Odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Jožeta Mihelčiča v zvezi s spremembo Zakona o vojnih veteranih

Datum: 18.12.2009

Državni svet je Vladi Republike Slovenije posredoval pobudo za spremembo Zakona o vojnih veteranih, ki jo je na Državni svet v skladu s Poslovnikom Državnega sveta naslovil državni svetnik Jože Mihelčič. Vloženo pobudo je Državni svet obravnaval ter jo podprl na svoji 19. seji dne 21.10.2009. Državni svetnik v vloženi pobudi predlaga, da se Zakon o vojnih veteranih (Ur. I. RS, št. 59/06) v 8., 9. in 10. členu spremeni tako, da se pravica do veteranskega dodatka ne bo več obravnavala kot socialna kategorija, ampak se veteranski dodatek preimenuje v veteransko rento. Do veteranske rente bi bili upravičeni vsi, ki jim je na podlagi navedenega Zakona o vojnih veteranih priznan status vojnega veterana, so starejši od 50 let in so vložili zahtevo za priznanje omenjene pravice.

V obrazložitvi svoje pobude državni svetnik navaja, da je v skladu s sedaj veljavnim Zakonom o vojnih veteranih, veteranski dodatek obravnavan kot socialna kategorija, do katere so upravičene osebe, ki jim je priznan status vojnega veterana, so starejše od 50 let in izpolnjujejo dodatni pogoj, da delež dohodka na družinskega člana na presega cenzusa, ki za leto 2009 znaša 477,93 EUR. Pobudnik spremembe zakona je prepričan, da je prav, da je pravica do veteranske rente pogojena s statusom vojnega veterana, pridobljenim na podlagi zaslug pri obrambi domovine v vseh v zakonu navedenih vojnah, ne pa z socialnim statusom vojnih veteranov in njihovih družin, ko na višino dodatka vpliva celo s pogodbo izgovorjen preužitek, osnova za veteranski dodatek pa je določena celo pod uradno mejo revščine. Po mnenju pobudnika je veteranska renta oziroma veteranski dodatek pridobljen na podlagi udeležbe pri obrambi domovine in nikakor ne sme biti pogojena s socialnim statusom vojnega veterana.

S tem v zvezi pobudnik opozarja na primere, ko so vojni veterani zaradi različnih razlogov ostali brez zaposlitve ali se na drug način znašli v osebni stiski, pa niso upravičeni do veteranskega dodatka, če dohodek na družinskega člana presega osnovo, ne glede na to, kdo je dohodek ustvaril. Taka obravnava vojne veterane potiska v še težji in ponižujoč položaj ter v odvisnost od svojih partnerjev, otrok in drugih oseb, zato državni svetnik v svoji pobudi predlaga, da se nemudoma pristopi k spremembi zakona.
Varstvo vojnih veteranov iz različnih obdobij slovenske zgodovine se v Republiki Sloveniji zagotavlja z Zakonom o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06-uradno prečiščeno besedilo). Navedeni zakon predstavlja konkretizacijo določbe 50. člena Ustave Republike Slovenije, ki v okviru pravice do socialne varnosti kot temeljne človekove pravice, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja zagotavlja posebno socialno varstvo v skladu z zakonom. Z navedenim zakonom se vojnim veteranom, za razliko od ostalih državljanov, zagotavljajo nekatere posebne socialne pravice in socialne ugodnosti. Vendar pa zagotavljanje posebnega socialnega varstva vojnim veteranom ne temelji na poravnanju dolga vojnim veteranom ali na nečem, do česar bi bili vojni veterani nasproti državi a priori upravičeni, temveč temelji na solidarnosti, kot enem od temeljnih načel socialne države.

Tudi pravica do veteranskega dodatka kot ena od pravic vojnega veterana po navedenem zakonu, s katerim se vojnim veteranom, za razliko od drugih državljanov, zagotavlja posebna socialna varnost, predstavlja socialno varstveni prejemek, ki je med drugim odvisen tudi od socialnega in premoženjskega stanja vojnega veterana in njegove ožje družine. Naj ob tem opozorimo, da je pravna ureditev veteranskega dodatka vsebinsko primerljiva z normativno ureditvijo invalidskega in družinskega dodatka ter pravice do oskrbnine po Zakonu o vojnih invalidih ter je v vseh bistvenih elementih povzeta po pravni ureditvi pravice do stalne priznavalnine po prej veljavnem Zakonu o varstvu udeležencev vojn (Uradni list RS, št. 14/90).

Veteranski dodatek kot ena od materialnih pravic vojnih veteranov v okviru posebnega ustavnega varstva vojnih veteranov, je bila tudi v normativni ureditvi v preteklosti odvisna od trajanja in teže vojnih razmer, ki ji je bil vojni veteran izpostavljen med vojno ter od premoženjskih in socialnih razmer, v katerih je vojni veteran živel. Pri ugotavljanju njegovih premoženjskih razmer oziroma pri ugotavljanju deleža dohodka, ki bremeni vojnega veterana pri odmeri in določitvi višine veteranskega dodatka, so se upoštevali vsi redni dohodki in prejemki, ki jih je vojni veteran, njegov zakonec ter vzdrževani družinski člani, prejemali v denarju ali v naravi. Delež dohodka, ki je odpadel na družinskega člana, se je odštel od vsakoletne osnove oziroma cenzusa za odmero veteranskega dodatka, razlika med deležem prejemkov na družinskega člana in osnovo pa je predstavljal veteranski dodatek, do katerega je upravičen vojni veteran.

Na podoben način je normativno urejena tudi pravica do veteranskega dodatka v veljavnem Zakonu o vojnih veteranih. Pomemben dejavnik za določitev njegove višine pri tem predstavlja obdobje, za katero je osebi priznan status vojnega veterana ter vrsta oziroma zgodovinsko obdobje, za katero se status prizna. Glede na to, da imajo vojni veterani iz vojne za Slovenijo 1991 ta status priznan za razmeroma kratko obdobje (nekateri vojni veterani iz vojne 1991 imajo ta status priznan tudi samo za dan ali dva v obdobju od 26.6. do 18.7.1991), jim je temu ustrezno priznan tudi obseg pravic oziroma višina veteranskega dodatka. Veterani iz vojne za Slovenijo leta 1991 so tako upravičeni do veteranskega dodatka, ki predstavlja 60% razlike med deležem dohodkov na družinskega člana in osnovo, medtem ko so npr. vojni veterani iz obdobja druge svetovne vojne s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 ali leta 1942 neprekinjeno do 15.5.1945, upravičeni do veteranskega dodatka v višini 100% razlike med deležem dohodka na družinskega člana in osnovo.

Naj ob tem ponovno poudarimo, da je pravica do veteranskega dodatka le ena od socialno varstvenih pravic vojnih veteranov po Zakonu o vojnih veteranih ter da so vojni veterani upravičeni tudi do drugih pravic in drugih ugodnosti v sklopu posebnega ustavnega varstva na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega sistema, zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, popusta pri vožnji in podobno.

V zvezi z vloženo pobudo Državnega sveta za spremembo veteranskega dodatka v veteransko rento, do katere bi bili upravičeni vsi, ki jim je na podlagi navedenega zakona priznan status vojnega veterana, so starejši od 50 let in bi zaprosili za veteransko rento, je potrebno opozoriti, da bi sprejetje omenjene pobude predstavljalo nesistemski poseg v normativno ureditev posebnega ustavnega varstva vojnih veteranov, ki bi posledično pomenilo nekajkratno povečanje potrebnih proračunskih sredstev za varstvo vojnih veteranov ter da aktualne gospodarske in ekonomske razmere povečevanja proračunske porabe za ta namen ne dopuščajo.

Vlada Republike Slovenije iz navedenih razlogov ne sprejema in ne podpira vložene pobude Državnega sveta za spremembo Zakona o vojnih veteranih.