bi bila tudi iz nekih zunanjih, strokovnih institucij, ki niso toliko represivne, če tako lahko rečemo. Pa nekako je komisija izrazila pomislek na morebitno nevarnost, da bi zdaj sicer ob vseh dobrih namenih pa prišlo le do povečanja ali pa kadrovanja na boljše plače, bistvenih sprememb, glede kvalitete preiskovanja pa ne bi bilo. Sicer pa drugače si pa želimo, da bi ta projekt zaživel, da bi delal in pa, da bi nekako zagotavljal nekako visoko strokovnost in da bi imel tudi vse pogoje za svoje delo. Toliko, hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, predsednik komisije. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Kolega Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Najprej moram reči, da sem zelo vesel, ko se je ta zadeva začela premikati iz mrtve točke. Tudi v začetku same obrazložitve predloga dopolnitve zakona je precej pozitivnih zadev. Vendar, če grem naprej, sem pa našel kar precej lukenj. In sicer zakon temelji na temu, da je sedanja kadrovska politika neustrezna in pa neustrezna so materialna sredstva. Se strinjam. Potem v obrazložitvi nadalje piše, da pristojni državni organi in institucije sicer že sedaj v predkazenskem postopku, vendar sodeluje že v predkazenskem postopku, vendar takšno sodelovanje ni koordinirano, zato so postopki dolgotrajnejši. V določenih primerih pa so z vidika taktike in metodike dela v predkazenskem postopku tudi neučinkoviti. Tukaj bi pa postavil vprašanje, ali bo MPU prevzel koordinacijo med pristojnimi državnimi organi in kako. Ker tega v tem predlogu zakona nisem videl. Nadalje piše, policija nima točnih podatkov glede izdanih sklepov sodišč, saj trenutno za direktno izmenjavo podatkov med sodišči in policijo ni pravne podlage.
Vprašanje. Kje je v tem zakonu podana pravna podlaga za izmenjavo podatkov, oziroma kako se bo ta pomanjkljivost rešila ali z drugim zakonom ali s tem?
Nadalje je podano, da preiskovalni sodniki so letos izdali le tri sklepe za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi. In piše posebej usposobljeni in specializirani finančni preiskovalci bodo zagotavljali dosledno izvajanje finančnih preiskav, to je v redu in o predlaganem odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi. Če bodo predlagali, to se pravi bo na isti način hodilo(?) kot sedaj, je še vedno vprašanje, zakaj in kako se bo rešil ta problem, ki je bil naveden samo s strani sklepi, problem sodišč, izdajanje sodišč.
Da bo nacionalni preiskovalni organ deloval znotraj policije, vidim, kot pozitivno zadevo. Vendar pa imam vprašanje glede razlage načela zakona. Tukaj piše načela uravnoteženja med stroški in prihodki državnega proračuna cost benefit. Cost benefit sistem jaz dobro poznam, pa bi prosil, kako je to bilo bolj detajlno mišljeno. Ključni element zakonodajnih rešitev je poudarjeno operativna avtonomija MPU in specifični položaj zaposlenih v njem, odlično. Vendar način, izbor direktorja MPU-ja in varovalk pred samovoljno razrešitvijo. Tukaj pa se moram obrniti na neke nelogičnosti. Namreč, imenovanje generalnega direktorja se upošteva mnenje, pri razrešitvi pa piše soglasje. Vsekakor je zraven ta komisija tričlanska, ki bo pri tem delovala. Vendar smatram, da bi moral postopek imenovanja in pa postopek razrešitve biti enak v obeh primerih, da je to uravnovešeno, kajti tukaj se nakazuje posredno, če nekdo malo bolj operativno pregleda, navedeno je, da brez soglasja zakonodajne(?) strokovne komisije razrešitev ni mogoča. Imenovanje pa bo mogoče samo na podlagi, a bo upošteval mnenje ali ne bo upošteval mnenja. In tukaj je nadalje še zadeva, ki operativno postavlja vprašanje. Namreč poročilo, direktor bo podal poročilo letno. Delo, naprej pa v 6.č členu piše, delo pomočnika direktorja MPU-ja vodi preiskavo in preiskovalcev vsake 4 leta ocenjuje direktor MPU-ja. 4 leta bo trajalo, preden bo neka ocena, preden bo neki ukrep, to za take službe se mi zdi predolgi rok. Vendar nadaljuje pa z zelo striktno zadevo, sklep o premestitvi je dokončen. To se pravi, če se bo nekdo po domače povedano zameril direktorju MPU-ja bo lahko premeščen brez te in se ne bo mogel pritoževati. To se mi ne zdi pravično do zaposlenih.
Nadalje. Najhujša luknja, ki jo vidim v tem. Direktorja MPU-ja lahko razreši tudi generalni direktor policije, če so podani razlogi iz prve, druge in tretje točke prvega odstavka 5. člena Zakona o policiji, pa poglejmo, kaj ta piše. 5.c člen piše, Vlada na predlog ministra, to se smiselno uporablja, jaz berem, kaj pravi za generalnega direktorja. Generalni direktor policije lahko predčasno razreši, če to sam zahteva, logično, če zaradi trajne izgube dolžnosti, možnosti opravljanja funkcije, da izgubi, če je opravilno nesposoben, to je tudi logično. In tretjič, če je pravnomočno obsojen, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali če je obsojen na nepogojno kazen zapora v trajno več kot tri mesece.
Četrte točke, pa ni, ki pravi in velja za generalnega direktorja, če krši dolžnosti generalnega direktorja policije ali s svojim ravnanjem ali opustitve dolžnega nadzora hude škoduje ugledu, najhujše zakonitosti delovanja in operativne avtonomnosti policije. Če zdaj povežem vse to skupaj in dodam še temu, da je v 5.č členu napisano, da je v postopku imenovanja in razrešitve generalnega direktorja mnenje komisije obvezujoče. Tukaj pa ni obvezujoče. In, če sedaj sklene vse to v neki mozaik, ne moremo drugače, kot da ne bi videl, da je to mesto direktorja oziroma ta zakon pripravljen za določeno osebo. Kajti imenovanje bo lahko, odstranitev pa nikakor mogoča. Niti ena, niti druga, niti tretja Vlada naprej, do konca njegovega mandata. In, če sedaj še pogledam, kako bodo pa te zadeve, ko jih bo sam prevzemal, sam odločal ta direktor, tukaj v tem piše v 6.c členu do oziroma, kako bo pa prišlo do prijave na ta organ, organi so navedeni, nikjer pa ni državljanov. Državljan, ki bo sumil, da lahko še tako hudo korupcijo, ne bo imel šanse prijave. To se pravi, bo njegova prijava mogla čez vso sito, na krajevno policijo in tako naprej. To se mi zdi, ta del je nepojemljiv. Še enkrat poudarjam, ko se gre v sistemsko spreminjanje nekega sistema ali samo del njegovega sistema, je zadeva že v redu. Te komisije oziroma te strokovnjaki so pravilno prišli. Vendar, kaj? Vsak sistem je dober samo takrat, kadar je odporen na entropijo. Da obrazložim, kaj pri tem mislim? Entropija je razpad sistema zaradi zunanjih motenj.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če lahko, gospod...

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Bom takoj, ker je važno. Tukaj se sistem postavlja tako, da bo znotraj lahko se delalo, kar se bo hotelo, na najvišjih, na najmočnejših položajih ekonomske stabilnosti države. Zato se mi zdi, da tak zakon ne bi smel biti po skrajšanem postopku. Prvič, niti po skrajšanem in bi moral vsebovati predvsem to, da se ne nanaša na razrešitve direktorja policije, ampak da posebno obdela ta primer. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega dr. Andrej Rus.

            DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa za besedo. Jaz bi v kontekstu podpore temu zakonu rad na glas razmišljal na naslednji način in sicer najprej bi rad pohvalil, mislim, da ta zakon kaže na to, da se končno tudi inovativnost v javnem sektorju začenja uveljavljati, kot vrlina, to je sicer ena prvih večjih inovacij v institucionalnem sistemu, jaz mislim, da bi morali to vzeti za zgled tudi povsod drugje, to je splošni komentar in to pozdravljam že zaradi inovativnosti. Zdaj bi pa rad predlagatelje v zadrego spravil in sicer z naslednjimi vprašanji. Mi vsi vemo, da se govori o slovenskem FBI-ju, kar je neumnost, zaradi tega, ker Federal... najprej moramo regije sprejeti, potem se morajo regije osamosvojiti, potem moramo federacija regije postati, da bomo lahko imeli nek FBI, ampak ključna motivacija za FBI je bila to pristojnost držav na področju policinga. Če si pobegnil iz ene države v drugo, nisi mogel v bistvu za zločincem iti, in oni so imeli jasno ustavno omejitev pristojnosti, zato so si mogli FBI izmisliti. Mi si pa zdaj nacionalni biro izmišljujemo zato, ker je delo potekalo preveč šlampasto, ker ljudje niso bili pripravljeni sodelovati, ker verjetno niso hoteli ostati po drugi uri v službi, ni se jim dalo pogovarjati z drugimi strokami, pa še kakšne take, težava je bila eksperta notri dobiti. Jaz namenoma karikiram, naše ovire za to, da bi v bistvu preiskovalni organi delovali bistveno boljše, so bistveno manjše, kot so bile v eni Ameriki. Amerika se sooča z ustavnimi ovirami, mi pa imamo v bistvu neke take manjše organizacijske, ki bi se jih morda lahko reševali na drugačen način. Jaz še vedno pozdravljam ustanovitev ravno zaradi tega, ker gre za dvoje, gre za simbolno akcijo, ni nam vseeno. Poskusili bomo nekaj novega in to je absolutno za pozdraviti, zaradi tega, ker lahko računamo, upam na rezultate. Tisto, kar bi pa rad predlagateljem vendarle postavil kot vprašanje je pa naslednje.
Sprašujem se, mene zelo zanima tisti del kaznivih dejanj, ki zadeva delovanje trga vrednostnih papirjev in trga kapitala na sploh. Tukaj se je zelo veliko zgodilo v zadnjem času na temo kaznivih dejanj, veliko kaznivih dejanj se je zgodilo, za katere jaz osebno mislim, da so kazniva. Ampak tožilstvo jih niti zaznalo ni, kaj šele, da bi kakršnakoli preiskava bila sprožena. Zdaj konkretno. Konkreten primer je recimo insiderstvo, se pravi trgovanje na podlagi notranjih informacij, ki je predmet kazenskega zakonika in zagrožena maksimalna kazen je tri leta, kar pomeni, se da preganjati tudi po službeni dolžnosti. Mi niti enega takega primera nismo imeli v Sloveniji. Ne, da se ni zgodil, serijsko se ljudje uvajajo sami sebe, znane osebe so v Financah in drugem časopisju. Večkrat se pohvali s to vrlino, da to ves čas počnejo in da je to vir njihovega zaslužka in tudi vir njihovega poslovnega uspeha. Ampak vendarle se to kaznivo dejanje ne zazna. Pa me zanima ali bo na takem področju, ki ga je doslej pristojno pokrival ATVP prišlo do kakšnega večjega napredka. Tisto, kar si jaz želim je to, da bi mi, recimo taka malo bolj kompleksna, ampak za nekatere države čisto rutinska kazniva dejanja, da bi zaznali sploh, ker velikokrat je že pri zaznavi velik problem. Jaz se bojim, da ta biro tega ne bo reševal zaznave kaznivih dejanj ali bo. Mislim, to je kot vprašanje in bom vesel odgovora. Druga zadeva je, kaj to pomeni za nek organ, ki je visoko specializiran, agencija za trg vrednostnih papirjev, vemo, da ima tudi svojo pod narekovaji policijsko funkcijo. Oni morajo zaznavati, imajo softwere, imajo ljudi, stroko in neko veselo dejstvo, da jih ne plačujemo davkoplačevalci, ampak borza sama in si lahko privoščijo, ne samo visoke plače, ampak tudi visoke investicije v lastno infrastrukturo. Pa me zanima, a bodo oni pristojnosti izgubili, kako boste skupaj delali in kaj se bo potem zgodilo, kako bo ta komunikacija tekla med agencijo za trg vrednostnih papirjev in pa tem birojem. Ni mi čisto jasno, morda sem tukaj res začetnik?
Tretje vprašanje. Ali ste morda kdaj pomislili, da bi bilo možno enostavno krepiti te neodvisne specializirane organe, nadzor? Kot vidite, mene bolj te specializirani organi zanimajo, kot je urad za varstvo konkurence in ATVP. Oni imajo pač tam neke profesionalne kapacitete, sami so tvorci normativne oziroma zakonodaje na tem področju, vidijo, kako se področje, ker ga morajo spremljati razvija. Ali ne bi bilo nekako zanimiv model za nadgradnjo tega, kar ste že zdaj naredili ali pa kar zdaj ponujate, razvijati več neodvisnih centrov nadzora, ki bi vsak imel v zadnjem členu svojega statuta napisan obveznost koordinacije, obveznost deljena, združevanja teh podatkov in obveznost timskega dela. Tisto, kar je najbolj pomembno pri tem, kar je danes dr. Klemenčič povedal, končno dobivamo timsko delo? Ali je smisel celotnega zakona, ki ga zdaj vidimo res, da bomo pripravili na en del javne uprave v timsko delo, pa rabimo potem tak zakon, ki inovira novo strukturo. Skratka, podpiram samo vsebino, podpiram inovativnost in dajem izziv za naprej. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Vnaprej bi samo želel opozoriti državne svetnike, da se prosim poskušajo okviriti na pet minut razprave, da ne bi zašli preširoko. Besedo ima kolega Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz načeloma podpiram formiranje nacionalnega preiskovalnega urada iz preprostega razloga, ker je kriminal danes postal zelo sofisticiran, zaradi uporab računalniške tehnologije, na drugi strani pa tudi naš pravni sistem, ker imamo nov .../Nerazumljivo./... z mešanico anglosaksonskih konceptov, pa srednjeevropskih in tako naprej zelo kompliciran in je to pravo .../Nerazumljivo./... za marsikatere kriminalne posege.
Konkretno bi pa jaz tukaj izrekel upanje, da bo ta nova policijska specializirana enota oziroma urad le se lotil preganjanja tujih prirediteljev iger na srečo, zlasti .../Nerazumljivo./... ki že leta in leta neovirano vdirajo v slovenski prostor in v bistvu odprto kradejo denar, tako državnemu proračunu, kakor tudi .../Nerazumljivo./... fundacijam javnim, iz katerih se financirajo prepotrebni programi za invalidske, humanitarne in športne organizacije. Konkretno želim slišati, če namerava se tukaj bolj angažirati?

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Šuštaršič. Kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Jaz imam tudi eno vprašanje oziroma  želim si, da bi mi razblinili eno bojazen, ki se mi poraja ob tem, kako je ta urad pravzaprav konstituiran in kako naj bi deloval. Gre za asociacijo, ki je bila že omenjena, to je, FBI in ki jo je tudi Vlada sama pravzaprav plasirala, ko je napovedovala ta zakon in ustanovitev tega urada. Ena izmed najbolj pogostih asociacij v zvezi FBI-ja in je tudi ena najbolj popularnih tem iz ameriških filmov to je konkurenca in spotikanje med FBI-jem in drugimi policijami, ki pravzaprav velikokrat povzroči to, da stvari, ki bi lahko bile raziskane niso raziskane ali pa, da pride do težav na tem področju. Bojim se in bi rad, kot pravim, da mi razblinite ta dvom, da je ta konflikt vgrajen v ta zakon. Gre pravzaprav za eno zelo preprosto dejstvo. V 6č. členu piše, da direktor tega urada sam odloča o tem, kaj  bodo preiskovali imajo diskrecijsko pravico v bistvu, o tem, česa se bodo lotili ali ne. Ne trdim, da se bo to dogajalo, ampak se lahko dogaja, da si bo seveda izbiral kot se temu reče, bombone, kajti vemo, da javna reakcija na vsako uspešno preiskavo je seveda zelo pozitivna. Tako kot so negativne vse tiste, ko se v javnosti že nekaj obsodi pa, potem preiskava ne pokaže ali pa sodni postopki ne pokažejo izida v skladu s pričakovanji javnosti. Ta v bistvu omogoča kot pravi selekcijo in to diskrecijsko selekcijo. To se mi zdi problem, ker se lahko zgodi, da bo seveda med ostalim delom kriminalistične službe in tem uradom prišlo do hude konkurence predvsem z ostalega dela nestrpnosti, ker mu bodo ostajala samo umazane, komplicirane in težko rešljive zavede. Kako bo to preprečeno?

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Peršak. Želi še kdo? Kolega dr. Golob, prosim.  

            DR. JANVIT GOLOB: ..kar smo slišali in prebrali vidimo, da tudi ne gre za mali dogodek. To je eden večjih dogodkov v Sloveniji v letošnjem letu, organizacija take službe. Tukaj pride do močnega organa, v katerem bosta šef in podšef, sedem šefov pa vsak od teh šefov bo imel 10 preiskovalcev, približno tako, torej ena izredna moč. Moč in denar pa formirata oblast. Prvo kar bi morali narediti v tem organu, da preprečimo infekcijo s politiko torej z šefi, dva in tistih sedem, obvezno ne bi smelo biti v nobeni stranki. Ker Slovensko družino poznamo, zakon je napisan tako kakor, da živimo v idealnem svetu, ampak relacije v Sloveniji so nam vsem predobro poznane. Pa recimo, da bo ta organ kvalitetno delal, celo toliko veliko ljudi bo, da bo materiala premalo, ali bodo tožilstva temu lahko sledila, tam se pa že začne ta druga kupna politična, ko pride iz tožilstva do sodstva je naslednja tako. Idealno in zamišljeno, kako pa realno to delali, gospod Klemenčič, živi bili pa videli.
Kiotske poizkusa tega sistema vi niste naredili. To je sedaj na papirju, lepo štima, tukaj bodo našlo službo 87 ljudi, to je strahotni aparat z izjemno močjo. Kdo bo to čuval? Ali bo predsednik oziroma direktor tega organa res ena kremenita kvalitetna, strokovno neoporečena, politično neopredeljena oseba ali pa bo to nekod, ki bo delal na poklic. Tudi na nižjem nivoju lahko delajo na nivoju telefona in vplivov. Kdo bo to kontroliral? Torej, izjemno previdno s takim organom, čeprav je očitno potreben, ampak priporočam vam eno izredno senzibilnost pri otvoritvi tega. Da ne bo tako recimo, kot sedaj je pokazala praksa v primeru Ministrstva za znanost in visoko šolstvo, ko gre tukaj v tem primeru, vašem, za moč je šlo tam za denar. Izkazalo se je to, da je močan lobistični krog deluje in porazdeljuje denar, potem pa minister reče, jaz padam s to politiko ali ne, v času, ko bo treba odgovarjati ga pa več ne bo. Kaj bo pa delal Kos, če vas lahko vprašam? Ali bo on postal sedaj šef tega ali boste vzporedni organ? Ali, še naslednje vprašanje, vi imate na policiji recimo oddelke, sektorje za raznorazne stvari, tudi za recimo boj proti mamilom, kako si boste šla sedaj tukaj oddelek za pranje denarja pa za boj proti mamilom s tistim oddelkom, ki je že na policiji, kateri bo imel večje kompetence? To je vprašanj, ki se tukaj porajajo, čeprav institucija praktično rojena je cela vrsta. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Golob. Kolega Ščernjavič ima besedo. Gospod državni sekretar, potem ko bodo državni svetniki izčrpali svoja vprašanja vam bom seveda dal besedo. 

            DRAGO ŠČERNJAVIČ: Hvala za besedo. Spoštovani!
Podpiram tole bi rekel usmeritev, potem se mi pa poraja vrsta vprašanj. Če bi sedaj seštel vse institute, institucije državne v javnem sektorju, ki so v nadzorstveno naravnani jih je množica tudi bi rekel tako kot je eden prej začel, kaj, kako se bo to medsebojno vse usklajevalo. Na primer, ker sem se tudi ukvarjal z javnimi naročili in je to ena velika postavka proračunu 4,5 milijarde, mala velika srednja, imam vrsto komisij, imamo proračunsko inšpekcijo, imamo tole, ko naslavljam vprašanja za odzivnost, ni odziva. Vlada si je kot ukrep za izvajanje varčevalnih ukrepov v letošnjem letu med 63 ukrepi tudi napisala, to je bilo, januarja, februarja tudi na mojo pobudo, ker sem sodeloval eno od idej, da se naj preverijo vse pogodbe javnih naročil v javnem sektorju, ker se na njih navezani interesni kadrovski, klientalistični in ne vem še kakšni lobiji ali je to v javni upravi, torej karkoli se povezuje s tem se odkriva marsikaj. Katera javna naročilo je bilo odprto je bila v Sloveniji mala, srednja, velika afera pa se nihče ni zganil.
Sedaj pa recimo takole, če bi vse to seštel, jaz sem predlagal zelo preprosto metodo, mi se lahko skrivamo s takimi velikimi idejami, predlogami pa institucijami, predlagal sem predsedniku vlade, da naj uredijo metodologijo januarja, februarja v zvezi z javnimi naročili, naj skliče vse strokovne, javne uslužbence, ki delajo po pogodbah, so z imeni in priimki imenovani uradniki - mali, veliki, srednji, cirka 180, ali koliko jih je, naj se zaprejo v Brdo v tisto veliko dvorano, naj pod enim strokovnim analitičnim vodstvom to obdelajo in potem naj tudi padejo odločitve, ker če so bile tudi pogodbe sklenjene v obdobju konjuktur, država plačuje iste cene kot je plačevala pred dvema, tremi leti tudi danes. Prvo je bilo seveda, kako se varčuje. Naj se varčuje tako, da se vse pogodbe spremenijo navzdol. To bi morali uradniki narediti, pregledati, spremeniti v obdobju te krize in recesije, ko tako hudo in krvavo varčujemo pri plačah in omejevanju plač v javnem sektorju. Nič se ni zgodilo, kar jaz vem, zelo malo. Sedaj, če bi 180 uradnikov, ki pletejo na raznih pogodbah pa povežem vsem uradu. Dobronamerno. Dovolite, nisem naiven, toliko sem tudi že star, ko ene stvari tako mimo se peljale, da bo groza tudi kljub temu uradu kot neki vrhuški na tej zadevi.
Druga stvar, kar me torej ob tem zanima. Poglejte Nadzorna odbora sveta, če jih seštejem, v firmah, imamo tudi, koliko je tega. Torej, to pomeni na eni strani tudi to, da kontakti med ali pa informativni pretoki, ki so ali pa neko odstopanje, ki so ali pa neko odstopanje, ki nastaja, da ti Nadzorni odbori, to sem že kdaj tudi predsedniku, gospodu Jamniku, ki je predsednik Združenja v nadzornem odboru že kdaj svarijo, da je potrebno nekaj spremeniti in dopolniti, da bi ti nadzorni odbori v firmah funkcionirali, kompetentno, profesionalno tako kot je treba, ker tam se začne tudi zlo ali pa odstopanje.
Naslednja zadeva kar je tukaj, ker me zanima. Če gledam tam v obrazložitvi, koliko je kaznivih dejanj, če seštejem tam za 2009 63 tisoč je bilo odkritih, to je velika številka, kar je policija do sedaj naredila kriminalistična in pa, če sem še seštel vse tiste, ne vem, koliko je bilo narejene, od kar so odkrili škode gre za čez 800 mio evrov pa bi tukaj vprašal predstavnika MZN-ja, ali se je tega denarja po odkritosti kaj vrnilo tam notri, ali kakšen je bil, kam? Recimo takole, to je velika številka, dosti je bilo narejeno, pregledno in pa seveda, ali in koliko. Kar zadeva finančnih transakcij bi rekel takole, to se skriva pod veliko strokovnostjo, sedaj lahko rečem zelo konkretno, ukvarjal sem se z enim primerom in sem videl to strokovno v narekovajih. In sicer, KAD pa nakupa Hita delnic in kaj sem odkril, saj sem sodeloval pa prijavil pa tudi so se nekatere zadeve raskotalile? Zelo enostavno. 5, 6 posrednikov je bilo vmes, torej kdo je bil zmes, šlo se je od transakcijskega računa do računa, se je začela odkrivati ta veriga, kako je sodelovala in kako so si, bi rekel, vsi mastili, da bom tako povedal po domače in to z velikimi sredstvi in da je bil KAD oškodovan 500 tisoč ali koliko evrov, potem smo prijave naredili, na enem poslu. Ampak hočem povedati, ko sem to videl, pa sem se poglobil več kot delal, pa zbiral, pa analiziral, se posvetoval tudi z raznimi ljudmi, revizorji sem ugotovil, da je to v bistvu končno enostavna zadeva. Krog je bil poznan, ti meni jaz tebi, in se je to tako lepo zavrtelo, vzrok je pa bil tudi eden v tem, ker na KAD-u niso imeli tedaj pred leti ni bila metodologija računalniškega spremljanja na enem centru vsake poteze kam to gre, kam gredo sredstva, kako se ta sredstva odvajajo ali pa so vedeli. Potem so rekli, da bodo naredili računalniški program, da bi lahko spremljali vse transakcije, ker je teh transakcij ogromno, jaz sem samo eno spremljal in sem pač videl, se je to razkotalilo in se je tudi torej prišlo skoraj do konca. Tukaj seveda to, kar je gospod Rus omenil, če gledamo Agencija za trg vrednostnih papirjev nimam nič proti pa Agencija za zavarovalni nadzor, kjer sem bil tudi na primeru Vzajemne tam, pri gospodu, kako se piše, Permanu zahtevo, zaradi dogajanja Vzajemni dobesedno, predsednik je menda sprejel Perman pa še enega predstavnika njegov. Torej, da pojasnim nekatere zadeve, svojo vlogo, funkcijo, svoji iniciativo, svojo pobudo, ker se niso odzvali. 

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ali lahko na zakon, prosim, spoštovani kolega.

            DR. JANVIT GOLOB: Zaključujem. V instituciji teh nadzorstvenih imamo ogromno. Sedaj, če bo ta nova agencija uspela vse to skombinirati, povezati pa bo to eden kvalitativni preskok v Sloveniji nastal, potem bom rekel, smo nekaj pomembnega naredili, hvala bogu.
Drugo bi povedal to, kar sem omenil včeraj v komisiji, globoko prepozno. Lastninjenje je končano, porazdelilo, pokradlo se je kar se je, da je nekaj še nastalo in v zadnjih 14 letih točno tole, da ne bom še kaj drugega povedal, ne sedaj po 19-ih ali pa 14., 10-ih letih lastninjenja ustanavljamo pa sedaj to ustanovo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Da pojasnim. Seveda svetnik ima pravico 10 minut govoriti, jaz sem vas prosil, če lahko svoje misli artikulirate znotraj petih minut, da ne bi tukaj predolgo. Če imate, bi rekel, potrebo in če je to povezano na zakon vas seveda nihče ne bo tukaj ustavljal, to vam moram jasno povedati, ampak prosim, slišali smo razprave, ki malo spominjajo na to, da bi sedaj vse sorte utemeljene tegobe radi ob obravnavi tega zakona dali na mizo, zato vas prosim za ostrejšo artikulacijo, da bi bila zadeva znotraj predvidenih časovnih okvirov. Besedo ima kolega Jenčič, potem pa kolega Cipot.

            GOSPOD JENČIČ(?): Hvala za besedo. Zanesljivo bom krajši kot 5 minut.
In sicer, osebno ne podpiram ustanovitve nacionalnega preiskovalnega programa. Zakaj ne? Slovencev je približno 2 milijona in ta 2 milijona prebivalcev ne potrebuje takega velikanskega števila specializiranih organov za odkrivanje kaznivih dejanj kot je očitno zamišljen nacionalni preiskovalni organ kot eden izmed naslednjih in nadaljnjih. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Jenčič. Kolega Cipot, ima besedo.

            RUDI CIPOT: Hvala lepa. Mislim, da mi je gospod Jenčič olajšal moj nastop, ker tudi sam osebno ne podpiram tega nacionalnega preiskovalnega organa preprosto iz razlog, ker če želimo sistem zakomplicirati, potem navadno ustanavljamo komisije. Mi bi morali iz tega mesta predvsem Vladi dati pobudo, da ima skozi vse do sedaj institucionirane organe in pa zakonske normative možnost, da lahko izpelje tudi na koordinirani način take preiskovalne postopke, vendar če gledamo največ korupcije je v državnih firmah, kjer so zlizani Nadzorni sveti z upravami in kjer je praktično imenovanje enih in drugih iz istega koša. Najprej Vlada naj počisti te svoje zadeve, potem lahko se pogovarjamo o eventualni potrebi po takem nacionalnem preiskovalne organu. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Cipot. Mislim, da smo za enkrat izčrpali, potem boste seveda imeli možnost še obrazložiti svoj glas. Sedaj bi prosil gospod državnega sekretarja Klemenčiča, da poskuša odgovoriti na izražene pomisleke, sugestije in vprašanja.  

            GORAN KLEMENČIČ: Hvala lepa. Nič manj nisem pričakoval, zato ker gre za pomembno temo.
Dodal bi še fus noto. Pomisleke, ki ste jih izrazili, jaz bi vam jih še dvajset lahko naštel ali pa še 100, ampak tudi odgovore nanje, idealnega sistema ni in tega nismo delali zato. Prvič, to ni .. bilo narejeno kot sem povedal, je za tem stala medresorska delovna skupina, pa se ne skrivam z nekimi tehnokrati, ki so za tem delali. Običajno je zelo velik sistem. Če čisto po pravici povem, vsi organi, ki na tem področju delajo, dobri ljudje, ki v njih delajo niso samo dobri, drži, ampak dobri ljudje, ki v njih delajo se zavedajo, da UVK, AVTP, DURS, CURS, policija, tožilstvo, sodstvo ne funkcionira vedno optimalno, daleč od tega, Slovenija je še v plenicah, kar se tiče pravne države, ampak tukaj so bitke za sredstva, tukaj so bitke za položaje. Medinstitucionalno sodelovanje je lepa beseda, ki pa se ob najboljših voljah pa ne vem kakšnih predpisih običajno ne realizira. Na začetku tega projekta so za isto mizo sedeli ljudje, ki se ne nujno, dovolj .. povedati, ker je pač realnost. Ne nujno nimajo pretirano radi, ali veste, za isto mizo so sedeli pri lansiranju tega projekta, generalna državna tožilka, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, šef Uprave kriminalistične službe, šefica Davčne uprave, enega politika ni bilo v sobi, z mojo malenkostjo pa se nima za politika, čeprav sem na politični funkciji, sami strokovnjaki z vseh nadzornih inštitucij in takrat je bilo potrjeno, da se v ta projekt gre. Tudi medresorska delovna skupin in Projektni svet, ki je bil ustanovljen, da ima to dolžnost speljati je bil izrazito strokovno naravnan, ampak to so druga vprašanja.
Najprej bi rad zelo jasno povedal nekaj. Ta NPU ni čarobna palica, ki bo rešila problem korupcije, tranzicijskih problemov specifične v Sloveniji, divjega lastninjenja, tajkunskih prevzemom in ne vem kaj, ni, ker take čarobne palice noben ne pozna in je nihče ne zna sestaviti in je preprosto ni. Mi potrebujemo dolgoročno strategijo na tem področju in kratkoročne ukrepe, ki gredo v korak s to strategijo. Zato prevzemamo odgovornost. Nikoli prej ni pred vas nekdo prišel, ne pred Državni zbor, ne pred Vlado z nekim takim konceptom. Zakaj? Ker se je v glavnem govorilo o tem, da stvari funkcionirajo. Odgovornost se je prelagala na nekoga drugega. Saj ne bi, ampak takrat ni on naredil tega, ali pa, veste, mi že izobražujemo, samo še malo pa bomo začeli zapirati, in odvzemati premoženje, zato ker nobena inštitucija ni bila pripravljena, in če smo realni, tudi Vlada ne, pripravljena reči, v tem področju slabo delamo. Prvič se je na tem sestanku zgodilo, mimogrede, tudi ko se je delala analiza, generalni direktor policije in direktor uprave kriminalistične policije prišel pred zaslon in reke, poglejte, mi imamo resne probleme. Nimamo resnih problemov samo zato, ker nam nekdo denarja ne da, ker nam nekdo ne da novih ljudi, ker pravosodje in parlament sprejemajo tako zakonodajo, da nimamo dosti pooblastil. Mi nismo dobro organizirani in to je naša odgovornost. To je bi tisti prvi korak iz katerega se je NPU(?) rodil. In še enkrat, NPU je samo delček te strategije.
In še enkrat. NPU v tem smislu ne bo nadomestil AVTP-ja, UVK-ja, komisija za preprečevanje korupcije, jih ne more, ker je preiskovalna skupina. Ker morata imeti tako kot vse demokratične države plejado nadzornih mehanizmov, ki delajo od prekrškov, od administrativnih zadev, včasih je pa dobro tudi kakšnega zapreti, da se razumemo. NPU bo na tem področju to delal. Nihče od teh, čisto iskreno mnenje bom povedal, nekateri od teh organov delajo boljše, drugi slabše. Fino je, če bi kdo na Vladi lahko udaril po mizi in rekel, sedaj morate pa vsi delati odlično. Ampak tako ne funkcionira ne ta Vlada, ne prejšnja, ne nobena prej. Pomembno je, da NPU omogoča forum, kjer se bo to sodelovanje v bistvu vzpostavilo. In, kar je pomembno in tukaj ni bilo rečeno, ljudje, ki stojimo za NPU-jem smo tisti, ki, pa karkoli si že mislite o državnem proračunu, dosegli, da je ena od razvojnih politik Republike Slovenije 13. razvojna politika, ki govori o krepitvah inštitucij pravne države. Da je to razvojna politika. Tako ni bilo na začetku in veliko bitk je bilo potrebno v Vladi, da smo do tega prišli. Zakaj? Mimogrede, NPU ne spada v proračun nacionalne varnosti, ampak tistih 8 milijonov, ki je bilo za dvoletni njegov zagon z vsemi plačami in vsem skupaj zagotovljeno, da je v politiki krepitve inštitucij pravne države, kjer so tudi Varuh človekovih pravic, informacijska pooblaščenka, pa tudi AVTP, pa tudi UVK. Drugače moramo gledati na te stvari. Je pa stvar tega, kako dobro določeni resorji pripravljajo svoje projekte. Vsi vemo, da Vlada kljub vsemu ne funkcionira takole, od sedaj bomo pa vsi dobri, pa lepi, pa ne vem kaj. Korak v pravo smer pa je.
Nekaj pomislekov, me zelo veseli, da ste zelo natančno brali zakon. Kar se tiče mnenja, soglasja in tako naprej. Lahko ga bo postaviti, nemogoče ga bo razrešiti. To je nomotehnično lahko problem, ki ga brez problema bomo rešili. Ampak če piše, da je direktor pri odločitvi, da imenuje osebo, se pravi generalni direktor vezan na pozitivno mnenje posebne strokovne komisije si tega jaz kot pravnik ne znam razlagati drugače kot da je to soglasje. Vi ste temu nasprotovali. Rekli ste, ni važno, postopek razrešitve je isti kot postopek imenovanja. V vsakem primeru, in tako je tudi v obrazložitvi napisano, in to velja tudi za generalnega direktorja policije, sicer pa bo šla zadeva skozi Zakonodajno-pravno službo. Vsekakor pa ni bilo tukaj namena vzpostaviti nek organ, ki bi na tak način ali drugače operiral.           
Kar se tiče medinstitucionalnega sodelovanja. Kot sem že prej omenil, ampak ni bilo časa in res bi o tem predolgo časa govorili. Predhodnik NPU-ja je bila sprememba zakona o kazenskem postopku, 160. člena Zakona o kazenskem postopku, ki omogoča in zahteva tudi ustanavljanje posebnih preiskovalnih skupin, kjer piše: Državni tožilec pri izvrševanju, bla, bla, bla, v zahtevah zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področja gospodarstva, korupicije, ki so predmet predkazenskega postopka, ki terjajo dlje časa usmerjeno delovanje, lahko vodja pristojnega državnega tožilca po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo policije s predstojniki posameznih organov in inštitucij s prejšnjega odstavka, to so pa vse nadzorne inštitucije, ustanovi specializirano preiskovalno skupino.
To medinstitucionalno sodelovanje smo v kazenskem pomenu tudi rešili. To, da Vlada reče, sedaj pa morate fino sodelovati... V vseh lokalnih zakonih že piše, kako se obveščamo in to, ampak vsi, ali večina je podhranjenih kadrovsko, vsi imajo preveč pristojnosti in potem so prioritete takšne ali drugačne. NPU bo v bistvu operacionaliziral spremembo ZKP-ja in bo nudil forum, s katerega bo tožilstvo potem usmerjalo te različne strokovnjake, kadar bo to potrebno samo v kriminalistične preiskovalce, kadar bo to potrebno še druge ljudi. Ali bo to rešilo sistem? Ne, ne bo ga rešilo. Ker pravim, še enkrat, čarobne paličice ni. Verjamemo, da bo vsaj na področju kazenskega pregona zadeva neprimerno bolj učinkovita.
Še nekaj bi rad rekel, ne ustanavlja se neka nova inštitucija. To je zelo ključno. Ne ustanavlja se neka noodvisna agencija, na ustanavlja se finančna policija, ne ustanavlja se nova policija. Gre za, če hočete drugače, za sektor v okviri kriminalistične policije, ki pa ima posebno samostojnost in posebne pristojnosti. Vendar ne pristojnosti v tem smislu,da bi imel večjo moč. Mislil sem, da bo prej, ko je bila izpostavljena bojazen glede FBI-ja, da bo kdo rekel, vzpostavlja se novega .../Nerazumljivo./ preko direktorja. Pa temu ni tako, ker nobenih dodatnih pooblastil ta oseba ne bo imela. Prej je bilo rečeno, kaj bo 87 ljudi delalo. Ne bo jim zmanjkalo dela.
Rečeno je bilo pa tudi, kakšna je to velika moč in kdo bo te ljudi nadziral. Spoštovani, kdo pa danes nadzora upravo kriminalistične policije, pod katero je 700 ljudi z enakimi pooblastili, kot jih bodo ti imeli? Spoštovani, kdo pa danes nadzira slovensko policijo, ki ima 9.000 ljudi z enakimi pooblastili. Na argument, prosim državljani, Državni zbor, ne isti, NPU bo pod istimi nadzornimi mehanizmi kot uprava kriminalistične policije, ali cela policija. Celo več, pod močnejšimi, zato ker bo moral poročilo pošiljati v Državni zbor in zato, ker bo jasno kdo je direktor, ker ne bo anonimni uradnik, ali pa policist brez prioritativnega predznaka. Mi sedajle kdo ve povedati kdo je šef sektorja za boj proti drogam na državnem nivoju? .../Oglašanje iz klopi./ Ni res, on je šef sektorja za boj proti organiziranemu kriminalu, ena stopnička višje. Se pravi, gre za individualizacijo predvsem odgovornosti, nobenih novih pooblastil in drugačno notranjo organizacijo.
Kar se tiče preverjanj, dobro plačani in tako naprej. Bodo nekaj več plačani, ja, zato ker bo delo v bistvu na nek način bolj zahtevno. Še enkrat, gre za  stvari, ki se že danes delajo, ampak se ne delajo dosti koordinirano. Zato jih je treba, veste, mi smo šli celo v to, da dejansko to kar Vlada lahko naredi in kar ministrstvo lahko naredi, celo materialni pogoji so na ta način zastavljeni. Preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi ima Slovenija malo izkušenj, to si moramo priznati, je projektno delo, to ni klasično policijsko delo, to ni tisto seksi kriminalistično delo, razumete, zbiranje, urad za zasliševanje osumljencev umora in tako naprej in dolgotrajno... To so finančne preiskave, to so stvari s katerimi Slovenija nima veliko izkušenj. Lahko rečemo, da nima  veliko izkušenj, ker je bilo zelo malo politične volje pod katerokoli oblastjo, da se tukaj ne  vem kaj zgodi. Dejstvo pa je, da te zgodbe veljajo za vse post tranzicijske države in ne samo za post tranzicijske države. Tukaj se resnično pozablja, oprostite, ko vam to povem, ampak  v začetku 90-ih let je imel .../Nerazumljivo./.. dva inšpektorja zaposlena za področje pranja denarja, to preprosto ni bila prioriteta, dva inšpektorja zaposlena za preprečevanje pranja denarja v enem svetovnih finančnih centrov v začetku 90-ih let. To so stvari prve konvencije mednarodne s področja preprečevanja pranja denarja in korupcije so v koncu 80-ih let in mi tukaj stopicamo od zadaj. Ja, veliko napačnih korakov je bilo narejeno v preteklosti. Še enkrat, zato smo se tukaj res povezali z Europolom, z OCEDE, Svetom Evrope, da bi našli tako rešitev, za katero smo pripravljeni sprejeti tudi odgovornost.
Kar se tiče sodelovanja mislim, da sem na neki način že odgovoril, ali bo tukaj prišlo do konkurence, itd. Vsi smo padli preveč mogoče pod tisto sintagmo NPU kot FBI, tega mimogrede s strani ministrice, mene ali policije ni bilo nikoli izjavljeno. To je bila politična skovanka, pardon, medijska skovanka, ki smo jo v vsakem intervjuju posebej, kadar se nanaša na to, posebej hoteli odbiti, ker seveda to ni FBI in seveda to ni notranja drugačna policija, zaradi katere bi prihajalo do klešev. Po isti logiki kot imate danes Sektor za droge, Sektor za organiziran kriminal, Sektor za finančno kriminaliteto in so notranja pravila, kako se te stvari dodeljujejo. Kot danes lahko Uprava kriminalistične policije eno zadevo vzame Ljubljanski policijski upravi in seveda so oni dol jezni. Pravijo, mi smo delali, slikali se bodo pa ti fantje gor. To so človeške stvari, to bo naredila praksa, to je stvar vodenja, tega ne moremo v zakon napisati niti ne z zakonom preprečiti.
Še ena zadeva. Ko se je nekdo naslonil na vprašanje štirih let in posebnih preverk, samo na štiri leta. Še vedno, žal, po moje, še vedno so policisti javni uslužbenci in za njih veljajo ti predpisi, kar pomeni vsakoletno ocenjevanje. Predstojnik to mora delati tako kot povsod v državni, javni upravi. Kar smo mi želeli doseči, da na vsaka štiri leta, konkretno direktor NPU-ja prevzema odgovornost in reče, drži, lahko se mu zameriš, čeprav ali veste njegova odgovornost bo velika, ker je pričakovanje veliko. Če nekdo stori napako v velikem sistemu ti vedno lahko, karikiram, to preneseš nekam dol, če pa ti poveljuješ s 87 ljudem, od kateri javnost pričakuje, od katerih politika pričakuje, na katerega je pol politike jezno pol pa, da ga bo sledilo je pač to na neki način njegova odgovornost. Na štiri leta so te preverke pomembne iz enega, bom sedaj zelo pošten, preprostega razloga, na podlagi enoletnih ocen se ti zelo težko znebiš slabega delavca, policija ima te izkušnje. Ja, samo to ni policijski sistem. Kot smo že povedali, problem je in zato rabimo zakon spreminjati, ker je v zelo "okostnel" sistem javnih uslužbencev v bistvu vezana neka taka enota.
Kar se tiče "cost benefit analiza". 8 milijonov so celoviti stroški z vso opremo, s plačami, pri čemer poudarjam, to ne bo 87 novih ljudi nujno. Teh 8 milijonov ni dodatno iz ... pripeljanih pa povedano, to je pa za to, zaradi tega se zmanjša proračun pri tistih javnih uslužbencih, ki sedaj delajo na nekih drugih položajih in bodo prišli v ta organ, pri čemer bo pač recimo tam od 20 do 30 notranjih od pač zunanjih, to je stvar v bistvu tistega, ki bo, potem to vodil. Zakaj "cost benefit analiza" ravno, zato ker je eden uspešen zasek proti pravne premoženjske koristi, ki bo to povrnil. Recimo primer Nemčije, Nemčija iz takih dejanj financira celotni projekt zaščite priče in večino svojih prikritih preiskovalnih ukrepov.
Sedaj na tisto bolj boleče, kar je tudi nekdo lepo izpostavil. 800 milijonov je povzročene škode. Ali smo že kaj dobili nazaj? To je bila lanskoletna povzročena škoda oziroma pa še letos, ali smo že kaj dobili nazaj? Ne nismo še dobili nazaj. To bomo prvič dobili nazaj, ko bo prva pravnomočna sodba, ker policija tega ne pobere pa ne da, to niso prekrški, ki gredo v proračun. Pravnomočna sodbo rabiš. Sedaj, gremo pa na to. Ja, tudi mi se bojimo, strinjam se, tudi mi se bojimo, če bo neučinkovit bo imelo tožilstvo velike probleme. Prvo in kasneje sodišče, zato pa se pripravljajo spremembe tudi tam. Kot veste je spremenjen Zakon o sodiščih že ustanovil posebne oddelke za pregon tovrstnega kriminala. To je bilo sprejeto pred mesecem. Sedaj je pač že vprašanje na neki način tožilstva, to ni v naši pristojnosti. Pa ne gre za to, da tožilstvo slabo deluje, ampak gotovo bo večji prihod tukaj pomenil večjo obremenitev. Je pa tudi dejstvo, da mi računamo na to, da bo ta pripad bolj kvaliteten. Tudi mi se posujemo s pepelom. Dali smo 54 predlogov za zavarovanje premoženja, dobili smo "enega". Lahko smo klasični uradniki pa rečemo, poglejte, na sodišča kako so neučinkovita. Lahko smo pa malo samokritični pa rečemo, v redu, sodišča niso najbolj učinkovita, ampak mogoče pa v 1% ali pa v 10%, 20% bi pa tudi mi lahko boljše delo opravili in bi bili bolj prepričljivi za sodišča. Bodimo enkrat za spremembo vsaj na takem področju brez fig v žepu. Jaz, ker sem bil pač vodja projektnega sveta, ki je to delal skupaj moram povedati, da tukaj smo bili sposobni državni organi pogledati preko si oči in reči, imamo problem in dajmo ga takole rešiti in potem kdorkoli si bo že zaslužbe pripenjal, hvala bogu, če bomo to rešili.
Zadnja stvar. Danes bo pa brez dvoma, Državni svet se opravičujem, pred Državnim zborom, ker jaz bi moral biti v Državnem zboru na odboru sedaj dol in smo jih morali "skenslati" in sem z veseljem rekel, zato, ker sem v Državnem svetu. To sem še hotel povedati. Kako je z dodeljevanjem zadev? Je preveč tega pa še takole nepovezano na neki način govorim, ampak kako je z dodeljevanje zadev. A ja, to je bilo povedano, državljana ni notri. Državljan, ali veste, državljan bo podal ovadbo tako kot jo lahko vedno poda, na policijo, seveda in mimogrede, spoštovani, če še niste opazili, pa da ne bo sedaj, oprostite, pokroviteljsko slišalo, ampak to se splača pogledati. Pred meseci je bila vzpostavljena anonimna e prijava korupcije v okviru e uprave na pobudo kriminalistične policije pa absolutna anonimna prijava e korupcije, ki ne teče preko policije, ampak preko portala E uprave, zato da je dejansko anonimna. Zelo dobre rezultate imamo skozi to. To gre direktno na kriminalistično službo. Vsaka prijava, vi lahko greste k lokalnemu šerifu oziroma policistu pa mu daste prijavo, jaz pa mislim, da je on skorumpiran, lahko pošljete tako kot se pošilja vedno na tožilstvo, itd., potem se bo pa odločilo, kdo bo to delal. Zakaj so tisti organi notri izpostavljeni, zato ker je tukaj dolžnost direktorja NPU-ja, s čimer se vzpostavi ena varovalka, da mora pisno odgovoriti recimo šefici Davčne uprave, zakaj on ne želi sprejeti njenega primera, ampak to ne pomeni, da ga policija ne bo delala, ga bo delal pač, ne vem, sektor kriminalistične policije PU Ljubljana. Enemu človeku morate dati pravico, da bo izbiral, ker imate samo dve možnosti. Ali daste pravico, da izbira temu človeku, ki je šef ali pa daste pravico, da izbira enemu nad njim. Tak primer in problem, se nisem zarekel, imamo pri poseben oddelku tožilstva in generalni državni tožilki. Ne mislim personalno, ampak tudi tam je specializiran oddelek, kateremu mora nekdo dodeljevati primere. Imate samo dve možnosti, ali šef tega oddelka reče, to je moj primer. Če imaš probleme s tem se "buni" pri šefici pa ona lahko drugače odloči, tako imamo mi notri sedaj zapisano, direktor NPU-ja reče, ta primer je moj, ne vem, šef Ljubljane policijske reče, ne, ne, to bomo sami naredili pač bo odločil generalni direktor policije. Lahko pa imate drugačen primer kot ga spozna zakonodaja na področju tožilstva, kjer ti rečeš, jaz si želim, da bi bil ta problem moj, prosim, dajte mi ga. Te dve možnosti sta. Kaj je bolje, vprašanje od sistema? Mi verjamemo, da je ta sistem, ki smo ga dali boljši, ker omogoča manj malverzacij.
Poglejte, jaz bom čisto tako rekel, glede tega še, se strinjam zato, ker je šlo po hitrem postopku, mislim, ker gre po skrajšanem postopku in tako naprej smo imeli malo časa ampak, če imate tukaj posamezniki ali pa svet kot celota dodatna vprašanja in pripombe se obrnite na nas in organiziramo eno posebno razpravo o tem, ker bi rad dodal, da se nam zdi zadeva tako resna, da smo naredili tudi en precedens za ministrstvu in smo za predstavitev tega predloga in reorganizacije policije, čeprav pri tem nismo nič vezani in same probleme to povzroča v našem političnem prostoru povabili komisijo za nadzor na obveščevalnimi in varnostnimi službami, ki ji predseduje, saj vemo, opozicijski poslanec in Odbora za notranjo politiko Državnega zbora, ki mu predseduje, vsi vemo, opozicijski poslanec in smo rekli pridite, povemo vam kaj mislimo dati v parlament, kako mislimo to in če imate boljšo idejo, na plan z njo in so prišli in smo štiri ure tam sedeli, brez medijev brez vsega, ker so to preresne zadeve, da bi si jih ena politična opcija prisvajala in v končni fazi se bodo pod njo podpisali vsi tisti strokovnjaki, ki so pri tem sodelovali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo obrazložitev. Zdaj samo eno kratko pojasnilo; mene je kontaktiralo nekaj svetnikov, saj bomo hitro danes, bomo v eni uri končali ne? Drugi svetniki so si vzeli čas, so želeli podrobno razložiti svoje mnenje, državni sekretar je tudi v neki situaciji zelo nervozno že gledal na uro ampak tukaj si je pa zopet vzel veliko časa, da je poskušal zelo podrobno razložiti tisto kar je zaznal v diskusiji. Se pravi moja prošnja je edino ta, bodimo odgovorni do tematike, ki jo obravnavamo, poskušajmo to storiti produktivno. Meni je zelo pomembno to, da ministri in državni sekretarji in drugi predstavniki Vlade običajno radi pridejo v Državni svet in odgovarjajo na zelo precizna vprašanja in iskrena vprašanja svetnikov.
            Zato jaz ne bi želel tega omejevati in želim to podpirati še vnaprej edina moja prošnja je, poskušajmo biti kar se da racionalni in artikulirani v svojih izvajanjih. Jaz bi se zahvalil državnemu sekretarju za ta pojasnila, imate državni svetniki seveda še možnost, če kdo čuti potrebo po obrazložitvi glasu. Ena zadeva je tukaj seveda tista, ki je malo uvela iz te diskusije; sistem je že do zdaj bil zelo grob in učinkovit do malih raznih podjetnikov in tako naprej, velikih rib ni dosegel in ena velika dilema je ali se bo zdaj zgodilo obratno, da bo malo več liberalnosti prisotne morda tam kjer se kaj hudega sploh zgoditi ne more pa se zdaj zelo trpinči davkoplačevalce in tako naprej in ali bo nekaj več učinkovitosti tam kjer se govori gre pa za resne denarje.
            Kolega Reven ste želeli svoj glas pojasniti, obrazložiti. Prosim?

            RATISLAV JOŽE REVEN: Najprej proceduralno predsednik predlagam, da sprejmemo predlog državnega sekretarja in o tem nekoč oziroma v bližnji prihodnosti temeljito razpravljamo. To je prva zadeva.
Drugo pa bomo obrazložil svoj glas; glede na to, da na nekatera vprašanja sem dobil odgovor še vedno pa sem prepričan, da je ta sistem postavljen pomanjkljiv, ima preveč lukenj, tudi predlog zakona je pomanjkljiv zato ne bom glasoval v sklopu podanega mnenja. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Zdaj tista prva pobuda seveda je čisto v rokah komisije za džavno ureditev, tam se boste odločili in obravnavali in tudi jaz bom z veseljem prišel, če bo do tega prišlo. Sedaj pa zaključujem razpravo, dajem v odločanje predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona, tako kot ste ga prejeli na klop.
Kdor se strinja naj prosim dvigne zeleni karton. (21 članov.) Je kdo proti? (7 članov.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

            In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE PREDLOG ZAKONA O INFRASTRUKTURI ZA PROSTORSKE INFORMACIJE.
Pri tej točki sodelujejo gospod Tomaž Petek, sekretar Geodetske uprave Republike Slovenije in gospod Aleš Seliškar, generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije.
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 138/2009, obravnavala ga je komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Poročilo ste prejeli. Morebitne amandmaje, vložite v pisni obliki. Sprašujem predlagatelje zakona, če želijo dodatno obrazložiti? Izvolite.

            ALEŠ SELIŠKAR: Gospod predsednik hvala za besedo. Samo na kratko glavne poudarke tega zakona.
S tem zakonom implementiramo direktivo evropske unije o infrastrukturi za prostorske informacije. Ta direktiva je predvsem namenjena temu, da bi zagotovila v celotni Evropi, v evropski skupnosti kakovostne podatke za doseganje ciljev okoljske politike.  Ker pa ureja kompletne prostorske podatke praktično ureja to infrastrukturo tudi za vse druge namene kjer se seveda ti prostorski podatki uporabljajo.            
Se pravi s tem je potrebno poudariti, da ko enkrat sledimo tem ciljem v zakonu, da bomo uredili prostorske informacije oziroma prostorske podatke v Sloveniji in istočasno seveda tudi zagotovili, da bodo ti podatki, tudi naši, dostopni povsod po Evropi in seveda evropski tudi v Sloveniji kar je seveda iz doseganja ali pa iz problemov, ki jih imamo na področju okolja, ki seveda presegajo državno mejo zelo pomembno.
Vsi vemo, da imamo v Sloveniji kar nekaj problemov s podatki čeprav moram reči, da ne zaostajamo za Evropo, da nismo med najslabšimi, nismo pa tudi med najboljšimi. Ampak bi pa ocenil, da smo v zgornji polovici po obsegu podatkov, ki jih zagotavljamo in tudi po kakovosti naših podatkov.
Namen zakona je seveda, da z zakonom ne želimo ali pa n boo uredili vseh pomanjkljivosti, ki jih imamo danes pri predvsem pomanjkljivih podatkih ali pa pri kakovosti podatkov. Namen zakona je predvsem ta, da vpeljujemo enotno infrastrukturo, ki bo postopoma določal to, da se bodo podatki, da se bo kakovost podatkov izboljšala, da se bodo predvsem podatki ali pa zbirke podatkov med seboj povezovale se pravi, da se ne bo dogajalo več to, da nekatere podatke vodi ali pa zbira ali pa upravlja več različnih upravljavcev, da delajo različne storitve ali pa enake storitve zopet več upravljavcev kar pomeni, da ne potrebno ali pa neracionalno trošimo proračunska sredstva.
Seveda že skozi ta zakon ste sami ali pa skozi predlog zakona ste že sami videli, da je tudi pri implementaciji tega zakona problem s finančnimi sredstvi zato smo tudi v zakon vgradili način postopnega uveljavljanja zakona kjer bomo z operativnimi programi, ki jih bo sproti sprejemala Vlada poskušali glede na obstoječe resurse in glede na dejanske potrebne postopoma implementirati ta zakon.
Zdaj, če bi hoteli to infrastrukturo za prostorske podatke zagotoviti naenkrat bi bila potrebna seveda še bistveno večja sredstva kot smo jih napisali v predlogu zakona.
Toliko, hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Seliškar. Želi poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pojasniti stališče? Besedo ima kolega Fras.
            DARKO FRAS: Hvala za besedo gospod predsednik. Kolegica, kolegi.
Torej, na kratko, komisija je obravnavala predmetni predlog sprememb in dopolnitev oziroma zakona in ga v bistvu podprla. Seveda bi pa izpostavil samo nekaj točk na katere tudi komisija posebej opozarja; tukaj je bilo ravnokar omenjeno s strani gospoda Seliškarja, torej eden izmed večjih problemov je seveda ta, da za izvedbo oziroma za vzpostavitev te infrastrukture sredstva niso zagotovljena. Torej ocena v samem zakonu je, da bi bilo potrebno v dveh letih tristo petdeset tisoč evrov zagotoviti in seveda to niso majhna sredstva in torej opozarjamo na to, da seveda glede na to, da ni posebne proračunske postavke za to, bo izvedba tega projekta šla seveda na račun prerazporejanja sredstev, oziroma porabe sredstev na drugih postavkah za ta namen.
Nadalje želim izpostaviti, da seveda vzpostavitev te infrastrukture bo seveda omogočila nek enoten in pa boljši dostop in pa predvsem dostop širšemu krogu potencialnih uporabnikov do teh podatkov na enem mestu seveda pa ta infrastruktura pa prav v ničemer ne bo pripomogla k boljši kvaliteti ali pa ažurnosti samih podatkov. In na to želimo opozoriti, zlasti občine seveda to ugotavljamo, da so ti podatki seveda velikokrat ali pa prevečkrat neažurni in pa nekvalitetni, ko jih želimo uporabljati za ali gre za to kakšno prostorsko načrtovanje ali pa tudi samo določene analize in raziskave.
In zato seveda bi, to je zdaj naše opozorilo oziroma sugestija Vladi, da bi kazalo v prihodnje nameniti več pozornosti vprašanju, torej standardizaciji in pa večje kvalitete teh prostorskih podatkov. Se pravi posledično torej tudi več sredstev v te namene. Ampak to je seveda predmet drugih področnih predpisov, materialnih predpisov, ki urejajo torej način vodenja in pa seveda tistega ki je zavezan voditi določeno vrsto podatkov.
No komisija je potem skozi razpravo oziroma bil je izpostavljen še en problem, ki sicer ne sodi konkretno v ta zakon ampak vendarle je bil sprejet potem oziroma je tukaj pobuda, da se vladi predlaga, da preuči vprašanje cenovne politike geodetskih storitev. Namreč opažamo, tudi občina, da so se cene geodetskih storitev odkar so seveda le-te prišle na prosti trg storitev, se pravi niso več regulirane, bistveno povečale. In seveda predstavljajo, bom rekel kar precejšnje stroške zlasti ob seveda ugotavljanju dejstev, da je precej, bom rekel teh zadev še ne urejenih, tudi leta nazaj pravzaprav niso bila sproti ažurno urejana in je to velik problem.
In pa končno, ob obravnavi tega predloga je bil sprejet še en dodatni sklep, v povezavi ravno tudi z zagotavljanjem teh sredstev za izvedbo tega projekta. Komisija predlaga, da Vlada in pa služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj proučita pobudo, da se operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za to obdobje 2007 - 2013 dopolni tako, da bi iz teh sredstev torej bilo mogoče poleg projektov vzpostavitve gospodarske javne infrastrukture sofinancirati tudi izgradnjo podatkov o prostorski infrastrukturi, torej na enem mestu. In temu ustrezno se naj nadgradijo tudi javni razpisi za pridobitev evropskih sredstev, torej to je dodatni sklep, ki ga predlaga komisija. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras.
V imenu interesnih skupin najprej. Kolega Jan želite osebno ali v imenu interesne skupine? Izvolite dr. Jan, imate besedo.

            DR. ZOLTAN JAN: Kot državni svetnik bi nekako nadaljeval tam kjer je predsednik komisije nadaljeval oziroma tam na predzadnjo stopnjo; na koncu svojega poročila namreč komisija pravi, da opozarja na geodetske storitve. In kako so se cene dvignile v tem. Državni svet je potem v prvem mandatu, ko je bil naš predsednik poslanec sprejel veto na tisti zakon, ki ureja to geodetsko službo, zlasti pa vpisovanje in celotno proceduro vpisovanja stanovanj in stanovanjskih objektov v Zemljiško knjigo.
In potem, ko smo šli zagovarjati ta veto seveda ni hotel nihče razen predlagatelja razumeti zakaj smo proti tistemu zakonu. Ker se bodo storitve strahotno povečale in povečal obseg. Danes vpisano Zemljiško knjigo, če hočete hišo vpisano v Zemljiško knjigo morate dati geodetski opravi, da vam napravi elaborat, ki je krasno cena visoka, dobite "mapico" s katero lahko greste potem na Zemljiško knjigo. To je povzročil tisti zakon, takrat so pa rekli, ne saj ni nič tako hudega, celo cenik so prinesli pokazati, koliko bo stalo to in, da vsak, ki je kupil stanovanje po zemljiškem zakonu ne bo imel problemov in tudi dejansko jih takrat ni imel, danes jih pa ima. In zato je tudi toliko stanovanjskih blokov ni vpisanih, stanovanjskih enot ni vpisanih v Zemljiško knjigo. Niso samo problemi z lastnino, tudi problemi geodetske uprave oziroma teh pooblaščenih organov.
Tu, s tem zakonom delamo točno to. Ne da nalagamo občinam dodatne obremenitve ampak ustvarjamo .../Nerazumljivo./... za določene privatnike. Če pogledate tam tisto tretje poglavje uvodnega dela, tretjo točko, finančne obremenitve; kakšnih tristo petdeset tisoč evrov. Poglejte kaj je naloženo občinam, kateri župan med vami in podžupan bo šel na svojo občino in rekel, jaz sem izglasoval ta zakon, ki nam v občinskemu proračunu nalaga takšne in takšne obveznosti. Zato mislim, da takšnega mnenja predsednik ne da ne podpiramo zakona ampak mnenje, ki podpira ta zakon ne more biti sprejemljivo predvsem ne za vse tiste kar je. No jaz sem tudi potem pogledal tam  malo, ne da sem takšen strokovnjak s tega področja, teh stroškov, stroški za poseben upravni organ so navedeni v 24. členu. Žal zakon 24. člena nima, ker se konča pri 23. členu.
Torej tudi tukaj ni spodobno, da se s tem pride v parlament. Vem jaz kako se to dela, koliko variant je bilo na pravnih, tukaj prav gotovo, da so bile skrbno pretehtane vse možnosti, ostaja pa zelo odprto tukaj kdo bo to plačal. Ti podatki obstajajo in spomnimo se kako je pri zemljiški knjigi, kolikokrat je država to plačala elektronizacijo, digitalizacijo Zemljiške knjige. In dr. Virant se hvali povsod po svetu kaj vse je dosegel ampak tisto ne funkcionira. Ker niso naredili niti tega, da se potem pregib papirja vidi na digitalni obliki pod meja parcel in tako naprej in tako naprej. Zato je bil projekt še enkrat napravljen in tako. Tudi boste videli v kakor kratkem času bo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja potrebo pridobiti mnenje te službe in to bodo dodatno obremenjeni občani, poleg državnega proračuna.
No in če tudi pogledate primerjavo obveznosti .../Nerazumljivo./... zakonskega predloga v primerjavi z ureditvijo drugih državah boste videli, da se je zelo spretno izognilo odgovoru na vprašanje koliko držav Evropske unije takšen zakon ima, koliko držav ima posebno službo, koliko držav in kako je urejeno to financiranje, pri prejšnjem zakonu smo vsaj videli, je bilo pojasnjeno v razpravi upam, da bo tudi tukaj. Tako kot je zdaj iz takšnimi stroški, mislim pa, da na to pa ne bomo pristali in da ne bomo podprli takšnega mnenja.           
Komisija bo pa imela možnost, da potem bodisi pripravi drugo mnenje ali kakor koli napravi ali pa bomo, sam osebno mislim, da bom poskušal pripraviti predlog oziroma podpreti predlog za odložilni veto, če bo zakon takšen kot je sedaj predlagan tudi sprejet v Državnemu zboru. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Jan. Besedo ima kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Tudi mene malo mučijo vprašanja, ki so v zvezi s tem zakonom povezana z občinami pa z njihovimi dejavnostmi na temu področju. Lahko, da sem malo površno prebral zakon pa nekako nisem tega čisto dobro razumel ampak, zdaj jaz si predstavljam pravzaprav, da glede na to, da zdaj večina ali pa vse občine imajo neke informacijske sisteme, ki jih imajo tudi več ali manj objavljene na spletnih straneh, nekatere imajo tako imenovani .../Nerazumljivo./..., nekatere tri map in tako naprej in me zanima kaj zdaj to pomeni za to? Ali to pomeni, da bomo pravzaprav v Sloveniji, kar bi bilo seveda smiselno žal, da se nismo tega prej lotili, da bi v celi Sloveniji, ne vsi, pravzaprav en enoten sistem na katerega informacijski sistem na katerega bi se po občinah nanašali podatki in bi se potem gledal pravzaprav ta sistem lahko ali za območje te občine ali za območje Slovenije v celoti in bi se te plasti samo nalagale, tudi lokalno.     
Ali to se pravi posledično pomeni, da bomo mi zdaj pravzaprav morali zamenjati ali nekako dodatno še servisirati ta enotni prostorski informacijski sistem države kar bo seveda pomenilo to kar je bilo omenjeno, da bo tudi vsaka občina imela toliko in toliko stroškov v zvezi s tem in se pravi da teh tristo petdeset tisoč evrov se bo kar najbrž nekajkrat...

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Peršak, samo trenutek... Če komu preveč piha, vidim da eni malo migate z glavami, povejte da bi mogoče kakšnega... .../Medsebojno pogovarjanje./... Se opravičujem za to prekinitev.

            ANTON PERŠAK: Hvala.
Skratka, v bistvu bi bilo fino, če bi dobili, glede na to, da so tukaj celo v večini predstavniki lokalnih interesov, če bi dobili malo bolj odgovor na to vprašanje kaj pomeni to za občine ali pomeni to, bi tako rekel pravzaprav sicer ga lahko obdrži pravzaprav ali odstopi od dosedanjih teh različnih sistemov ali ne ali se bomo samo še dodatno na tega navezovali in tako naprej. Ker po temu seznamu od teh členov, kateri vse podatki naj bi bili je jasno, da so to v veliki meri tudi občinski podatki. Občinski prostorski načrti, izvedbeni akti, komunalni katastri, vsi in tako naprej. Hvala.

 

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Želi še kdo razpravljati? Če ne bi vprašal gospoda Seliškarja, če bi želel odgovoriti na te pomisleke in sugestije? Hvala lepa.

            ALEŠ SELIŠKAR: No jaz moram še enkrat poudariti, da ta zakon seveda v ničemer ne posega v same podatke. Ampak dejansko poskuša doseči, že sama direktiva poskuša doseči to, da bodo podatki, ki jih danes vodijo v prostoru, v Evropi, v različnih državah, med seboj povezljivi. Tukaj seveda obstaja nekaj resnih problemov, ki se jih ne bo dalo čez noč rešiti. Mi smo v bivši državi imeli svoj koordinatni sistem, samo kot primer navajam. Tudi navezani smo bili na svoj višinski sistem kjer, če boste šli po geodetskih podatkih boste videli, da kar naenkrat se na državni meji spremeni višina za sedemdeset centimetrov zato, ker je večinsko izhodišče različno. Zdaj kaj ta direktiva pravi? Direktiva in tudi v zakonu temu sledimo, pravi podatki morajo biti vodeni tako, da bodo s posebnimi servisi med seboj povezljivi. Se pravi tudi direktiva ne nalaga nobeni državi, da mora ta trenutek podatke spremeniti ampak mora, ne vem če se zdaj povrnem na naš koordinatni sistem, se pravi mora naša država zagotoviti možnost transformacije obstoječih podatkov na takšen način, da bodo v enotnem državnem koordinatnem sistemu in točno to delamo.
Mi smo sicer uvedli ali pa uvajamo nov državni koordinatni sistem, danes še v nobeni občini, nobenemu porabniku ali pa upravljavcu zbirke prostorskih podatkov nismo rekli transformiraj podatke. Mi smo enostavno te transformacijske parametre imamo tak oda lahko kateri koli porabniki te podatke transformira. Je pa seveda smiselno kadar se ti podatki prenavljamo da takrat pogledamo ali je bolj racionalno še naprej zagotavljati ta servis transformacije ali pa enostavno zadeve, podatke prenoviti.
Zato jaz trdim, da v zvezi z implementacijo ali pa tega zakona občinam ne bodo povzročeni nobeni dodatni stroški. Seveda bodo pa povsod povedano tam kjer ne vodimo podatke na enoten način. Da se postopno ali pa kakšna občina, čeprav jaz ne poznam danes primera, da bi kakšne občina vodila podatke na njej lasten način ali pa na poseben način. Mislim, da smo to dobo preživeli, jaz mislim da zadnja zadeva, ki se nam je to dogajala je bila uvedba enotnih matičnih številk občana kjer so nekatere občine imele svoj sistem matičnih številk in so potem seveda mogle na roko preštevilčiti to matično številko in EMŠO. To je bil hud strošek. Tukaj mislim, da se to ne bo zgodilo. Kjer se bo pa dogajalo, še enkrat, se bo pa zgodilo v bistvu skozi te, bom rekel državne evidence. Če bomo mi zemljiški kataster v celoti enkrat prestavili v nov koordinatni sistem vam ga bomo v prihodnjem obdobju zagotavljali v obeh koordinatnih sistemih, ko bo sistem prostorskega načrtovanja dosti zrel, da bo lahko ob prenovi, ob novih planih prešel na nov sistem bo takrat prešel na nov sistem.
Se pravi tukaj gre dejansko za postopnost in za zagotavljanje podatkov v enotnem sistemu. Če ne drugega danes za državo težko zložimo skupaj vse občinske prostorske načrte. Zaradi tega, ker se vendarle na stikih nekaj ne ujema. Se pravi, to je zdaj cilj tega zakona, da postopno pridemo do tega, da bomo lahko enkrat kot lego kocke vse občinske prostorske načrte zložili in  bomo videli za vsako parcelo v Sloveniji kakšna je namenska raba, kje se lahko gradi in kje se ne sme.
Konkretno so bile v začetku povedane, da smo že z Zakonom o geodetski dejavnosti povzročili dodatne stroške za vpis stanovanj v Zemljiško knjigo. Tukaj je vendarle potrebno ločiti; imamo dediščino kjer petdeset let privatna lastnina ni bila zaželena za delo, se pravi mi geodeti imamo ali pa vse nepremičninske evidence imajo vrsto problemov,  ki izhajajo točno iz teh petdeset let ne skrbi za lastništvo, se pravi za meje parcel, za urejeno zemljiško knjigo in tako naprej. In od tod, se pravi zdaj pa teh petdeset let potrebno nekako nadoknaditi. Ko nismo imeli urejene evidence o stanovanjih je bil za to  sprejet poseben zakon za varovanje kupcev stanovanj zato, ker so se seveda dogajale malverzacije, ker enostavno dobre evidence ni bilo. Danes jaz trdim, da stanovanja, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, sploh novega stanovanja v tej Sloveniji ni več naprodaj. Se pravi, tukaj se je zadeva uredila ampak, če želite to urediti seveda brez ene investicije v podatkih tega enostavno narediti ne morete.
In od tod tudi izhaja zakaj so cene geodetskih storitev tako velike. Ravno zaradi tega, ker je potrebno tudi sanirati stanje za nazaj. Če boste primerjali parcelacijo pri nas ali pa parcelacijo na Nizozemskem boste ugotovili, da je tam parcelacija silno enostavna zadeva. Pri nas pa ni enostavna zato, ker je potrebno ta zemljiški kataster, ki smo ga zanemarjali tukaj občasno je potrebno predhodno te meje urediti. Tega postopka na Nizozemskem ne poznajo, geodeti me sprašujejo kaj počnete? Ne vemo kaj počnete. Se pravi imamo neke specifične postopke, ki so posledica, ne vem zanemarjanja ali pa nekega nedela v preteklosti.
Toliko, hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za pojasnilo. Želi še kdo razpravljati? Kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Jaz se opravičujem gospod Seliškar ampak zelo lepo je slišati, da tako verjamete v to kar ste rekel, mislim v zvezi s temi opisi. Moram vam povedati, da prihajam iz ene relativno majhne občine, v tej občini je vsaj pet, šest hiš, ki so bile na črno predelane v večstanovanjske hiše, v katerih nikoli ni bil narejen projekt etažne lastnine in so te hiše še zmeraj kot enodružinsko vpisane. In tudi vsa stanovanja so prodana, tudi že drugič prodana in tako naprej, gradnja je še zmeraj nelegalna, reakcije pa žal ni nobene.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Potem zaključujem razpravo o tej točki dnevnega reda.
Prehajamo na odločanje in sicer glasujemo o predlogu menja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop.
Kdor je za naj prosim dvigne zeleni karton. (20 članov.) Kdo je proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

            Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOHODNINI.
            Objavljen je bil v Poročevalcu Državnega zbora številka 122/2009, obravnavala ga je komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije ste prejeli s sklicem. Stališče interesne skupine negospodarskih interesov ste prejeli po elektronski pošti. Predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli tudi po elektronski pošti 4. decembra.
Morebitne amandmaje k predlogu novega mnenja vložite v pisni obliki. Vlada se je za danes opravičila pri obravnavi tega zakona zaradi bolezni. In najprej sprašujem poročevalca Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, če želi pojasniti stališče? Kolega Kovšca, izvolite. Pa prosim, da ne bo kdo tega razumel kot da imamo "bolano" vlado čeprav sem nekaj podobnega povedal za opravičilo.

            ALOJZ KOVŠCA: Hvala predsednik, jaz bom zelo kratek. 
Poglejte komisija tega predloga zakona ni podprla iz enostavnega načelnega razloga, ker meni, da je sprejem takšnega zakona korak v nasprotno smer od preglednega, enostavnega in doslednega davčnega sistema. Zakaj? Zaradi tega, ker obravnava neenakopravno davčne subjekte v Sloveniji. Dejstvo je, da tukaj se davčno breme iz ene določene kategorije prenaša na vse ostale in se ga razporeja, kar pomeni nepreglednost sistema, kar pomeni neko ekskluzivnost in parcialno rešitev, ki pa za prihodnje zagotavlja veliko več problemov kot jih imamo zdaj.    
Ne nazadnje smo se člani komisije spomnili obljube vlade, ki gre nekako tako, da bodo delu zopet dali neko vrednost ampak iz tega predloga zakona nekako tako izgleda, da je ne delo bolj vredno kot samo delo. In tudi z razlago predstavnice Vlade oziroma predlagatelja zakona, da ni pravi čas za spremembe se na komisiji nismo strinjali, ker če pa takšna kriza ni tragična za korenite spremembe temveč je primerna samo za lepotne popravke potem pa res nekaj ni v redu.
Še enkrat, komisija zakona ni podprla. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Kovšca. Želi kdo razpravljati? Če ne lahko prehajamo na odločanje; opozarjam, da tokrat glasujemo o negativnem mnenju komisije. Se pravi glasujemo o predlogu mnenja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop.
Kdor se s takšnim predlogom strinja naj prosim dvigne zeleni karton. (19 članov.) Je kdo proti? (2 člana.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNI DNEVI AKCIJ PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI.
Na klop ste prejeli promocijsko gradivo proti nasilju nad ženskami. V naši sredini pozdravljam gospod Katjo Zabukovec Kerin, predstavnico zveze za nenasilje in jo vabim, da predstavi akcijo za proti nasilju nad ženskami.

            KATJA ZABUKOVEC KERIN: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane, spoštovani.
Veseli me, da smem danes še na seji državnega sveta spregovoriti o problematiki nasilja nad ženskami. Govorila bom namreč o eni najbolj razširjenih in skritih kršitev človekovih pravic. Že leta 1995 je na četrti svetovni konferenci o ženskah organizacija združenih narodov ugotovila, da je nasilje nad ženskami eden od odločilnih družbenih mehanizmov s katerimi se ženske preizseljujejo v podrejen položaj v primerjavi z moškimi. Nasilje nad ženskami temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvirajo iz neenakovredne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilje je naučeno vedenje in se pogosto prenaša iz generacije v generacijo kot običajni vedenjski vzorec.
Ženske po svetu v različnih obdobjih svojega življenja doživljajo različne vrste nasilja; nasilje v družini, trgovino z ženskami in deklicami, spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks. Nasilje nad ženskami in deklicami je problem, ki ima razsežnost pandemije. Po podatkih Unifema nasilje pri ženskah v starosti od petnajst do štiriinštirideset let povzroči več smrti in invalidnosti kot rak, malarija, prometne nezgode in vojne skupaj. Najmanj ena od treh žensk na svetu je že bila pretepena, prisiljena v spolni odnos ali drugače zlorabljena v svojem življenju. Povzročitelj zlorabe je po navadi mož, partner ali nekdo, ki ga ženska pozna. Ena od štirih žensk doživi telesno ali spolno nasilje med nosečnostjo kar med drugim poveča nevarnost za splav.
Po ocenah v Sloveniji v temu trenutku 20 do 25% žensk doživlja nasilje s strani svojega intimnega partnerja. Po podatkih slovenske policije je bilo od leta 2000 do leta 2008 72% vseh ubitih ali umorjenih v partnerski zvezi žrtev ženskega spola. Ubite ali umorjene so bile s strani sedanjega ali bivšega partnerja ali zakonca.
Pomoč v času trajanja nasilnega odnosa išče le 5% žrtev, večina žrtev o nasilju molči. Ženske po podatkih evro barometra v povprečju sedemkrat zapustijo storilce nasilja preden ga zapustijo dokončno.
V zadnjem desetletju govorimo o nasilju kot kršitvi človekovih pravic ženske med katerimi je pravica do življenja brez nasilja. Nasilje nad ženskami je tudi način kako ženske socialno omejimo in jih zapremo med štiri stene doma. Ženske, ki doživljajo nasilje se ne morejo svobodno odločati in razvijati svojih ambicij, talentov, želja. Ne upajo si razmišljati o nadaljevanju šolanja, razvijanja kariere, tudi o političnemu udejstvovanju je. Imajo neenake možnosti v družbi saj so vsa njihova prizadevanja usmerjena v zagotavljanje varnosti zase in za svoje otroke, če jih imajo.
V zadnjih dvajsetih letih odkar v Sloveniji deluje prva nevladna organizacija za pomoč žrtvam nasilja društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja so se programi za žrtve kvalitetno razvijali in se, sicer počasi pa vendarle, širijo po Sloveniji. Problem pa ostaja pomanjkanje posluha Ministrstva za šolstvo in šport za vzpostavitev sistema preventivnega dela z otrok in mladimi. Specializirano delo storilci nasilja ima v Sloveniji kratko tradicijo, trinajst let, delovanja društva za nenasilno komunikacijo, vseeno pa je potrebno poskrbeti, da storilce različne institucije, zlasti pa sodišče in centri za socialno delo vedno napotijo na treninge socialnih veščin kjer se bodo nasilnega vedenja od učili in naučili spoštljivega odnosa do žensk in sebe ter deljenja moči v odnosih.
V Sloveniji imamo trenutno petnajst varnih hiš v katerih je prostora za tristo petdeset žensk skupaj z otroki. Večino časa so v celoti zasedene. Varna hiša za ženske, žrtve nasilja je prostor kamor se ženske lahko zatečejo kadar postane strah pred nasiljem večji od strahu pred reakcijo okolice, razpadom družine, revščino, uresničitvijo groženj storilca, neučinkovitostjo institucij. Ženska žrtev nasilja odide v varno hišo šele takrat, ko res ne zmore več. Pripravljena je oditi na tajno lokacijo, spremeniti svoje življenjsko okolje, tvegati izbruh nasilja ob odhodu od doma, se prilagoditi togim pravilom, ki zaradi zagotavljanja varnosti stanovalkam veljajo v varnih hišah, prevzeti vso skrb za otroka nase in se podati v boj za preživetje. Pomembno je, da ji pri tem pomagamo a varna hiša ne sme biti edina možnost.
Zato nevladne organizacije ponujamo še poleg varne nastanitve še svetovalno pomoč, individualno ali telefonsko, skupine za samopomoč, laično zagovorništvo, druženje ter mnoge druge programe in projekte. Poudariti želim, da nas število varnih hiš, čeprav je zelo pomembno, ne sme uspavati. Kot začasno rešitev jih lahko uporabi le majhno število žrtev, ki so v trenutkih največje stiske pripravljene in sposobne sprejeti pravila varnih hiš. Za vse ostale žrtve moramo načrtovati drugačne programe kot so varovana stanovanja in podobno in jim omogočiti lahek in hiter dostop do informacij o njihovih pravicah in možnostih. Pomembna je širitev mreže nevladnih organizacij v vse večje kraje po Sloveniji. Želimo si, da bi vse lokalne skupnosti pokazale takšno pripravljenost glede financiranja programov nevladnih organizacij namenjenih žrtvam kot jo pokaže Mestna občina Ljubljana, da bi tudi druge občine razvile strategije za razvoj socialno-varstvenih programov in drugih programov pomoči.
Odgovornost za povzročanje nasilja nosijo izključno storilci nasilja, nekatere žrtve se nam zdijo prijetne, druge ne, nekatere so izražene, druge ne, nekatere so razvile moteča vedenja, druge ne. A nobena izmed njih ne bi smela doživljati nasilja, nobeni to ne paše kot se je nedavno tako izrazil eden od poslancev. Ker je nasilje nad ženskami tako razširjen problem moramo svoja prizadevanja združiti tudi v akcije osveščanja javnosti. Premalo je, da žrtve učimo kako naj se ubranijo nasilja ali odidejo iz nasilnega odnosa. Ljudje se moramo naučiti kako naj nasilja ne povzročamo za kar je potrebnega veliko informiranja, izobraževanja in preseganja stereotipnih predstav.
Prav zato vsako leto v času od 25. novembra do 10. decembra potekajo mednarodni dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. 25. november je organizacija združenih narodov razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami na prvi ženski konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981 in sicer v spomin na sestri Mirabell(?), ki sta bili brutalno umorjeni v času Trujilove(?) diktature v Dominikanski republiki. V Sloveniji nevladne organizacije dneve akcij letos obeležujemo že petnajstič po vrsti. Deset let je minilo od prve večje, ki se je množično spomnite po sloganu "Kaj ti je deklica?". V želji, da bi se sporočilo o ničelni strpnosti do nasilja nad ženskami slišalo glasno in odločno in odmevalo dolgo v letošnjih akcijah nevladne organizacije iz zveze za nenasilje sodelujemo z Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Z več dogodki pa so dneve obeležile tudi druge nevladne organizacije.
Skupaj smo pripravile široko paleto javnih informativnih dogodkov, med drugim okrogle mize, strokovne posvete, delavnice, izdajo več informativnih publikacij, prilogo brezplačnim dnevnikom, televizijski spot, posebno policijsko akcijo ozaveščanja; po vsej Sloveniji so namreč delili informativni material in vsa policijska vozila so polepljena z nalepkami naše akcije. V preddverju državnega sveta je bila vseh šestnajst dni akcij razstavljena velika bela pentlja, simbol nenasilja nad ženskami. Bele pentlje smo s pomočjo ministrice za notranje zadeve, gospe Katarine Kresal in ministra za pravosodje, gospoda Aleša Zalarja, 25. novembra razdeljevali mimoidočim in jih pozivali naj se pridružijo našim prizadevanjem za varnejše domove. Vsi zaposleni v javni upravi so dobili izčrpne informacije o nasilju nad ženskami v elektronski obliki. V izložbi Ministrstva za notranje zadeve je razstava vseh materialov in preteklih akcij proti nasilju nad ženskami, ki jo je prav tako 25. novembra otvoril selektor slovenske nogometne reprezentance, gospod Matjaž Kek.
Pomembno namreč je, da gibanje proti nasilju nad ženskami preraste okvire ženskega gibanja in postane gibanje vseh ozaveščenih ljudi ne glede na spol in druge osebne okoliščine. Ministrica Katarina Kresal se je te dni sestala z ženskami žrtvam nasilja in jih vprašala kako bi jim institucije lahko pomagale bolje. povedale so ji naslednje: državni organi klica na pomoč ne vzamejo dovolj resno, velikokrat imajo tudi neprimeren odnos do žrtve kar je posledica osebne tolerance do nasilja nad ženskami. Opozorile so, da mnogi strokovni delavci in delavke na različnih institucijah o dinamiki nasilnega odnosa ne vedo dovolj in posledično svoje delo slabo opravljajo.
Sodni postopki se vlečejo in ženske, ki odidejo v varno hišo leta in leta ne izterjajo pravice do lastnega doma, ker se skrivajo, mnoge pustijo ali izgubijo službo in se znajdejo v veliki finančni stiski. Žrtve so opozorile na pomembno povezavo, veliko žensk žrtev nasilja se zaradi večletnih sodnih postopkov sooči z revščino. Potrebno je uvesti strožje sankcioniranje kršilcev, ki kršijo pripoved približevanja, ker jih ta trenutek ni.
Vse žrtve nasilja se zaradi nasilja soočajo s težkimi življenjskimi preizkušnjami, mnoge pa se hkrati soočajo še z diskriminacijo zaradi drugih osebnih okoliščin; starosti, nacionalne pripadnosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, hendikepa. Še posebej je na srečanju pretresla žrtev, ki je povedala svojo zgodbo, mlada izbrisana Romkinja, ki je doživela tako nasilje v družini in bila žrtev trgovine z ljudmi. V današnjem času, ko se pripravljamo na sprejem novega družinskega zakonika ne smemo pozabiti, da je varnost za vsakogar vrednota, ki je nadrejena družinskim vrednotam, da torej z raznimi ukrepi ne smemo bolj skrbeti za ohranjanje družinske skupnosti kot varnost članov in članic teh skupnosti. Nevladne organizacije poudarjamo, da je govoriti o nasilju nujno, če želimo žrtve informirati o njihovih pravicah, storilcev njihovih dolžnostih, strokovno javnost pa o nujnosti uporabe žrtvam prijaznih strokovnih pristopov, ki jih je utemeljilo žensko gibanje.
Od države zato zahtevamo da s svojimi ukrepi in institucijami zagotovi varnost vsakomur in je pri tem pozorna na družbene skupine z manj moči. Nasilje nad ženskami je družben problem, ne problem posameznic. Je zloraba moči in oblika diskriminacije. Generalni sekretar Organizaciji Združenih narodov Ban Ki-moon pravi: "Obstaja ena univerzalna resnica, ki velja za vse države, kulturne in skupnosti. Nasilje med ženskami ni nikoli sprejemljivo, nikoli opravičljivo. Do njega ne smemo biti nikoli strpni." Država je torej dolžna poskrbeti, da je vsako dejanje nasilja nad ženskami obravnavano kot družbeno nesprejemljivo, skrbeti mora za promocijo ničelne tolerance do nasilja in koordiniran pristop vseh institucij in organizacij k reševanju odkritih primerov." V letošnjih akcijah mednarodna organizacija iz zveze za nenasilje, policija in Ministrstvo za notranje zadeve pravimo: "Slišite, da se dogaja nasilje nad ženskami? Prenehajte samo poslušati in ukrepajte."
Hvala, ker ste se nam v letošnjih akcijah pridružili. Vabim pa vas, da se našim prizadevanjem pridružite vsak dan v letu, ko se zavestno odločate in vsakič znova zbirate nenasilje, enakost, solidarnost, proaktivnost. Le tako lahko skupaj postavimo nasilju meje. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. .../Aplavz./... Hvala lepa gospa Katja Zabukovec Kerin za vašo predstavitev. Državni svet izkazuje z uvrstitvijo te točke na dnevni red svojega zasedanja veliko spoštovanje, tako stikom z organiziranimi organizacijami civilne družbe, tematiki sami in pa obravnavi vseh tem, ki zadevajo kakovost življenja državljanov. Želi kdo besedo v zvezi s tem poročilom? Gospod Šuštaršič ima besedo.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala za besedo. Zdaj ta predstavitev je bila tako kvalitetna, da pravzaprav ni potrebno, da izrekamo kakšno posebno priznanje. Tudi tema je taka, seveda, da se vsi z njo intimno strinjamo. Vendar seveda v tej predstavitvi sem jaz slišal nekaj, kar me je zelo zmotilo in sicer tako imenovani hendikep, s katero je označila invalidne ženske. Jaz se s tem absolutno ne strinjam in bi v tej priliki povedal, da peti aneks k mednarodni kvalifikaciji funkcionira invalidnosti in zdravja, ki jo je sprejela svetovna zdravstvena organizacija in za katero je tudi glasovala slovenska država. Izrecno priporočeno, da se ta izraz ne uporablja. Da se ne sklicujem na našo Ustavo in seveda sistemsko zakonodajo in končno tudi konvencijo o pravicah invalidov, ki izrecno govori o invalidnih ženskah, invalidnih otrocih in tako naprej. Jaz se opravičujem za to intervencijo, ampak to je žaljiv izraz, hočem poudarit. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Šuštaršič za ekspertno pripombo. Dr. Janvit Golob.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi. Poglejte, ta ekspoze, ki ga je imela gospa Katja Zabukovec Kerin je bila imenitna stvar. Zelo podobno smo slišali tudi ob nastopu varuhinje človekovih pravic. Vendar vse te aktivnosti so vezane na kurativo. Nastopa pa vprašanje preventive in preventiva je gospodarsko, ekonomsko stanje tolikih ljudi, kjer je podlaga za nasilje v družini. .../Nerazumljivo./... 95.000 nezaposlenih, za drugo leto je najavljenih 120.000 nezaposlenih. Od kod pa mislite, da ta podlaga za nasilje izhaja? Iz skrbi kako preživeti, iz nervoze v družinah. Mož se vrne s premalo denarja domov, nastopijo besede, take in drugačne, prepiri, pijača. Tukaj pa tisto, kjer ima Državni svet svojo vlogo. Ne samo prisluhnit res lepim besedam, ampak to je vse posledica. Mi moramo pa biti bistveno bolj prisotni pri stvareh, ki to prepričujejo in o teh stvareh so moji nastopi tukaj, da mora Državni svet prisluhniti pri gospodarskih stvareh. Kam tisti, ki odločajo v gospodarstvu, peljejo državo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Zoltan Jan.

            DR. ZOLTAN JAN: Jaz se opravičujem, vem, da smo že vsi utrujeni po tej seji, naporni, ampak vendarle ena majhna stvar. Ne strinjam se s stereotipom, da je nasilje samo produkt samo revščine, alkoholizma in tako naprej. Daleč od tega. Ta družba tolerira nasilje v vseh oblikah. Delam na šoli, predstavljam interese vzgoje in izobraževanja in sem delal take raziskave še pred desetletji, preden je Sindikat vzgoje in izobraževanja celo kampanjo odprl o nasilju nad učitelji. Ampak jaz sem pa potem gledal pa pred tem nasilje med učenci in prva stvar, prvi odgovor, ki so bili, da niso bili nikoli predmet nasilja. Nikoli jih ni nihče žalil, niso občutili nasilja. Ko pa vprašaš: "Ali te je že kdo udaril, ali te je kdo zmerjal?" Potem to so pa vsi doživeli, ampak to ni nasilje. Ali pa ena deklica, ki je v groznih razmerah potem bila dodeljena, odvzeta staršem: "Ali je vpitje tudi nasilje?" Torej to je zdaj ključen problem in zato sem vesel in hvaležen Zvezi za nenasilje, da se ukvarja s celotnim nasiljem, ne samo nasiljem nad žensko. To je zelo aktualno, prizadene nas vse, vsaka žrtev je deležna naše solidarnosti, ampak gre za celotno nasilje, vse oblike nasilja v vseh porah naše države in tu mislim, da jo podpiramo, podpiramo zvezo, podpiramo vsa ta prizadevanja. Čudi pa me to, kar je omenila referentka, da Ministrstvo za šolstvo tega ne podpira oziroma, da toliko niso sodelovali. Če bo potrebno, če bomo mi kaj tukaj napravili, smo pripravljeni sodelovati. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala dr. Jan. Še kakšno mnenje? Kolega Jenčič. Izvolite.

            MIHAEL JENČIČ: Če sem res zadnji, najprej hvala za besedo, če sem res zadnji, potem bi se gospe zahvalil za poglobljen ekspoze. Jaz bi pa imel še eno proceduralno pripombo in sicer k 2. točki dnevnega reda današnjega ...

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: To pa ni zdaj ...

            MIHAEL JENČIČ: Ja, saj če sem zadnji, sem vprašal ... Točko 6. imamo zdaj. Točko 6.

            MIHAEL JENČIČ: Se opravičujem, bom kasneje potem, če lahko.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja prosim lepo. Kasneje bo pa konec seje. Je v zvezi s 6. točko dnevnega reda še kakšna želja? Jaz se zahvaljujem za vsebinske pripombe in dopolnila in ugotavljam, da se je Državni svet seznanil z mednarodnimi dnevi akcij proti nasilju nad ženskami. S tem zaključujem sejo Državnega sveta. Preden formalno zaključim, vas sprašuje gospod Jenčič ali imate proceduralno vprašanje? Ne bi rad, da zopet izpade, kot da smo formalisti pretirani. Prosim vas, da pridete gor pa poveste za kaj gre.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo vnovič. Jaz sem bil prepričan, da je pač 6. točka  zaključena in zaradi tega sem se oglasil.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Samo, da vam pojasnim kolega Jenčič. Po 6. točki je konec seje, ampak povejte.

            MIHAEL JENČIČ: Moje opravičilo zaradi nesporazuma. No, ampak gre za 2. točko. Gospod Jože Mihelčič, tako sem razumel, državni svetnik je predlagal, da bi o ruskem klirinškem dolgu, glede katerega je postavil vprašanje dr. Janvit Golob, tudi državni svetnik, odločali oziroma, da bi ga na prihodnji seji obravnavali. Skliceval se je na 98. člen Poslovnika.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ne gospod Jenčič, zdaj pa oprostite. Napačno ste registrirali dogodke in v zvezi s tem ... Gospod Mihelčič je razpravljaj o svoji temi, dopolnilnemu vprašanju v zvezi z lokalnimi radijskimi postajami, lokalnimi mediji in o tem .../Oglašanje iz klopi./... In je napovedal, da bo to zadevo dal v obravnavo komisiji.

            MIHAEL JENČIČ: Gospod predsednik, vprašanje, ki ga je postavil oziroma  ne vprašanje, ampak razpravo, ki jo je imel dr. Jože Mihelčič, je bilo mogoče razumeti tako, da bo na naslednji  seji opravljena razprava o dopolnitvi. Ne? Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod Jenič jaz bi vas prosil, da se pogovoriva detajlno, ampak ne tako na seji, ker ni problem pojasniti to zadevo, ampak niste pravilno razumeli.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala lepa, če nisem pravilno razumel, ampak Poslovnik odloča, da Državni svet o tem vprašanju odloča brez razprave ali se bo ali se ne bo uvrstilo in tega nismo storili pri 2. točki. To je ...

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ne, ne, ni bil predlog tak.

            MIHAEL JENČIČ: To je pač moj proceduralni ugovor.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. S tem spoštovana kolegica in koli  zaključujem sejo Državnega sveta. Še trenutek za par obvestil, nekaj obvestil.
Dovolite, da se vam ob tej priložnosti zahvalim za tvorno sodelovanje na tej seji, za tvorno sodelovanje v celotnem letu 2009. Predvidoma je to naše zadnje srečanje letošnje leto, vendar je pred nami še seja Državnega zbora, tako da je možnost, da se sestanemo še na kakšnem izrednem srečanju v zvezi s predlogom za veto. Sicer predvidevamo naslednjo sejo 13. januarja, vendar boste o tem dokončno še obveščeni pravočasno. Zdaj seja kot taka je zaključena, sledil bo ogled, kratek muzeja železarstva na Jesenicah, potem bi se vrnili nazaj v spodnje prostore, kjer bo kratek kulturni program, nato pa prigrizek, hladno-topli bife. Organizator tega dela programa je občina Jesenice. Besedo ima gospod Bregant.

            BORIS JANEZ BERGANT: Prvo eno skromno opravičilo. Lovili smo klimo med sejo, da bi vam bilo čim bolj prijetno, ampak smo rekli, da ne bi kdo govoril kako so Gorenjci skopuški, še pogrel nismo, smo malo dodali toplote. Naslednjič ko boste tukaj, bo funkcioniralo tudi to tako kot mora. Jaz želim in veliko željo imamo, da se vsi udeležite tega nadaljnjega programa, gremo kar tu zgoraj čez na trg, suknjiče bo treba dati gor, ker gremo ven 100 metrov peš preko trga v muzej, potem se pa lepo peš vrnemo v spodnji del, tako da plašče vzemite s seboj, spodaj je nova garderoba in jih obesimo spodaj in se dobimo in malce podebatiramo. Hvala lepa.

            (Seja je bila končana 9. decembra 2009 ob 14.13.)