Magnetogram 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(22. april 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.03.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani državni svetniki, vabljeni! Pričenjam 15. sejo Državnega sveta, ki sem jo sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta.
Za današnjo sejo se je opravičil naš kolega državni svetnik mag. Dušan Črnigoj.
Povabili smo minister, katerih problematika je danes na tapeti, in sicer dr. Igorja Lukšiča ministra za šolstvo in šport, dr. Ivana Svetlika ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Franca Križaniča ministra za finance, dr. Mateja Lahovnika ministra za gospodarstvo. Opravičil se je vabljeni gospod Boris Kovačič, direktor Urada Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo. O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora, dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda, torej odobritev zapisnika 14. seje, odobritev zapisnika 7. izredne seje, pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov, predstavitev dela Ministrstva za gospodarstvo, Informacija o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Sloveniji, predlog sklepov, Predlog razrešitve problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva, Obravnava zaključkov posveta Sistemske spremembe na področju institucionalnega varstva starejših v Sloveniji ter Obravnava zaključkov posveta Ženske in zdravje.
Prejel sem predlog za razširitev dnevnega reda, in sicer s strani skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Rudolfom Cipotom, da dnevni red seje razširimo s točko Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju. In sicer gre za odločanje o odložilnem vetu na navedeni zakon. Kot pravi tretji odstavke 35. člena Poslovnika Državnega sveta se o utemeljenosti predloga za razširitev Državni svet odloča brez razprave.
Prehajamo na odločanje o razširitvi dnevnega reda z navedeno točko. Najprej ugotavljamo prisotnost. 33 prisotnih.
Kdo je za predlog, da se dnevni red razširi? (29 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Predlagam, da sedaj preidemo na glasovanje o tako dopolnjenem dnevnem redu v celoti. Ponovno ugotavljamo prisotnost. 33 prisotnih.
Kdo je za? (32 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 14. SEJE. Ker nisem prejel nobenih pripomb na ta zapisnik predlagam, da o zapisniku glasujemo. In sicer, najprej ugotavljamo prisotnost. 33 prisotnih.
Kdo je za? (28 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je zapisnik 14. seje sprejet.
Prehajamo na odločanje o zapisniku 7. izredne seje. Pripomb nisem sprejel, zato prehajamo na odločanje. Prosim, da prijavite prisotnost. 33 prisotnih.
Kdo je za? (30 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 7. izredne seje Državnega sveta sprejet.

Sedaj prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV DELA MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO, kjer smo ministrstvo zaprosili za to, da nam v svoji predstavitvi predstavi temeljne strateške cilje ministrstva v tem mandatnem obdobju. Pozdravljam gospo mag. Darjo Radič, državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarstvo in jo vabim, da pristopi k predstavitvi. Izvolite.

              MAG. DARJA RADIČ: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni, predsednik, državni svetniki. Najprej se vam moram zahvaliti za to vabilo, da ste nam dali priložnost, da vam v bistvu predstavimo kakšna so pravzaprav področja dela Ministrstva za gospodarstvo in kakšni so pravzaprav naši temeljni cilji in pa tudi glavne prioritetne naloge, ki jih bomo izvajali v tem letu.
Ko sem pripravljala to predstavitev sem tudi, ko smo se pogovarjali s tehničnim osebjem Državnega sveta načrtovala, da bom porabila približno 10, 15 minut. Ko smo mi sodelavci prinesli vso gradivo sem videla, da bi pravzaprav lahko o tem govorili celo popoldne. Dejansko, kot boste videli, Ministrstvo za gospodarstvo je precej obsežno tudi po samih področjih zelo vsebinsko celovitih, posebnih področij in dejansko bomo danes, vsaj tako sem se potem odločila, vam bom na kratko predstavila tiste glavna, temeljna področja, kaj pravzaprav delamo na ministrstvu in koncentrirala se bom samo na predstavitev temeljnih ali pa tistih glavnih prioritetnih nalog, ki jih bomo po posameznih področjih delali ali pa jih že delamo v letu 2009. Vsekakor pa sem prepričana, da bomo se v naslednjih mesecih se še srečevali po posameznih področjih, mislim da bo taka razprava in diskusija bolj usmerjena in tudi verjetno bolj učinkovita, pa mogoče tudi skozi mojo predstavitev danes pade kakšna ideja, kaj recimo bi bila lahko tema za naše prihodnje srečanje.
Če začnem. Ministrstvo za gospodarstvo ima 6 direktoratov in sicer Direktorat za notranjo trg, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Direktorat za ekonomske odnose z tujino, Direktorat za turizem, Direktorat za energijo in pa Direktor za elektronske komunikacije. Poleg tega pa v okviru Ministrstva za gospodarstvo delujejo tudi organi v sestavi, ki izvajajo posamezne naloge po posameznih področjih in sicer pod našim okriljem deluje Urad za intelektualno lastnino, Urad za varstvo potrošnikov, Urad za varstvo konkurenca, Tržna inšpekcija, Inšpekcija elektronskih komunikacij in pošte in pa Energetska inšpekcija. Sedaj naš glavni strateški cilj ali pa naša glavna usmeritev je seveda z našimi aktivnostmi in ukrepi po posameznih področjih prispevati k krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij, to je naš temeljni cilj seveda po posameznih področjih imamo potem določene posamezne specifične cilje, ki pa si sledijo našemu temeljnem cilju.
Jaz vam bom sedaj na kratko predstavila, kaj pravzaprav posamezni direktorati delajo in kot boste videli je delo precej razvejano in tudi precej obsežno.

Naj začnem z direktoratom za notranji trg. Direktorat za notranji trg je tisti direktorat, ki je temeljni nosilec za izvajanje in soustvarjanje politike in strategije delovanja notranjega trga tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske unije. Se pravi, njegove glavne naloge so zato zagotavljanje sistemske urejenosti področja, trgovinske dejavnosti, varstva pravic potrošnikov in intelektualne lastnine, aktivno sodeluje pri oblikovanju politik in varstva pravic na teh področjih tako na ravni države kot tudi na ravni Evropske unije. Temeljna naloga ali pa aktivnost je tudi priprava zakonodaje oziroma implementacija direktiv Evropske unije v slovensko zakonodajo. Poleg teh ključnih aktivnosti, se pravi zagotavljanja učinkovitega delovanja notranjega trga, pa v okviru direktorata za notranji trg deluje tudi sektor, ki se ukvarja z upravljanjem, reševanjem in prestrukturiranjem podjetij v težavah. Kot veste imamo tudi v letošnjem letu za podjetja, ki bodo izpolnjevala pogoje, se pravi za tista podjetja, ki ne zmorejo več sama brez pomoči države preživeti na trgu, zagotovljenih 20 milijonov evrov, ki, bom rekla, za enkrat še zmeraj čakajo, še nihče ni dal vloge za koriščenje teh sredstev, vendar pričakujemo, da v naslednjih mesecih bodo prve vloge prišle in prepričana sem, da bodo tudi sredstva v celoti v letošnjem letu počrpana.
No, potem v okviru direktorata za notranji trg se ukvarjamo tudi oziroma njegove pristojnosti tudi upravljanje z državnim premoženjem in kapitalskimi naložbami, ki jih ima v upravljanju Ministrstvo za gospodarstvo. Sem pa sodijo tudi vsa dela koordinacija del, zapiralnih del v rudnikih in premogovnikih. Torej, dokaj široko področje.
Glavne naloge direktorata za notranji trg v letu 2009 bodo implementacija direktive v storitvah na notranjem trgu, v letu 2009 je tisto leto, ko moramo celotno direktivo o storitvah prenesti v slovenski pravni red. druga takšna pomembna naloga je pa novela Zakona o gospodarskih družbah, ki je pa ravno včeraj šla skozi pravo fazo obravnave v Državnem zboru, za to spremembo Zakona o gospodarskih družbah, ki ga boste verjetno tudi vi še obravnavali, pa se v bistvu na novo ali pa tudi usklajeno z evropsko direktivo ureja način sklicevanja skupščin na malo bolj pregleden način.

Druga taka bistvena sprememba je, da v tej noveli predlagamo Državnemu zboru, da člani nadzornih svetov ne bodo več udeleženi na dobičku družb. In še potem tretji tak kompleks sprememb se pa nanaša na bolj pregledno, na povečanje preglednosti dodeljevanja in prejemkov, ki jih dobi tako uprava kot nadzorni svet v družbah. Tukaj z novelo zakona o gospodarskih družbah uvajamo možnost, da skupščine določijo politiko prejemkov za posamezno družbo, ki seveda mora potem predstavljati osnovno vodilo ali pa izhodišče za oblikovanje politike plač in ostalih prejemkov, tako uprave kot nadzornih svetov. Seveda ta obveza ni zavezujoča. Skupščine se bodo same odločile, družbe, lastniki se bodo sami odločili ali bodo to možnost izkoristili ali ne. Ta določba je pa seveda up, sem prepričana, da jo bomo pa uveljavljali v vseh podjetjih v katerih ima, je država večinska lastnica.
Potem še ena taka pomembna naloga; v letošnjem letu moramo vzpostaviti tudi enotno kontaktno točko, tudi v skladu z direktivo storitev na notranjem trgu, po kateri bo možno, ne na tej enotni kontaktni točki opraviti vse postopke in formalnosti, ki so potrebni za začetek upravljanja ene dejavnosti v Sloveniji. In sicer bo ta enotna, to bo možno opraviti tudi po elektronski poti iz katerekoli države Evropske unije. Ne morem reči, da to je, če ne drugega, vsaj informacijsko kar dosti zahteven projekt, vendar za enkrat ga uspešno izvajamo. Toliko o direktoratu za notranji trg. Bomo sprejeli tudi še nekaj drugih zakonov. Mogoče je vseeno prav, da povem, da se pripravlja nov zakon o potrošniških kreditih. Tudi gre za uskladitev z direktivo Evropske unije. Načrtujemo spremembo zakona o varstvu potrošnikov. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti se bo spreminjal v sodelovanju s Trgovinsko zbornico Slovenije, Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti, spreminjamo uredbo o določanju cen komunalnih storite in seveda, pripraviti moramo pa tudi nov 5-letni program državnih blagovnih rezerv. Tudi to področje je področje, ki sodi v ta direktorat. Z vsemi temi dokumenti boste tudi vi seznanjeni skozi celo leto.
Drug direktorat je direktorat za turizem. Jaz pravim, to je najbolj tak prijazen direktorat, navzven, čeprav navznoter ima tudi kar precej odgovornih nalog za opravljati. Tudi na tem področju imamo organizirana dva sektorja. En sektor, ki se ukvarja z razvojem in promocijo turizma in drugi sektor, ki se ukvarja z investicijsko politiko, z razvojem poslovnega okolja na področju investicij. Glavne dejavnosti Direktorata za turizem so izvajanje letnih turističnih politik, kjer imamo opredeljenih 9 področij na katerih država poskuša vzpodbujati razvoj turizma. In sicer imamo posebej razdelano politiko razvoja turističnih destinacij, politiko razvoja človeških virov v turizmu, politiko trženja in promocije, politiko trajnostnega in regionalnega razvoja, zagotavljanje kakovosti informacijske tehnologije in ene, po mojem tudi sedaj najpomembnejše politike, politika razvoja poslovnega okolja in investicij. Temeljni dokument je tukaj razvojni načrt in usmeritve na področju turizma pripravljen za leto 2007 do 2011. Moram reči, da je to ena od redkih strategij, ki se dejansko skozi letne politike tudi lepo uresničuje. In proti koncu izteka lahko pričakujemo, da bodo glavni rezultati iz te strategije doseženi.
Kaj bomo delali v letu 2009? Že je bil sprejet pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov, s 1. januarjem 2009 je začel veljati, ki vpeljuje v Sloveniji nov in sodoben sistem kategorizacije nastanitvenih obratov. Ker seveda želimo, ker je kakovost turističnih storitev eden od glavnih elementov na katerih gradimo razvoj turizma v Sloveniji, smo se odločili, da se morajo v Sloveniji po tem pravilniku kategorizirati vsi turistični obrati, se pravi kategorizacije je po novem obvezna. In tudi vsi stari obrati, ki že delujejo morajo dobiti po tej novi kategorizaciji spet novo odločbo. S tem želimo tudi turistom zagotoviti en nivo kakovosti oziroma jim dati jasno sporočilo kaj lahko pričakujejo, kakšne storitve, kakšno kakovost storitev v posamezni kategoriji nastanitvenih obratov. Pomembnejša aktivnost v letu 2009 bo odprtje zadnjega razpisa za sofinanciranje investicij v turistično infrastrukturo. Verjetno ste seznanjeni, prav na področju turizma je bila investicijska politika v zadnjih letih zelo intenzivna. Tudi v ta namen je bilo že v prejšnji perspektivi finančni perspektivi, pa tudi v zdajšnji namenjen precejšen del sredstev, kar 155 milijonov. Od tega do letos nam je ostalo še 20 milijonov. Skratka, cikel je bil zelo intenziven. Tudi tu je področje na katerem lahko govorimo, da je najbolj uspešno po črpanju evropskih sredstev. Kot sem rekla, še 20 milijonov sredstev nam ostaja in zato smo se odločili, da naredimo v letošnjem letu še zadnji razpis in podpremo tiste pripravljene turistične projekte, ki so pripravljeni, potem pa na tem področju žal, našo aktivnost zaključimo. Ta razpis bo verjetno objavljen maja, verjetno pravim zaradi tega, ker še iščemo možnosti, da še kakšen evro pridobimo in povečamo kvoto, ker kot smo seznanjeni je povpraševanje po tovrstnih investicijah še vedno veliko.
No, ker seveda tudi turizma ni zaobšla ta gospodarska kriza, smo se odločili, da za področje turizma pripravimo še en poseben ukrep, in sicer dodatno sofinanciranje promocije, turistične promocije v Sloveniji v višini 1,4 milijone evrov, s katerimi bomo poskušali oziroma pomagali podjetjem, da bodo intenzivirala svojo promocijo v letošnjem letu, s ciljem da vsaj ohranijo tisto število turistov, kot smo jih bili deležni v preteklih letih. Dejstvo je, da se v zadnjih mesecih in tudi po napovedih kriza že kaže na področju turizma.
Potem sledi Direktorat za energijo. Zelo velik direktorat, pomemben direktorat, ki je tudi organiziran v več sektorjev, in sicer imamo tu sektor za razvoj, sektor za ekonomske analize in statistiko v energetiki, sektor za upravljanje državnega premoženja in sektor za oskrbo. No, že sama imena sektorjev nam približno povedo, kakšna so področja delovanja. Ne bi preveč samo o tem govorila, bi vam samo povedala, da naše temeljne naloge na področju energetike v letu 2009 je prav gotovo sprejem dogovora o južnem toku, priprava novega energetskega programa, in kot veste je v javni obravnavi tudi že zelena knjiga v kateri so zapisane naše usmeritve ali pa naša videnja, kako naj bi se področje energetike razvijalo v Sloveniji naprej. Tudi na tem področju imamo; je potrebno implementirati kar nekaj evropskih direktiv in tudi to bo naša pomembna naloga v tem letu.
Potem imamo Direktorat za elektronske komunikacije. No, tudi na tem področju so se aktivnosti že začele v letošnjem letu. V obravnavi so kar trije zakoni s tega področja, in sicer Zakon o poštnih storitvah, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskih komunikacijah in pa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskem poslovanju na trgu. Vsi si zakoni so sedaj v koalicijskem usklajevanju, takšnem in drugačnem in bodo v kratkem prišla v parlament. Za to področje Direktorat za elektronske komunikacije bomo, vsaj tak je predlog našega ministrstva prenesli z  novim Zakonom o vladi na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Glavni razlog za takšno odločitev pa je predvsem v tem, da v bistvu na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo že deluje tudi sektor za informacijsko tehnologijo, te stvari so povezane in odločili smo se tudi znanje, bomo rekli, je glede upravljanja tega področja je na tistem ministrstvu mnogo boljše, zato smo se odločili, da to področje prenesemo v drugo ministrstvo. Upam, pa seveda zakona mora biti sprejet še v parlamentu in upamo, da bo ta predlog sprejet.
Potem imamo še zelo pomemben direktorat, direktorat za ekonomske odnose s tujino, na katerem potekajo vse dejavnosti, ki so povezane z gospodarskim sodelovanjem s tujino, vodimo tukaj tudi trgovinsko politiko do Evropske unije, v ta okvir pa sodi tudi področje spodbujanja internacionalizacije podjetji in spodbujanje tujih neposrednih investicij. Na tem področju bomo v letošnjem letu še objavili razpise tako za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva na tujih trgih tudi v teh kriznih časih želimo, da se te aktivnosti ne prekinejo, da podjetja gredo ven, vlagajo na tuje trge in ne bomo zanemarili tudi tujih neposrednih investicij. Tudi za to področje imamo predvidene finančne spodbude, ampak kar se je nam zdelo v tem trenutku še bolj pomembno ali pa kar smo odkrili kot eno pomanjkljivost, velik poudarek smo že dali zdaj v teh prvih mesecih tudi samemu načinu organiziranja področja kako pravzaprav pa sprocesirati tuje investicije v Sloveniji. To je bil zdaj naš ključni manko, tuji investitorji so hodili v Slovenijo, ampak žal večinoma niso dobili pravih informacij in seveda so se potem odločili za investicije v drugih državah. No, mi smo zdaj vzpostavili eno posebno skupino, mi jo imenujemo spet kontaktno točko, zdaj te kontaktne točke izraz je nekako modern, in smo se odločali, jutri ima že en prvi takšen razgovor tudi napovedan z enim velikim investitorjem, da bo za vsako tujo investicijo na Ministrstvu za gospodarstvo zadolžen skrbnik tega projekta, ki bo pomagal temu tujemu investitorju pri urejanju vseh zadev, ki so v državni pristojnosti. Na ta način želimo izogniti, izboljšati našo storitev do tujih investitorjev. In upam, da tudi na ta način prispevati, da se bo še malo več tujih investitorjev odločili tudi za investicije v Sloveniji.
Potem tudi na tem področju delovanja direktorata za ekonomske odnose s tujino načrtujemo spremembe, in sicer smo se odločili v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve, da ekonomsko diplomacijo prenesemo na Ministrstvo za zunanje zadeve. Jaz upam, da to ni bil napačen korak, da bomo na ta način izboljšali stanje na tem področju, vsekakor se bomo pa na ministrstvu, bomo spremljali dogajanje na tem področju in se prizadevali, da bo ekonomska diplomacija še boljše opravljala svoje naloge kot jih do sedaj. Znotraj tega področja je skrito kar nekaj stvari, ki mogoče niti niso tako znane pa niti še spromovirane v Sloveniji. Eno tako zelo zanimivo področje za podjetje je prav gotovo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja. V tem okviru vi veste, da obstojijo sporazumi na podlagi katerih države s svojimi razvojnimi sredstvi pomagajo tistim državam, ki so, bodisi zaostajajo pri razvoju, da jim s temi sredstvi razvojnih pomoči pomagamo pri razvoju, pri odpravljanju revščine itn. To področje je bilo sedaj, bom rekla, zelo tako neurejeno, ne preveč sistemsko ne preveč pregledno, če je slučajno prišla kakšna pobuda, se je individualno obravnavala. Mi smo se sedaj odločili, da tudi to področje malo bolj sistemsko uredimo, pripravljamo posebno uredbo s katero bomo določali pravila igre in kako podjetja lahko pridejo do te razvojne pomoči, kako dobijo partnerje, kako pravzaprav se sploh projekti pridobivajo in seveda na drugi strani imamo zagotovljena tudi sredstva, s katerimi bomo potem podprli take projekte razvojnih pomoči. Naše delovanje na tem področju je orientirano predvsem na države bivše Jugoslavije in na sploh na vzhodno Evropo in seveda mi ocenjujemo, da so tudi taki projekti, s katerim slovenska podjetja pomagajo pri razvoju enega projekta, recimo v Bosni in Hercegovini ali pri razvoju, ne vem, čistilne naprave, karkoli, tudi na ta način, da je ta način zelo dober način za vstop naših podjetij na določene trge. Zelo tak prijazen, prvi kontakt. In sem vesela, ker v juniju bomo odprli prvi laboratorij s področja kovin in jekla v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu. To bo prava taka investicije Slovenije v Bosni in Hercegovini. Seveda to bo sigurno priložnost potem za promocijo gospodarskega sodelovanja s to državo.
Ena pomembna zadeva s tega področja je tudi področje urejanje zavarovanja izvoznih kreditov. Tudi to področje, ki se sicer potem operativno izvaja preko slovenske izvozne družbe, sodi v ministrstvo za gospodarstvo. Na tem področju ugotavljamo, da zaradi finančne in gospodarske krize lahko pričakujemo porast škod iz tega naslova in seveda upam, da smo še pravočasno reagirali, potrebno bo povečati varnostne rezerve, predvideno je povečanje varnostnih rezerv za 30 milijonov evrov pri SIB banki, s katerimi bomo lahko zagotovili nadaljnje zavarovanje izvoznih kreditov tudi v teh časih. Slavna predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini, ki so bila do sedaj v pristojnosti javne agencije za promocijo in tuje investicije. Tudi to področje je naše. Na tem področju smo ugotovili dosti pomanjkljivosti, bom rekla neracionalnega delovanja teh gospodarskih predstavništev. Zadeva je šla celo tako daleč, da smo, bom rekla, po domače povedano, že rekli, da bomo kar ključ dali v vrata in bomo vse skupaj zaprli. No, na koncu smo se le odločili, da mogoče pa to ne bo ravno pametna varianta in smo sedaj naredili eno detajlno analizo kaj pravzaprav, katera predstavništva dobro delujejo, katera ne delujejo dobro in bomo rekli, z izboljšanimi pristopi k delovanju posameznih gospodarskih predstavništev, upam da bomo tudi na tem področju bolj uspešno delovali v prihodnje.
Pomembna stvar, ki se dogaja, sodelovanje; veste, da Slovenija se vključuje v OECD. In ravno v tem letu potekajo intenzivna pogajanja, tudi zaslišanja Slovenije pred raznimi organi te organizacije. In precej odborov, ki vodijo ta zaslišanja, in sicer Odbor za investicije, Odbor za opravljanje družb, za konkurenco, potrošniško politiko, za trgovino in za jeklo, vsi ti odbori sodijo v pristojnost ministrstva za gospodarstvo in tudi ravno danes recimo je naš minister, zagovarja naša stališča na usmerjevalni skupini za opravljanje družb. Tako, da tudi na tem področju tečejo kar intenzivne aktivnosti in pričakujemo, da bo, vsaj tako sedaj kaže, da bo Slovenija sprejeta v OECD že lahko naslednje leto, ker ti hearingi za enkrat so kar uspešni, ostaja nekaj odprtih vprašanj, ključno je vprašanje seveda nepremičnin, odprtost liberalizacije, bomo rekli, trgovanja z nepremičninami, kar je eno naše tako standardno vprašanje, ampak tudi na tem področju mislim, da smo že blizu ene take rešitve, ki bo v zadovoljstvo obeh strani.
In ključni direktorat, vsaj ključni direktorat za sedanji čas, za to situacijo je direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, v okviru katerega pa se izvaja celotna politika spodbujanja konkurenčnosti, podjetništva in jasno, da ta direktorat v letošnjem letu izvaja pravzaprav tudi vse ukrepe, ki smo jih pripravili z namenom ublažitve gospodarske in finančne krize.
Mogoče za informacijo; direktorat za podjetništvo in konkurenčnost bo v tej finančni perspektivi ali pa je odgovoren za 580 milijonov evrov razvojnih sredstev strukturne politike. Le delček tega je bilo porabljenega. Tako da, večina sredstev v bistvu še ostaja in pred nami je sigurno eno ključno vprašanje, na kakšen način, kako čim bolj učinkovito ta razvojna sredstva nameniti v prihodnje. In pri tem vam lahko že povem, da ste seznanjeni sami, da obstoječi način sofinanciranja projektov in obstoječi način črpanja sredstev evropske unije ni preveč učinkovit, preveč je zakompliciran, težko izvedljiv, težko ga je upravljati znotraj same državne uprave. Mislim, da vam lahko že sedaj to povem, mi se zelo nagibamo, da obrnemo ta način izvajanja strukturne politike v Sloveniji in preidemo od subvencioniranja, od inštrumenta subvencioniranja posameznih projektov enim izbranim podjetjem, da preidemo v oblikovanje tako imenovanih revolving inštrumentov. Se pravi oblikovanja skladov tveganega kapirala, oblikovanje kreditnih skladov, garancijskih skladov, kajti po našem mnenju so ti inštrumenti lahko veliko bolj učinkoviti, kar je po moje, tudi bistveno je to, da samo na ta način lahko ta sredstva razvojna, recimo teh 500 milijonov, pa mogoče manj ali pa 300 milijonov, ohranimo v Sloveniji tudi po letu 2013, ker ta sredstva, če se razdeljuje na povraten način, bodo ostajala v naših skladih in nam dobro lahko služila za razvojne dejavnosti, tudi po zaključku  finančne perspektive 2013, ko vemo, da po tem letu takih bonitet, kot smo jih zdaj dobivali, Slovenija ne bo več imela. In jaz sem prepričana, da iz državnega proračuna po letu 2013 ne moremo pričakovati kakšnih pomembnih obsegov razvojnih sredstev. Iz državnega proračuna se bodo financirale tiste zakonske določene naloge, osnovne naloge države, se pravi financiralo se bo sociala, zdravstvo, šolstvo in druge stvari in sem prepričana, da razvojnih sredstev samo z domačim proračunom ne bomo imeli dovolj. In mislim, da je, zdaj še tista zadnja šansa, da ta sredstva, ki jih imamo odobrena, z majhen napora, z majhen, bomo rekli ene par papirjev bo treba prepisati, da jih spremenimo iz nepovratnih sredstev, ki jih bomo porabili enkrat za vedno, da jih spremenimo v ena sredstva, ki jih lahko prestavimo in rečemo: naš zagonski kapital za financiranje razvojne aktivnosti tudi v prihodnje.
Na Ministrstvu za gospodarstvo smo zdaj že v okviru teh kriznih ukrepov objavili kar nekaj razpisov še pred sprejemom rebalansa, nam je to uspelo narediti, tako že tečejo razpisi za pridobitev garancij za mala in srednja podjetja, subvencije obrestne mere, preko slovenskega podjetniškega sklada, moram reči, da smo sedaj imeli že drugo odpiranje, na odpiranje je prišlo 130 prijav, na drugo 120 prijav. Fond je že s tem izpraznjen, ampak vidimo, da podjetja to potrebujejo in je zelo dober ta ukrep sprejet. Kajti možno je dobiti garancije, tako za obratna sredstva do višine 200 tisoč evrov in pa tudi za investicijske kredite do 1,5 milijona evrov. Mi smo se odločili, da bomo ta garancijski sklad s tem rebalansom, ki se sedaj prijavlja še obogatili in bomo nadaljevali s to aktivnostjo.           
Potem smo objavili tudi že ta razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme. Tudi pri tem smo do sedaj že vložili 35 milijonov evrov. Za projekte, ki so bili prijavljeni v letu 2008, smo tudi povečali, ko smo videli, kakšno je povpraševanje, še za enkrat sredstva in namesto 100 projektov podprli 200 projektov. Zdaj imamo nov razpis odprt, ki se zaključuje 26. aprila. Prijav je zopet veliko in sem prepričana, da bo tudi teh 35 milijonov, ki smo jih sedaj namenili na tem razpisu porabljenih. Odločili smo se, da ne bomo togi, da bomo poskušali biti čim bolj fleksibilni, tudi pri teh kriznih ukrepih in ko vidimo, kje so tiste stvari, kje povpraševanje največje, bomo ta naša sredstva, hvala Bogu bom rekla, da imamo tako fleksibilnost znotraj ministrstva, bomo sredstva usmerjali na take ukrepe, ki se bodo pokazali kot najbolj učinkoviti.
Potem imamo zunaj še za sofinanciranje novih Start:up podjetij, tečejo razpisi. Možno je pridobiti 25 tisoč evrov zagonskih sredstev za podjetja, ki delujejo, bodisi v inkubatorjih, v enih inštitucijah podpornega okolja. V pripravi imamo še nekaj ukrepov, in sicer verjetno ste že slišali za ukrep male vrednosti, tako imenovani the minimilis ukrep, s katerim naj bi pomagali podjetjem, ki bodo sedaj zaradi situacije zašla v krizo in ne bodo mogla več izvajati svojih razvojnih projektov, pomagali s to subvencijo do višine 500 tisoč evrov, da bodo kljub tej krizi lahko ohranjali razvojno aktivnost in zaključevali že začete investicije.
No, zdaj zato je shema, saj to mi moramo priglašati v Bruselj, take stvari. Shema je že v Bruslju, bo v kratkem potrjena in potem bomo s tem ukrepom tudi lahko štartali.
Potem imamo poseben ukrep za "avtomobilsko industrijo". Sicer ji nismo rekli, da je to ukrep za avtomobilsko industrijo, ampak pravimo, da je to ukrep za podporo strateškim projektom čiste in tehnološko napredne industrije. Tudi ta ukrep peljemo skupaj z Evropsko investicijsko banko. Ta ukrep je namenjen razvoju, razvojnim aktivnostim podjetjem, ki delajo na področju čiste tehnološko napredne industrije, kamor sodijo tudi vsi naši dobavitelji za avtomobilsko industrija in preko tega inštrumenta bomo pomagali našim slovenskim dobaviteljem avtomobilske industrije, da bodo ostali na trgu. Ta ukrep delamo v sodelovanju z njimi in po mojih informacijah, recimo, no nikoli nismo stoprocentno zadovoljni, ampak da je pripravljen tako, da bo tudi za njih sprejemljiv.

Inštrument tveganega kapitala, tudi na tem področju imamo rezerviranih 35 milijonov evrov in tudi bomo v kratkem začeli z izvajanjem tega inštrumenta, no vam je pa dobro poznana tudi ta splošna jamstvena shema, ki je po našem mnenju zelo pomemben ukrep in komaj čakamo, da pride, pa ne samo mi, mi zaradi tega, ker nas vsak dan po 20 podjetij vpraša kdaj bo, ampak mislim, da glavni tisti, ki čakajo so pa podjetja, da že zaženemo to jamstveno shemo in omogočimo podjetjem, da bodo lažje ostala na trgu v tej situaciji. Pomemben projekt gospodarska središča, to je projekt, ki ga tudi peljemo in na novo urejamo na Ministrstvu za gospodarstvo. Skozi gospodarska središča želimo razviti nove tehnološke parke, centre, kompetentne centre v posameznih regijah, s katerimi bomo pomagali k razvoju posameznih regij. Ta projekt je bil zapisan v resoluciji, če se spomnite, ki jo je sprejela prejšnja vlada. Mi smo ugotovili, da na tem področju se v preteklosti ni kaj dosti dogajalo, skušali smo identificirati zakaj projekti ne tečejo tudi ugotovili kakšne so ovire in zdaj pripravljamo novo izhodišče in tudi na tem področju junija bom že šli s prvimi projekti. Glavno izhodišče je pa bilo na tem področju to kaj bodo glavni kriteriji za podporo projektom gospodarskih središč vpliv na regionalni razvoj in ključna pripravljenost interes gospodarstva za posamezni projekt. Če interesa gospodarstva ni, potem tudi država takšnih projektov ne bo financirala.
Toliko. Vem, da sem bila predolga, še bi lahko govorila, verjetno tudi kakšna stvar zelo površno povedana, zato se vam zdaj zahvaljujem za pozornost in pričakujem vaša vprašanja. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa mag. Darja Radič. Odpiram razpravo na to dokaj izčrpno poročilo. Izvolite. Razprava, torej možnost za vprašanja, mnenja. Kolega Janvit Golob ima besedo.

              DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa, predsednik. Spoštovani kolegici, spoštovana državna sekretarka!
Lepo je videti tako eminentno gospo v Državnem svetu in če vas štejem v red gospe Kamnarjeve, potem nismo daleč od tega, da ženske podpirajo štiri vogale hiše. Gospa Kamnar je državna sekretarka na financah. Ko so se spraševali v Švici od kod gospodarski razvoj v enem določenem obdobju sta bila ključna za tisto dogajanje dva državna sekretarja, tisti za finance pa tisti za industrijo. Držala sta v roki mehanizme kako ustvarjati gospodarsko moč in izgleda, da sta imela dosti močen vpliv, pregled, inštrumente, da se je gospodarstvo razgibalo. Spoštovana sekretarka, vi ste dala eden zelo temeljit pregled ministrstva, ki ga sicer poznamo skozi siceršnje delovanje vsekakor pa bi za nekatere vprašanja, ki so za državni razvoj pomembna lahko še dodatno kakšno svetlobo usmerili in nam pojasnili.
Direktorat za konkurenčnost ima 580 milijonov nekih sredstev, s katerimi lahko pomaga gospodarstvu, je seveda pomemben izvor znanja, katerega pa ima država na enem drugem sektorju, kreiranje novih znanj na področju naravoslovja in tehnologije financiranega s strani Arsa. Mene zanima, kako imate vi mehanizme, ki bi učinkovito uveljavljali vaše inštrumente za mobilizacijo kreiranjih znanj na javnih institutih pa tudi univerzah, ker tukaj je eden ključnih mehanizmov za napoved nekaterih futuristov, da bomo nekatere tehnologije zamenjali, nekaterih jutri več ne bo, to je potrebno zelo z rezervo gledati, ampak recimo, da temu damo eno usmeritev v naprej? Torej, to je iz tega sektorja.
Drugo je videnje na področju energetike. Tudi ta direktorat gre pod vašo komando in nekaterih problemov se jih je lotil oziroma jih je registriral Svet predsednika Vlade glede slovenskega razvoja energetike in če tukaj to grobo razdelimo v dvoje področji - to je v področju elektroenergetike, kjer je polovica slovenske energije, nekako 13 derivatnih ur, finančno gledano pa milijarda 300 evrov in v področje nafte in plina. Kmalu opazimo, da je na področju elektroenergetike kljub razdelitvi na proizvajalca prenosnih astributerja še koliko toliko kontrolirana dejavnost in urejena nekaj bistveno drugačnega je pa na področju nafte, goriv in plina, tam je pet subjektov, ki ob taki funkciji Petrola kot je sedaj, predvsem trgovski, deluje zelo po svoje. Neko koordinacijsko telo, ki bi povezalo razvojne in kapitalske interese v državi bi bilo kaj potrebno in me zanima, če se ministrstvo tega zanima, da ima na tem sektorju precej ohlapne razmere?
Naslednje vprašanje je. Kako gledate na pobudo prof. Maksa Tajnikarja, da naj podjetja v državni lasti ali delno v državni lasti poženejo razvojni ciklus investicij v obsegu dve milijardi evrov, v kolikor jim to ne uspe naj se upravi in nadzorni sveti spokajo? To je bilo zapisano v Financah par dni nazaj.
Četrto vprašanje, če dovolite, pa se nanaša na aktualne stvari kadrovanja v sicer enotirne ali dvotirne nadzorne svete oziroma uprave. Malo ne strankarske centrale kličejo domov, tako mi javljajo kolegi s terena, da naj se javijo strankarski partnerji za nadzorne svete, po drugi strani imate pa razpise "orbi et urbi" podane, da se naj ljudje, ki čutijo svoje znanje in potrebo in odgovornost tudi javijo za nadzorni svet, s formalnostmi, ki so vse opravljale tudi razni tečaji za člane nadzornih svetov, ki jih marsikateri plačajo iz svojega žepa. Če niso izbrani tudi odgovora ne dobijo. Zdaj me pa zanima kako to v praksi deluje, ali je priviligirana struktura strankarskih članov ali sicer tudi nevtralnih, torej politično neangažiranih strokovnjakov, ali je prvenstvo, da je naš ali je prvenstvo, da je strokovnjak? Po drugi strani pa vas vprašam kakšna je praksa? Vlada, ko ji poteče štiri leta se ne zamenja, ampak se počaka mogoče mesec, dva dalj. Ali v primeru delovanja člana nadzornega sveta, ki mu je potekel mandat deluje štiri leta in konec ali se počaka na odločbo vlade? Kakšna je vaša praksa, če morda to veste? Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolegu dr. Golobu. K besedi se je prijavil kolega Reven, ki ga ta trenutek ni, pa bi besedo dobil gospod Kekec, kolega državni svetnik Bojan Kekec.

              BOJAN KEKEC: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
Torej, za gospo državno sekretarko bi jaz imel dva bolj vsebinska vprašanja. Iz njene razprave je bilo videti, da se pripravlja nov energetski program. Tukaj mene zanima kakšna so izhodišča za pripravo tega programa? Precej je govora o gradnji novega bloka termoelektrarne. Vemo, da evropska strategija stremi k temu, da se znižuje CO2, da nas zavezuje, da do leta 2020 znižamo toplogredne pline in da preidemo na 20% obnovljivih virov. Zaradi tega se bojim, da bi s takšno napačno postavljeno strategijo ta cilj se nam precej oddaljil. Druga zadeva okrog določanja cen komunalnih storitev. Ali tukaj lahko pričakujemo kakšne bolj sistemske rešitve kot so do zdaj, ko vemo, da z indeksiranjem cen se niti slučajno ni sledilo inflaciji? Poleg tega pa način obračunavanja po posameznih lokalnih skupnostih prinese do tega, da na najbolj demografsko ogroženih območjih ljudje plačujejo najvišjo ceno predvsem pitne vode. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Kekec. Besedo ima kolega Reven.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
V zvezi z direktoratom intelektualne lastnine me podrobno zanima, če lahko danes rečete, če ne pa v pisni obliki, kaj se na tem področju, na področju intelektualne lastnine pripravlja? Ker zaščita intelektualne lastnine je eden izmed tistih elementov podjetništva, ki daje podjetju prednost na tržišču. To je tudi povezano s podjetništvom in konkurenčnostjo in s tveganim kapitalom. Ravno tako me zanima, kot je kolega Kekec rekel, nas na lokalnih nivojih tudi predvsem kot občine, komunalna sfera. Kaj se na tem področju pripravlja? Ker vemo, da na občinah največkrat pride do kontra interesov med občino in občani in je zelo težko doseči neki optimum. V zvezi s tem vašim izvajanjem bi želel reči tudi to, karkoli se pripravlja, za podjetništvo govorim, naj bo čim manj administriranja, kajti iz naše dolgoletne prakse lahko rečemo karkoli je prišlo ven je zahtevalo nove papirje, nova dela. Zdaj smo v tistem času, ko je treba vse napore vložiti v razvoj in mala, mikro in srednja podjetja nimajo toliko uslužbencev, toliko kadrov, da bi lahko si privoščila, da bi izpolnjevala neke kvazi papirniške zadeve.
Drugo, kar me pa moti je naslednje. Pri prejšnji vladi smo dobivali gradivo vlade, s tem smo bili v naprej seznanjeni kam gre ta stvar, imeli smo možnost vprašati, predlagati. Sam sem rekel naj bi svet bil tisti, ki bi tudi pomagal vladi v dobrih zakonih, kajti mi izhajamo direktno s terena, vemo kaj se tam dogaja. Zdaj tega gradiva ne dobivamo več. Če se Vladi sami ne zdi, da je svet tisti organ, ki bi moral v naprej vedeti, dajem pobudo Ministrstvu za gospodarstvo, da vsaj vaše ministrstvo nas naprej obvešča kaj se dogaja, da bomo lahko mi naprej pomagali, kajti drugače nam ostane samo veto in to ni prav, zaradi tega, ker prav je, da ustavimo tiste zakone, ki so nesmiselni, ampak lahko bi se temu izognili, da bi sodelovali že v naprej in da zakon v takšni obliki gre skozi, kot se ga na terenu rabi. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Kovšča.

              ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Moje vprašanje je zelo kratko, nanaša se pa prav tako na intelektualno lastnino in sicer, verjetno vam je znano, da se nek latentni spor med Sazasom in uporabniki njegovih storitev na eni strani, govorim o delnem uporabniku, ki jih Sazas zastopa, kot tudi koristnikom teh storitev, vleče kot jara kača že precej dolgo časa. Imeli smo nešteto poizkusov, da se bi ta spor na nek civiliziran način rešil, ampak kolikor nam je znano, je problem že v sami zakonski opredelitvi, kjer Sazas v nekem segmentu kot društvo, v drugem segmentu kot nosilec javnih pooblastil, v tretjem segmentu je pa nedoločljiv.
Imamo tudi odgovor vlade na naše vprašanje o delovanju Sazasa, ki je, če ga nekako parafraziram, je tak, da se zaveda vlada, da to deluje nekje na meji zakona, ampak da je potrebno zadevo rešiti. In konkretno me zanima ali so predvideni koraki za reševanje te problematike? Na kakšen način lahko kot Državni svet participiramo vsaj o vedenju o načinu reševanja? In ali je možno, da se turišče dogajanja prenese tudi na to sfero družbe, preden bodo zakoni sprejeti, in da jih ne bomo potem spet, kot je kolega rekel, morali ustavljati in vračati v ponovni razmislek? Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Mene zanima ali na ministrstvu za gospodarstvo, se kdo ukvarja tudi z invalidskimi podjetji? Teh je v Sloveniji tam nekje okoli 165, zaposluje več kot 13 tisoč delavcev, od tega okoli 6 tisoč invalidov. Jaz imam občutek, da nobenega nič ne zanima kaj se dogaja v invalidskih podjetjih. In seveda, če bo tukaj kakšno veliko sesutje, se bo to zelo močno odrazilo na pritisku na državne in socialne transferje. Sedaj druga stvar je pa, tudi to me zanima: Kako to, da v Sloveniji ne zasledimo nikoli nobenega državnega javnega naročila, čeprav to naša zakonodaja omogoča in je to v skladu z regulativo Evropske unije? Po drugi stani pa vemo, da v Združenih državah Amerike imamo celo paleto takih državnih javnih naročil za indijance, ... in seveda tudi za invalide in njihove institucije.
Drugo moje vprašanje bi bilo, ali na ministrstvu razmišljate, da bi oživeli proizvodnje v industriji usnja na Vrhniki. Moje osebno mnenje je, da so vsi realni pogoji, da bi se tam še vršila ekonomska upravičena proizvodnja. Druga stvar pa, kaj narediti v takem primeru, kot se sedaj dogaja v Svilanitu, ko po mojih informacijah imajo zelo veliko naročil, ki očitno bodo še dotekala, podjetje gre v stečaj zaradi finančnih špekulacij lastnika. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zdi se mi prav, da postavimo eno pomembno vprašanje, danes ni bilo omenjeno. Imam pa še dva taki obrobni vprašanji.
Prvo vprašanje je vezano na stanje slovenskega gospodarstva pod pogoji globalne krize in pod specifičnimi pogoji posledic različnih modelov menedžerskih odkupov. Vprašanje je vredno približno 2 milijardi evrov neposredno, posredno pa zadeva dinamiko celotnega slovenskega gospodarstva. To vprašanje tajkunov je, bi rekel, strašno popularno in je zadeva padla na nek demagoško politikantski nivo, ampak v resnici gre za resno vprašanje in kar vsi nekako sodelujemo v neki družabni igri opazovanja, ali bo Bavčar zdržal, ali bo Šrot zdržal, kdaj bodo tega, kdaj onega. Minister Lahovnik je pravzaprav dal nek signal, eden redkih, ki je nakazal na možno varianto aktivnega oziroma proaktivnega pristopa, ni razvil do konca. Ampak njegov razmislek je bil zaznan. Bistvo pa je naslednje, mislim, da državni svetniki in svetnica in Državni svet upravičeno pričakujemo proaktiven pristop Vlade, pri tem da ne pustimo nekemu toku slučajev dogodkov kaj se bo s pomembnimi deli slovenskega gospodarstva dogajalo. Če je nek poskus prevzema podjetja zašel v likvidnostno in dohodkovno popolnoma brezizhodno situacijo, nas zanimajo podjetja, kaj bo v sistemu Istrabenz, kaj bo s slovensko obalo, kaj bo s sistemov tako imenovane pijačarske industrije v Sloveniji. Verjetno je Slovencem precej vseeno kako se bo ta, ali drugi magnat iznašel. Mislim,da bi se tukaj morali distancirati od neke negativne privoščljivosti, od neke žlehtnobe ali pa tudi protežiranja. Ampak tisto kar je tukaj resnično pomembno in česar nismo slišali v dovolj artikulirani obliki je pa glavnina vprašanja na Ministrstvu za gospodarstvo kako nemudoma najti rešitev, da bodo ti gospodarski subjekti funkcionirali neodvisno od tega kdo je njihov lastnik.
Prvič. In drugič. Da država toliko poskrbi za lastništvo, da ne bo nekontrolirano prišlo v nedobronamerne roke. Tukaj je sicer prisotna neka teza gospoda Šušteršiča, ko je rekel: "Delati razliko ali pa govoriti o tem, da je domače lastništvo boljše kot tuje, kot govoriti o tem, o pozitivnem nekem, o pozitivni lastnosti tistega znanega avstrijskega Fritzla, o njegovem očetovstvu kot pozitivni kategoriji." Do neke mere ima mogoče prav. Ampak ta Vlada je začela s poudarjanjem vloge SID-a kot nekega centra urejanja razmer v slovenskem gospodarstvu, nakazala je nek možen model. Ki je blizu tistega, kar je Državni svet lansko leto pa tudi v prejšnjih mandatih opozarjal in sicer, da najprej potrebujemo končno en model, profesionalen, upravljanja z državnimi deleži v gospodarstvu, ki ga še ta trenutek nimamo. Zdaj je nakazan. Prvič. Ki bi po eni strani preprečil potrebo po takojšnji razprodaji in na drugi strani preprečil možnost, ki jo je malo nakazal kolega dr. Golob, da strankarske centrale kar direktno furajo zgodbe po podjetjih. Postavljajo, odstavljajo direktorje, vplivajo na podjetniške odločitve. Se pravi ta model, nek zametek je podan, zadeva pa še ne funkcionira.
Ampak tisto, kar želim še enkrat podčrtati je, kako v vašem ministrstvu načrtujete spopad, proaktiven spopad s tem problemom, da je treba nemudoma rešiti situacijo v nekaterih ključnih podjetjih slovenskega gospodarstva in da ne gledamo zdaj koliko časa bo še trajala ta travma posameznega lastnika ali pa skupine lastnikov, da bi lahko zadevo držal nad vodo. Ker važno je poslovanje podjetij. Lastništvo je pač drugotnega pomena.
Drobno vprašanjce, ki je bilo med svetniki, koliko je zaposlenih na Ministrstvu za gospodarstvo. In tretja zadeva je, resnično me je negativno presenetilo dogajanje v tržiškem peku, kjer ne vem ali je res potrebno, da na odprti sceni pride do tako neprijetnega obkladanja med predsednikom nadzornega sveta, ki zastopa Ministrstvo za gospodarstvo in direktorico, ki seveda ne moremo kar vnaprej ekskuliprati vsega, ampak za katero stojijo, bi rekel, izjemno pozitivni poslovni rezultati poslovanja v preteklih letih. Take situacije so neprimerne. Vprašanje je ali se jim res ni možno izogniti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala predsednik. Želi še kdo besedo? Izvolite.

 

              GOSPOD ____: Jaz bi imel vprašanje oziroma bi se navezal na področje energetike, in sicer me zanima, ali razmišljate kaj v smeri na trgu električne energije. Namreč, gospodarstvo vidimo, da se srečuje z velikimi težavami, na drugi strani pa, da ne bom rekel ravno trgovci, HSE, tudi Dravske elektrarne in tako dalje, kolikor imam podatke, kujejo dobičke v nekaj sto milijonov evrov. Zanima me, če razmišljate v tej smeri, da pride do prerazporejanja tega denarja oziroma pomoči gospodarstvu.
In še ena zadeva. Ali je že kaj razrešeno v smislu Urada za varovanje konkurence, ki je udaril približno pred letom in pol, ko so bila elektro podjetja v Sloveniji na nek način obsojena, da so se dogovarjala za dvig električne energije. Te zadeve še vedno niso rešene. Zagrožene kazni gredo v nekaj milijonov evrov, odvisno od velikosti. Mislim, da bo kakšno podjetje zaradi tega, prej so bila javna podjetja, prej so bile delniške družbe, bodo zaradi tega v rdečih številkah. Postopek se pa že vleče leto in pol. Na drugi strani pa vsi vemo, da cena električne energije je v bistvu določena. Tarifa Sodu d.o.o., ki je v lasti države je določena, agencija tudi postavlja svoje tarife. Ne vem kakšno možnost ima teh pet elektro podjetij v Sloveniji, da lahko prosto oblikuje cene, razen da gredo zavestno v minus. Tu se vrtimo v začaranem krogu oziroma se vrtijo. To že traja kar leto in pol.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Mislim, da smo bili kar zahtevni s postavljanjem vprašanj. Upam, gospa mag., da vam ne bo pretežko odgovoriti. Izvolite. Namen je bil, kot ste lahko razumeli, konstruktiven in dober, vprašanja pa kljub temu verjetno nekoliko bolj kompleksna.

              MAG. DARJA RADIČ: Hvala lepa. Ker vidim, da je nekaj državnih svetnikov tukaj tudi profesorjev upam, da za šestico bo po petih mesecih dela na tem področju.
Skušala bom na čim več vprašanj odgovoriti. Jaz odkrito povem, da na določena vprašanja danes ne bom znala odgovoriti. Sigurno bomo dobili pisna vprašanja in vam bomo z veseljem odgovore poslali.
Prvo tako vprašanje je samo področje energetike, energetski program. Moram reči, da to področje res še najmanj poznam. Tudi minister pokriva v celoti, jaz v bistvu toliko kolikor ga je potrebno nadomeščati. Ampak na tem področju se zavedamo vseh teh problemov, ki so bili danes izpostavljeni. To je dejstvo, kar se tiče področja urejanja nafte in plina in področja cen itn. In prav z namenom, bomo rekli rešitve ali pa iskanja boljših rešitev na tem področju je bila pripravljena sedaj zelena knjiga o energetiki, ki je tudi že objavljena na naših spletnih straneh in to je sedaj tisto gradivo, ki je namenjeno javni obravnavi, seveda namenjeno tudi vam, da jo pregledate in da nam v bistvu sporočite vaša mnenja ali je to to ali smo na pravi, ali so te naše usmeritve prave, ali imate mogoče nekakšne še druge rešitve. To je, kar se energetike tiče.
Če grem, potem izvor znanja, tako kot ste rekel. Ja, absolutno, znanje je prav gotovo tisto glavno gibalo razvoja in brez znanja danes tudi ne moremo pričakovati, da bodo podjetja postala konkurenčna. Mi se zavedamo, da v bistvu danes ali pa sedanji razpisi so narejeni tako, da podpirajo samo znanje ali pa potem samo ene industrijske projekte, zelo malo je pa tistih, takih projektov, ki bi pa iskali tukaj sinergije ali pa povezovali znanje z industrijo. Mi na tem področju delamo, delamo na tem področju in usmerjamo te naše razvojne spodbude ali pa bolje rečeno, vežemo dodeljevanje razvojnih spodbud na gospodarstvo v sodelovanju z raziskovalnimi, razvojnimi institucijami, institucijami znanja. Tako, da na tem področju nekaj sprememb načrtujemo, tudi minister, predvsem, kar je po mojem, ena tako izboljšava je to, da bomo v bodoče ministrstvu za gospodarstvo in ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki imamo pristojnosti, bomo rekli, čisto znanost, da tudi skupaj začnemo delati in združevati naše razvojne spodbude, povezano delati, ne samo financiranje raziskav na eni strani na drugi strani mi forsiramo gospodarstvo, ni pa povezav. In na tem področju imamo že pripravljenih par predlogov, ki jih boste kmalu dobili v obravnavo. En tak razpis pa je že pravzaprav zunaj, ki v bistvu spodbuja sodelovanje gospodarstva ali pa, ki spodbuja tudi uporabo, v narekovajih znanje v gospodarstvu. To je ta razpis za sofinanciranje vzgojno-investicijskih projektov, ki je namenjen prav temu. To ni nov razpis. Si ne jemljemo nobenih zaslug. Ta razpis je bil že objavljen v lanskem letu, letos, kar smo uspeli narediti pri tej novi izdaji ali pa novi objavi je ta, da smo poskušali razpis narediti malo bolj pregleden, kot je bilo danes tudi rečeno, administrativno manj zapleten. Uvedli smo določene izboljšave, izboljšali merila, naredili jih bolj pregledna in moram reči, no danes sem posebej zadovoljna, ker sem imela srečanje z enimi parimi predstavniki podjetij, ki so se prijavila na ta razpis in so rekli, da nam je uspelo stvar narediti oziroma razpis narediti pregleden, tak, da se bodo lahko prijavili. In kar je bilo meni osebno zelo všeč je to, ko so rekli končno je to tak razpis, da lahko prijavimo takšne projekte kot si jih mi zamislimo v podjetju ne pa da prilagajamo potem naše projekte razpisnim pogojem. No, zame osebno je to zelo velik napredek, ker prav gotovo ni naša ambicija, da z razpisi kvarimo v narekovajih podjetja oziroma silimo podjetja, da prilagajajo svoje projekte. No, jaz upam, da so bile te informacije danes iskrene in da smo res naredili kakšen napredek na tem področju. Ja, absolutno, pa tudi iz današnjega pogovora, naša usmeritev pri vseh razpisih tudi pri razpisih za razvoj gospodarskih središč je  namenjen temu, se pravi k spodbujanja znanju, vključevanje znanja v gospodarske projekte in tako bo tudi te projekte gospodarskih središč, ki so bila zdaj zapisana tako ali pa usmerjena tako, da so bila sredstva namenjena predvsem za financiranje, mi pravimo zidov, smo jasno povedali že, da ne bomo več financirali zidov, ampak bomo financirali vsebine, vsebine, ki se dogajajo v enih zidovih, ki, če mene vprašate, jih imamo po Sloveniji že dosti, samo napolniti jih je treba z vsebino. Se pravi, sofinanciranje znanja, nakupa opreme, laboratorij, to so tiste stvari s katerimi bomo pomagali podjetjem, da bodo lažje razvijala svoje nove proizvode, nove storitve in tako naprej. S tem ne izključujem, da ne bomo nobene hiše več ali pa poslovne zgradbe pomagali narediti, tam kjer jo potrebujejo ja, ampak mi smo zdaj ugotovili, da so vse preveč bile te spodbude zdaj usmerjene v gradnjo nepremičnin in posledično temu promet z nepremičninami namesto, da bi sredstva vlagali v znanje, v nove tehnologije, v razvojne stvari. Tako, da na tem področju delamo, pripravljamo nove rešitve.
Podjetja v državni last. To je Tajnikarjeva izjava, ko pravite. Zdaj, glavni problem državnih podjetij in njihove sposobnosti, da bi zagnala investicijski cikel zdaj v tej krizi je v tem, da po informacijah mojih in po mojem vedenju nimajo pripravljenih projektov, saj drugače verjetno to ne bi bil problem. Projektna dokumentacija je za enkrat, se pravi projekti pripravljeni za izvedbo so problem, tega ni. Vsi pa dobro vemo, da rabi vsak projekt določen čas, da se vsa dokumentacija pripravi. Če bi imeli sedaj pripravljene projekte prav gotovo bi lahko šli danes že v realizacijo, tako da na tem področju. Mislim pa, da bi bilo zelo zaželeno, škoda, da tega nimamo, marsikatera stvar bi se lahko uredila. Mi smo, potem celo razmišljali in bomo to, prav ta razpis za investicije v turistično infrastrukturo, bom rekla, so posredno namenjene tudi temu, da se zažene ali pa poveča investicijsko povpraševanje v Sloveniji. Kajti ugotovili smo oziroma po informacijah, ki jih imamo je v Sloveniji pripravljenih investicij na področju turistične infrastrukture za 250 milijonov evrov, to je pa že kar nekaj. Sedaj, če lahko res država s temi 20-imi milijoni spodbudi, da se to tudi dejansko začne izvajati, pa to pripravljenih projektov z gradbenimi dovoljenji, da se razumemo, če država s temi res 20-imi milijoni to lahko zažene mislim, da smo tukaj naredili eden velik napredek. Toliko o tem.
Kadrovanje ../Nerazumljivo./.. Jaz bom tako rekla, kaj strankarski ali te relacije držijo, da se kliče, itd., tega jaz ne morem potrditi, ker sama pri takih stvareh ne funkcioniram vem pa, kakšna je praksa dosedanjega delovanje te kadrovske akreditacijske skupine. Bom rekla tako, samo ideja ali pa model kadrovanja je po mojem ta pravi, je pa sedaj še, bom rekla, malo teh čisto porodnih ali pa ta prvih teh začetnih krčev pri uveljavljanju tega. Sedaj naše ministrstvo je mogoče eno od prvih, ki je moralo že kar nekaj teh postopkov speljati preko kadrovsko akreditacijske komisije in moram povedati, da smo čisto vsa imenovanja članov nadzornih svetov in uprav izvedli preko kadrovsko akreditacijskega sveta. Pri tem dejansko zadeva izgleda takole, ne vplivamo, vsaj kar jaz vem, da bi, ne vem, koga klicali, da sedaj se pa, ne vem, prijavi, pa tudi, če se prijavi pravzaprav nimamo kaj dosti vpliva na to, ali bo potem ta oseba, potem tudi dejansko izbrana. Situacija je taka, če povem eden primer. Običajno se na razpise za člane Nadzornih svetov, sedaj je praksa taka, prijavi od 100 plus kandidatov. Vsi ti kandidati gredo, potem po tistih kriterijih v preverjanje in potem KAS nam ne pošlje celega tudi ministru ne celega seznama vseh kandidatov, ki so prišli na to tehnično preverjanje, ampak v bistvu ministru že pošlje seznam bi rekla tistih najbolj kvalificiranih kandidatov in potem temu sledi temu, da s predlaganim naborom kandidatov prikrijejo čimveč poslovnih funkcij v podjetju. Tako da pri vsakem kandidatu piše, za kakšno področje ja strokovnjak, ali je za strateški razvoj, ali je za kadre, ali je za finance. S tem minister dobi eden predlog najboljših kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Vsaj za naše ministrstvo in za tiste nadzorne svete, ki smo jih do sedaj imenovali lahko rečem, da je minister vedno izbral iz tistega nabora, ki ga je dobil iz kadrovsko akreditacijskega sveta.
Jaz bom rekla, da je to zaenkrat še precej zakomplicirana zadeva. Vsi skupaj se še lovimo pri tem, ampak po mojem mnenju to je en način, da se, če ne že prepreči, pa vsaj zmanjša vpliv tega kar vi pravite na kadrovanje v nadzorne svete in v uprave državnih podjetij. Jaz mislim, da to je napredek. Sigurno bolje kot tako kot je bilo to prej, ko so se dejansko v pisarnah zmenili za določene osebe in drugi niti možnosti niso imeli, da so kandidirali. Tukaj ima vsak možnost, da se prijavi. Po drugi strani pa, bomo rekli, pa tudi tisti, če so že politično, saj več ali manj smo vsi politično opredeljeni nekam verjetno, da pa tisti, ki so politično opredeljeni in se prijavijo pa morajo vsaj strokovne minimalne kriterije izpolnjevati. V teh dveh stvareh jaz vidim napredek na tem področju. Vidim, da gospod dviguje obrvi, ampak jaz mislim, da je vseeno napredek na tem področju narejen. 
Peko, žalosten primer, ampak take stvari se dogajajo. Minister se ne ukvarja z vsakim podjetjem posebej, to tudi ni njegova pristojnost, zato imamo uprave in zato imamo nadzorne svete. In nadzorni svet mora odigrati pravo funkcijo. Mislim, da te glede primera Peko, seveda to ni nobenemu v ponos, ampak v tem primeru je minister jasno povedal. Ko je bil seznanjen s to zadevo je tudi reagiral. Sedaj pa ko tisti, ki je glavni odgovorni za te zadeve, in je reagiral, sicer rezultata še ne vem, vendar bo zadeva, njegova odločitev in njegove poteze za ureditev te situacije bodo znane v prihodnjih dneh. Danes pa žal o tem še ne morem govoriti. Seveda pa se take stvari dogajajo.
Cene komunalnih storitev, še ena tema, zelo zapleteno področje, s katerim sem se ukvarjala zadnji mesec in moram reči, da kljub temu, da so naše strokovnjakinje in naši strokovnjaki iz Ministrstva za okolje in prostor sedeli na to temo kar nekaj časa. Na konci smo prišli do takšne odločitve, da bo Vlada jutri sprejela tastaro uredbo in jo podaljšala še za eno leto, uredbah o cenah komunalnih storitev. Iz enega samega  razloga, enostavno očitno je ta tematika tako zahtevna, da jo v dveh mesecih niso uspeli pripraviti v taki meri in tako,da bi zadovoljila tudi interese občin. In ker v zadnji fazi usklajevanja je bilo ugotovljeno, da občine tega predloga niso še pregledale, so imele določene pripombe na predlog in zaradi tega smo se odločili, ker pa je bilo treba zdaj ta teden uredbo spremeniti, drugače pa imamo liberalizacijo cen komunalnih storitev, smo se odločili, da podaljšamo staro uredbo in v naslednjem mesecu opravimo razgovor z občino, z združenjem občin, kjer se bomo tudi malo višjo nivo začeli s temi ukvarjati, poskušali najti pravo rešitev in zadevo urediti tako, da bo prav. Ena od opcij je tudi prenos pristojnosti določanja cen komunalnih storitev nazaj na lokalno raven. Te stvari je treba predebatirati, pregledati prednosti in slabosti in sprejeti odločitev. Mnenja so različna. Nekateri župani so za, drugi so proti, na koncu bo treba doseči en dogovor in sprejeti odločitev. Urad za intelektualno lastnino. Zdaj na tem področju, o podrobnih aktivnostih ne vem, tako, da če ste zainteresirani bi lahko malo bolj podrobnejše poročilo o delu ali pa o načrtih urada za intelektualno lastnino še predstavimo, vam predložimo, ampak ključna aktivnost zdaj na področju intelektualne lastnine pa so aktivnosti, ki tečejo na ravni Evropske unije, in sicer, ne vem, če ste seznanjeni, pripravlja se direktiva o evropskem patentu. To je zdaj tista zgodba v kateri je Slovenija tudi zelo intenzivno vključena. Naše stališče, stališče Slovenije je, da bi čim prej prišlo do ureditve vsega potrebnega za možnost pridobitve evropskega patenta. To bi bistveno olajšalo postopke patentiranja tudi za naše gospodarstvenike. In zdaj na tem področju so aktivnosti kar intenzivne. To je tisto glavno, ker vem kaj vse ostalo se dogaja, pa žal nisem še toliko seznanjena.
Potem pa SAZAS. Same hude zgodbe. Ravno zdaj smo imeli en predlog za avtentično razlago v Državnem zboru kako naj bi deloval en poravnalni svet, ki naj bi poskušal obe strani, se pravi SAZAS in na drugi strani uporabnike spraviti oziroma arbitrirati v primerih, ko dosežejo nesoglasja. Mi se zavedamo tega problema. Ni to enostaven problem, ni tako enostavno rešljiv, lobiji so tukaj zelo močni, moram reči. Ampak, je naša zaveza, to smo tudi že povedali v Državnemu zboru, mi se bomo tega področja lotili, bomo to področje odprli in poskušali zadevo urediti tako, da bo prava predvsem za uporabnike, pa tudi za uporabnike teh storitev, pa tudi za tiste, ki bi mogli kaj od teh storitev imeti, ker problema sta dva, problem je v tem, da se ne doseže pravega soglasja pri tarifah, pri višini tarif, tam imamo težavo. Druga težava je tudi način razdeljevanja sredstev, delitve sredstev med avtorje. Tukaj so tudi ugotovljene, vsi to vemo, nepravilnosti in pač te stvari bomo v tem letu reševali, reševali tako, da bomo tudi zakon na tem področju odprli, to bo namreč nujno. Invalidska podjetja sodijo v področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, tako zaenkrat se na Ministrstvo za gospodarstvo posebej z njimi ne ukvarjamo. Verjamem pa, da bodo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se temu področju posvetilo, pa mogoče bomo tudi kakšno vprašanje kar ministrstvu za delo v zvezi s tem posredovali.
Kriza, tajkunske zgodbe. Jaz bi vam bila tukaj zelo hvaležna, če se lahko od te teme danes distanciram. To je tema, ki si zasluži eno posebno pozornost. Seznanjeni ste tudi s stališčem našega ministra, ki ga je prav v tem tednu še enkrat zelo jasno izpostavil, to je stališče tudi naše stranke. Težko komentiram. Stališča naša so tudi predstavljena vladi in tako kot sami sedaj vidite v medijih, se bomo zavzemali za to, da se ta zgodba odpelje in razreši na ta način, kot ga je minister že večkrat predstavil. Želimo pa si seveda, da bi to postalo tak način in taka politika, tak proaktiven pristop, postal tudi pristop cele vlade. Žal pa samo naše ministrstvo na tem področju ne more nič narediti in poznate verjetno že tudi poznate stališč našega ministrstvo, kaj bi sledilo v primeru, če na tem področju, prav na tem področju ne bomo dosegli dogovora.
Kar se tiče urada za varstvo konkurence. Te odločbe zdaj konkretno ne vem v kateri fazi je. Ravno zadnjič sva govorila z direktorjem, bodo te odločbe, vsaj rekel je nekatere odločbe so pripravljene, ampak saj veste kako so te direktorji, še ne smem povedati katere. Jaz pričakujem, ga bom kmalu vprašala, katere pa so zdaj, zdaj bi pa tiste že mogle biti, pričakujem, da seveda, glede na to koliko časa se ta odločba že oziroma koliko časa ta postopek že teče, da bo tudi ta odločba rešena.
V zvezi z Uradom za varstvo konkurence lahko omenim tudi to, da imamo; vlada je sprejela že predlog sprememb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ga spreminjajo v delu, ki daje Uradu za varstvo konkurence še večja pooblastila in več možnosti tako za pridobivanje potrebnih informacij za ugotavljanje kršitev, kot tudi potem na drugi strani določa na novo kazni pa globe za kršitve v tem primeru.
Moram reči, da je urad na tem področju aktiven. Pripravljajo vrsto analiz. Zdaj je trgovina zelo aktualna, koncentracije v trgovini in na tem področju se zdaj pripravljajo analize, ki bodo pokazale kje smo na tem področju in kaj se na tem področju da narediti naprej še.
Reševanje posameznih primerov podjetij IUV, Svilanit. Tudi tukaj je naše stališče jasno. Lastniki so tisti, ki morajo poskrbeti za sovja podjetja. Država se težko, ne vem, minister se težko, ker ne more, ne težko, ne more se vmešavati v poslovanje podjetij. Po zdajšnji zakonodaji ne. Lahko k večjemu popravimo in o tem tudi že razmišljamo, Ministrstvo za pravosodje bo tukaj glavni akter, razmišljamo, da bi popravili zakonodajo, ki ureja stečaje pa likvidacije, če bi na tem področju lahko kakšen napredek ali pa kakšno izboljšavo naredili. Drugače pa reševanje posameznih podjetij kar tako, žal ne gre. Imamo sprejete ene sistemske ukrepe za pomoč podjetjem v težavam, ki jih lahko taka podjetja izkoristijo, imamo rešitve za spodbujanje razvoja, tudi za reševanje te situacije v krizi, imamo posebne ukrepe, to so inštrumenti s katerimi delamo in na katera se podjetja lahko prijavijo. Zdaj, da bi pa posamezne primere reševali, tega ne moremo pričakovati od Ministrstva za gospodarstvo in njegovega ministra. Še najbližji individualni obravnavi je prav ta možnost, da se izkoristi ukrep za podeljevanje državnih pomoči podjetjem v težavah.
Prepričana sem, da IUV in tudi že vem, ker sem ravno zadnjič na Gospodarskem razstavišču srečala gospoda, ki dela v IUV. IUV se kot podjetje po mojem ne da več rešiti. Sem pa prepričana, da znotraj njega pa obstajajo zdrava jedra ene enote, ki se lahko izločijo in živijo naprej. No, in en tak predstavnik je bil v ponedeljek, se je predstavljal na Gospodarskem razstavišču kot inovator, svojo inovacijo in tako podjetje, za taka podjetja imamo pripravljen ukrep. Taka podjetja lahko dobijo subvencijo, lahko dobijo razvojno spodbudo za nadaljnji razvoj in tudi za tržno uveljavitev njegove inovacije. Jaz mislim, da za to, enako velja tudi za Muro, enako velja za vse te velike sisteme. V teh sistemih so zdrava jedra in tistim zdravim jedrom lahko tudi mi z našimi ukrepi, ki so že v veljavi lahko pomagamo. Da bi pa reševali te komplekse, jaz mislim, da smo jih zdaj že zelo dolgo, pa če do sedaj ni bilo rezultatov, ne verjamem, da jih bomo dosegli zdaj.
Sedaj bi se zahvalila. Če še kaj nisem odgovorila, bom prosila, da mi pošljete pisna vprašanja pa bomo z veseljem odgovorili nanje. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Mag. Radič, jaz se vam zahvaljujem za izčrpne odgovore. Izkoristili bomo tudi možnost, da vam tisto, kar ni bilo možno, zaradi časovnih ali vsebinskih razlogov odgovoriti, to posredujemo v obliki vprašanj pisno. Je pa želel ob zaključku še gospod Šuštaršič. Izvolite.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz mislim, da gospa sekretarka je korektno odgovorila. Zlasti, če upoštevamo sistemski vidik, kako imamo gospodarstvo urejeno. Ampak kljub temu mi ne zameriti, seveda, te zamere so neka slovenska specialiteta, zato posebej prosim, da ne zamerite, vendar menim, da .../Nerazumljivo./... je treba to dojemanje nekako spremeniti. To niso čiste socialne institucije, ki pač trošijo državni socialni denar, ampak je to simbioza. To se pravi, da za doseganje socialnih ciljev uporabljamo podjetništvo, ki pa seveda ob siceršnjih ekonomskih olajšavah ali zdaj po novem, kot rečemo državni pomoči, moralo vseeno ekonomsko upravičeno delovati na trgu in tudi seveda tekmovati na tem trgu. Zato menim, da bi morali tudi v sektorju gospodarstva nekoliko razmišljati kako ta podjetja prihajajo do posojil, potem kako lahko povečajo svojo tehnološko opremljenost in tako naprej. Ta sektor je kar velik v Sloveniji in ne ga podcenjevati, ker če bo ta sektor padel, bo se marsikaj slabega na področju socialne politike dogodilo.
Je pa še tudi ena specialnost zakaj to razlagam. Zdaj trenutna praksa je, če je ustanoviteljica tako imenovana matica, ki se je izdvojila in .../Nerazumljivo./... podjetje. Seveda je drugo vprašanje koliko je to etično ali neetično, ali upravičeno ali neupravičeno. Vendar, da matica, ko propade, da avtomatično invalidsko podjetje, to se mi zdi pa sporno, ker sem jaz osebno dosegel, da nekje v slovenski zakonodaji obstoja neki člen, ki govori o tem, da invalidsko podjetje ne more biti oziroma iti v stečaj brez soglasja pristojnega državnega organa.
Zdaj glede tega reševanja posameznih podjetij pa seveda načeloma, kot sem rekel, ne nasprotujem vašemu pojasnilu, ampak ta globalna finančna gospodarska kriza pa vendarle opravičuje, da bi mi malo drugače začeli razmišljati o tem. Jaz mislim, da vsako podjetje, ki je sposobno tekmovati na trgu, je vredno pozornosti države. Zdaj kako se tega lotiti, jaz tega ne vem. Recimo zelo preprosto rečeno, jaz že skoz govorim in se zavzemam za to, da ni prav nič grešno imeti državno lastnino. Drugo vprašanje je seveda kako jo upravljamo. Prav to, ni prav, da jo Vlada upravlja. Je treba pač razviti neke mehanizme primerne za upravljanje državne lastnine.
Postregel bom s primerom iz Združenih držav Amerike. Tam seveda v bančništvu in tudi v raznih državnih institucijah obstoja tako imenovani .../Nerazumljivo./..., ne vem kako bi slovensko drugače prevedel kot dobesedno, semenski denar. Se pravi da se manjše vsote tudi tja, do 50.000 dolarjev ali več dobi in jaz vem, da tudi v New Yorku, kjer sem imel osebne stike, recimo riskirajo tujcu, ki pride, emigrant, mu riskirajo nakup avtomobila ne glede ali propada ali ne propada. Pravijo, da končni izplen, ko delajo letno bilanco, da je pozitiven. Tako, da jaz mislim, da v takih primerih bi bilo prav, da bi se kakšne korajžne podjetnike podprlo z nekim denarjem in tudi, če pokuri tisti denar tja v tri dni, kakšna posebna tragedija ne bo, ker jaz predpostavljam, da večina ljudi, ki bi šla v ta posel, bo pozitivna. Torej bo uspela. Tako, da bistvo mojega je demokrativno razmišljati o teh stvareh, ne formalno.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. To prosim, da razumemo, to je točka, prestavitev ciljev Ministrstva za gospodarstvo. Mi imamo vedno možnost, ki jo bogato tudi uporabljamo in jo bomo, dajanja pobud, organiziranja tematskih razprav na komisijah, posvetov in seveda en del teh razmislekov je dragocenih in sodi morda bolj v to kategorijo. Kolega Peršak, izvolite.

              ANTON PERŠAK: Se opravičujem, da sem se zdaj javil k besedi pa še nisem iz gospodarstva, ampak javil sem se kot župan, kar je bilo mimogrede apostrofirano. Gre za to vprašanje določanja cen komunalnih storitev. Zdaj, če sem prav razumel, bo pravzaprav jutri še za eno leto podaljšan sedanji režim za 6 mesecev. Vemo, da smo se obe združenji občin, ko smo se pogajali o povprečnini, pravzaprav dogovorili in oboji pravzaprav zahtevali, da bi se ta pristojnost vrnila, če lahko tako rečemo, občinam. Kar bi bilo pravzaprav edino normalno. Tisto, kar je mogoče sprejeti je, da se mogoče določijo neka pravila recimo. Tako, kot na primer predsednik nekaterih socialnih storitev, ki jih ravno tako samostojno določajo občine, pač obstoja neka razmerja znotraj te cene, ki jo morajo občine pri tem upoštevati. Ampak cene so pa lahko vendarle do neke mere različne.
Rad bi povedal, da je to po mojem, kar je bilo v preteklosti, ne trdim to, da to velja za sedanjo Vlado, da je pravzaprav bilo neko nezaupanje občin pa takrat je bil še problem inflacije, češ, da bodo občine nebrzdano povečevale cene. To bi bil seveda vsak župan, ki bi to predlagal, ker ceno tako ali tako sprejema občinski svet, pravzaprav neumen, če bi to delal, ker bi v lastno škodo to delal. Vsak izmed nas se prej trudi kolikor je mogoče pravzaprav realno oziroma nizko postaviti, ne pa zviševati ali višati, ker bo sam sebi delal, kot pravim, medvedjo uslugo pri potencialnih bodočih volivcih oziroma občanih. Je pa nekaj. Nekajkrat do zdaj in tukaj sva dva, ki se nam je v lanskem letu zgodilo to, da smo pravzaprav zavestno pristali na veliko škodo v zvezi z našimi odlagališčem in tako naprej, ter nam Vlada takrat ni odobrila cen. In smo se pravzaprav zavestno odločili, ker bi sicer, če bi začeli odvažati odpadke tako, kot bi jih morali začeti v Celje ali pa nekam in nam za to ni bila odobrena cena, če bi to začeli bi strašno obremenili proračune in smo tako na nek način žrtvovali center za ravnanje z odpadki zato, da smo še naprej odlagali na odlagališču kjer je bil prostor za ta center. In imamo zdaj seveda problem kaj naprej. In takšni primeri se pač dogajajo, ker ima Vlada v nekem določenem trenutku neke svoje razloge zakaj cene ne odbori, ali je volilno leto ali karkoli že, in potem so lahko posledice v nekem lokalnem okolju zelo neprijetne.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.
Zdaj dejansko ni predvideno več krogov debate, ampak obrazložitev stališč. Tako, da če imate izrazito željo, da na kakšno konkretno stvar še odgovorite lahko, sicer pa lahko tudi pisno. .../Oglašanje v ozadju./... Prosim? Ja, ja.
Kolega Reven, izvolite.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Še enkrat hvala za besedo.
Zakaj sem se jaz, bi rekel, namrščil pri kasih? ker ne verjamem v to zadevo. Jaz tukaj vidim bivše SZDL-je. To pa potrjuje ta dokument, ki ga imamo danes v gradivu, s strani Vlade Republike Slovenije. Ki pravi na primer tako, da bo "Kas določil ljudi, ki izpolnjujejo splošne in posebne kriterije, ki imajo strokovno preverjeno široko znanje in izkušnje." Nadalje pa pravi: "Na področju ekonomije, organizacije, prava in managementa in tudi zdravstva." Tako širok diapozon znanja, globokega znanja. Je nekaj ljudi v Sloveniji, samo teh bo zmanjkalo. In če hočemo imeti takšne ljudi, kot je tukaj zapisano potem bo treba iz Amerike uvoziti Supermane. Mislim pa, da tukaj se skriva samo zato, da bo šlo skozi neki organ preverjanja, "kvazi" preverjanja, da bo prišlo ven to kar nekdo hoče. V tem smislu jaz mislim, pokazala pa bo praksa.
Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za dodatno razmišljanje.
Jaz bi se zahvalil gospe državni sekretarki za njeno predstavitev delovanja Ministrstva za gospodarstvo.
Ugotavljam, da se je Državni svet seznanil z delom Ministrstva za gospodarstvo. Zahvaljujem se prisotnim pri tej točki dnevnega reda.

              Nadaljujemo z 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV.
Prejeli ste vprašanje dr. Janvita Goloba v zvezi z gradnjo železniške povezave Beltinci-Lendava.
Kolega dr. Golob, želite podati dodatno obrazložitev? Izvolite.

              PROF. DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani kolegi.
K temu kar je napisano v tekstu, bi dodal samo to, da gre za gospodarsko pomembna vprašanje na severovzhodu, če začnemo pri glavi naše simbolične kokoške.
Državni svet je razpravljal o energetiki in pri njej se dotaknil tudi vprašanja rafinerije. To podprl, prav tako tudi v tistih časih izgradnjo kapacitet za bio dizel in bio etanol, kar se je v nadaljnjem času spremenilo, z ozirom na to, da so tukaj konkurenčne rastline za hrano. Vendar ideja rafinerije je še vedno ostala, saj je Slovenija edina država v Evropi, če odmislimo Vatikan in Liechtenstein, ki rafinerije nimata. Prav tako pa je tam priključek za naftovod, firma z močno infrastrukturo in pulj, ki naj bi povezoval nafto in plin, praktično v Sloveniji popolnoma dezorganiziran. Po razpadu stare države je bilo načrtovano, da se nerealizirana povezava med Beltinci in Lendavo naredi, kajti ves transport gre zdaj iz Lendave preko Čakovca in potem nazaj v Ormož in hrvaške cenovne kapacitete za naše transporte so ravno na robu. Potem se je šlo v Prekmurje delati železniško progo na Hodoš, ki ne gre preko centralnih delov prekmurskega gospodarstva, v nadaljevanju pa so dali v predlog regionalnega razvoja tudi progo, to je bilo leta 1996, Beltinci-Lendava. Tu gre za 18 kilometrov proge, ki bi lahko bila ob sedanji avtocesti.
Mag. Žerjav, takratni minister in dr. Verlič državni sekretar sta na vprašanja odgovarjala, da je to v planu slovenskega razvoja in infrastrukture, vendar pogled na te mape, ki so tam na razpolago pa kažejo kakor da to ni. Zdaj, ali je temu tako ali drugače res, naj ministrstvo na katerega bi Državni svet naslovil to vprašanje, to gre pa seveda za Ministrstvo za promet ter Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, naj Državnemu svetu odgovorita kako stoji ta stvar. Kajti, če tam infrastruktura v prihodnjih letih ne bo zgrajena, pa ne gre samo za infrastrukturo slovenskega pomena, ampak progo, ki bi v drugem bloku šla na Redič in Madžarsko in bi bila tudi del evropskega sistema, no, torej če ne bi bila narejena bi to ogrozilo tudi določen gospodarski razvoj tiste regije. Pa tudi slovenske transportne poti, ne pa tudi to, kajti terminal v Lendavi na katerega bi lahko dali vsako uro 100 kamionov, pa če bi to 24 ur trajalo in bi vsako uro odpeljal en vlak, bi v tistih 6 tisoč kamionov, ki šibajo čez Slovenijo, bi jih 2400 lahko dali na vlak in bi v veliki meri okoljsko razbremenili Slovenijo. S tega vidika, seveda bi pa zmanjkalo denarja od prispevkov za goriva. Jasno, da je tako, kot povsod tudi tukaj eno ravnotežje.

Vsekakor vas prosim, da to vprašanje podprete in da pričakujem odgovor s strani ustreznih ministrstev oziroma vladnih služb.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega dr. Golob.
Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije Ministrstvu za promet in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da vprašanje proučijo in nanj odgovorijo. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 27 svetnic in svetnikov, za je glasovalo 23, proti 1.
(Za je glasovalo 23.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste tudi drugo vprašanje kolega dr. Janvita Goloba glede posledic sladkorne reforme. Želite tudi tu podati dodatno obrazložitev?
Izvolite koleg dr. Golob.

PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Spoštovani kolegi.
              Gre za drugo temo severovzhoda, ki pa je zelo aktualna tako v političnem kot gospodarskem smislu. Če govorim o politični podpori, govoril sem z vsemi poslanci iz vseh ustreznih strank, ki močno podpirajo politično podporo reševanju tega vprašanja. Gre za poslance, tako od našega kolega Antona Kampuša, ki je sedaj poslanec Social demokracije, Žerjava od ljudske stranke, Györeka od nacionalne, pa Vilija Trofenika od Zares, Jožeta Jerovška Demokratska stranka in potem Ljuba Germiča, od ljudske stranke sem obiskal vse poslance, ki v veliki meri vidijo, da se je tukaj nekaj zgodilo, kar se nikakor ne bi smelo. Izgubili smo neko tovarno, ki je ekosocialnega tipa, z dosti velikim multiplikativnim efektom, na katerega je bilo vezanih 7 tisoč hektarov slovenske zemlje na kateri se je sejala sladkorna pesa in zaradi izredno nespretnega lastninjenja, pa tudi predaje zadrugam in KD-ju, kjer pa očitno ni bilo dovolj odgovornih ljudi, ki bi vedeli kaj počnejo, se je ta tovarna dala tako imenovanemu strateškemu partnerju, ki v končni fazi pomeni, da nam danes Nemci v Ormožu pakirajo hrvaški sladkor. Zdaj, takšne oblike strateškega partnerstva so tudi. Torej, o tem kateri krogi so za to odgovorni, da so to zadruge prodale, to naj mogoče na kongresu ljudske stranke 15. maja kakšno tudi rečejo.
              Nas zdaj zanima kako naprej. Vendar za kako naprej in da se zainteresiranim krogom, ki so predvsem tudi kmetje in tehnologi in zaposleni v sladkorni tovarni in širši gospodarski interes tistega okolja pride z jasnimi dokumenti na plano in se o teh stvareh odloča. Seveda je treba vedeti kakšne so propozicije v pogodbah med državo in Evropsko unijo od leta 2013 naprej. Ali se bo lahko sejalo sladkorno peso ali ne? Če se, potem je treba pravočasno mobilizirati zainteresirane potenciale in narediti svot analizo kaj tam delati. Ker očitno zemlja je zelo primerna za sladkor, komaj za kaj drugega. Gre za 7 tisoč hektarjev plus še kaj iz okolice, za katere sedaj kmetje, da so se odrekli predelavi sladkorne pese dobivajo 500 evrov v prihodnjih štirih letih za teh 7 tisoč hektarov. To gre v nekaj do 20 milijonov evrov. Ta denar lahko konča na premoženju posameznikov, v dragih avtih in v čemerkoli si lahko še zamislite, lahko pa tam nastane en obnovljen gospodarski subjekt za nekaj kar tam najbolj sodi, to je sladkorna pesa, vendar v lastništvu kmetov. Tako, kot je tudi holandska tovarna Kosum(?) iz .../Nerazumljivo./... v lasti holandskih kmetov, ker tudi oni so bili v preteklosti izigrani od raznih sladkornih manipulantov, dokler niso oni prevzeli kontrolnega lastništva. In to je zdaj v Holandiji cvetoča tovarna, ki seveda po tem, ko se je pokazalo kaj se bo na vzhodu Evrope dogajala, ko so zahodnjaki pokupili sladkorne kapacitete in pokasirali iz Bruslja ustrezne odškodnine. Zgodba je sila zanimiva. Najdete jo v vrsti časopisov, nazadnje v enem gospodarskem prispevku gospoda Milošiča s Ptuja, in dr. Štefančič bivše agronominje v sladkorni tovarni, ki je mene tudi na novo spodbudila, da sem prešel v te aktivnosti. Če bodo podani odgovori na vprašanja, ki jih tukaj zastavljamo, saj verjetno ste to pogledali, če ne pa še boste, bomo lahko šli v določene aktivnosti, ki bi povrnile nek gospodarski potencial, neko gospodarsko dejavnost povezano na dovolj velik multiplikativni efekt v območje severovzhodne Slovenije.
              Pričakujem vašo podporo ali kritično presojo.
              Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Golob.
Želi kdo besedo v zvezi s to pobudo. Ja, kolega Reven ima besedo.

              RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo.
Podpiram kolega Goloba. Bi pa rad nekaj povedal. Bojim se, da na tem področju ne bo možno nič narediti. Namreč, jaz zadnje leto, vse službe sem delal na enem od segmentov zapiranja Tovarne sladkorja v Ormožu. In zadeva je tekla tako, da je sladkorni lobi zlobiral v Evropi, da so tovarne plačevale od vsake tone pridobljenega sladkorja določeno vsoto v nek fond. Iz tega fonda se je potem plačalo dvema tovarnama, na Portugalskem in Sloveniji za zaprtje. Praktično, to je bilo uničevanje konkurence. In zanimivo, da sta bili edino ti dve tovarni tehnološko sposobni predelati sladkorno peso in slad v sladkor. Imeli sta kombinirano tehnologijo. Pogoj za zaprtje te tovarne in pridobitev evropskih sredstev je bilo, da je tovarno treba tako razgraditi, da ni več možen ponovni zagon, kar je zelo težko. Ko sem si jaz tisto ogledal me je srce bolelo, ko smo videli kaj je.
Po drugi strani dvomim, da bi bilo ekonomsko možno prevažati sladkorno peso v druge rafinerije in si prav želim odgovora na to vprašanje in ga bom tudi podprl, ker se mi zdi, da vlagati oziroma polagati upanje na tuje lastnike, je to največja napaka slovenskega gospodarstva. To je klasični primer tega, kajti jaz sem prepričan, da ti ki so kupili to tovarno so vnaprej vedeli kaj bo Evropa naredila s sladkornimi tovarnami. In tisti denar, ki so ga ti lastniki vtaknili v žep je lep.
Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
Želi še kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje.
Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje prouči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 28 svetnic in svetnikov, za je glasovalo 28, proti nihče.
(Za je glasovalo 28.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanja dr. Zoltana Jana glede reševanja odprtih vprašanj in nadaljnjega razvoja učbeniških skladov.
Koleg dr. Jan želite dodatno obrazložiti? Je bilo dovolj jasno, hvala lepa. Želi kdo drug besedo? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da vprašanje prouči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 27 svetnic in svetnikov, za je glasovalo 24, proti 1.
(Za je glasovalo 24.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
.../Oglašanje v ozadju./...
Izvolite.

              GOSPOD__________: .../Mikrofon ni vključen, slaba slišnost./... Gospod predsednik, meni se je že dvakrat zgodilo da sem pritisnil za, pa me je registriralo kot proti.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Aha, to pa je zanimivo.

              GOSPOD__________: .../Mikrofon ni vključen, slaba slišnost./... Zdaj v tem primeru se je zgodilo isto. Zdaj ne vem ali zamujam...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Bomo ponovili, čisto tako, da testiramo delovanje glasovalne naprave. Če nihče nima nič proti, bi enostavno ponovili glasovanje, pa bomo videli kaj se bo zgodilo.
Prijavite prisotno prosim. Navzočih je 28 svetnic in svetnikov, za je glasovalo 28, zdaj pa ne bo mogoče. Je kdo proti? (Nihče.)
(Za je glasovalo 28.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel. Velja pa glasovanje z 28 prisotnimi in 28 glasovi za.
Bodite pozorni pri naslednjem, in sicer je to drugo vprašanje kolega dr. Jana glede deleža sredstev za popravila in vzdrževanje avtocest, ki so namenjena obnovi in popravilu voznih površin.
Koleg dr. Jan želite dodatno? Ne. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanje prouči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 25 svetnic in svetnikov, za je glasovalo 25, proti nihče.
(Za je glasovalo 25.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Naslednje vprašanje kolega dr. Jana glede vrednosti premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v pretežni lasti slovenske države v tuji ni.
Želi podati kratko obrazložitev? Ne. Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje prouči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 28 svetnic in svetnikov, za je glasovalo 28, proti nihče.
(Za je glasovalo 28.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih zavodov. Kolega Požun... .../Oglašanje v ozadju, nerazumljivo,  medsebojni pogovor./... dovolite da zaključimo to vprašanje kolega Požuna, pa bomo potem razčistili kaj je s to pobudo.
Kolega Požun, želite podati dodano obrazložitev? Ne. Kdo drug?
Kdo drug? Če ne, prehajamo na odločanje. Prosim, da prijavite prisotnost. Navzočih je 26 svetnic in svetnikov. Ne dela? Mogoče je šlo prepočasi, ampak ne glede na to, sklepčni smo. Pri glasovanju, efektivnem bo verjetno zadeva funkcionirala.
Kdo je za? (28 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Sedaj pa pobuda kolega Jana. Kje pa je ta pobuda? Ga ni bilo v materialu in sicer prejeli ste v materialih vprašanje državnega svetnika, dr. Zoltana Jana, katere vladne službe, urade, sklade in podobne ustanove namerava Vlada Republike Slovenije ukiniti. Kolega, dr. Jan, želite dodatno obrazložiti? Izvolite.

DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Pravzaprav bolj kot obrazložitev bi prosil, da bi se k sklepu dodalo tisto prilogo, kjer je naštetih več ko 50 uradov, raznih in agencij, ker mogoče bo potem predsednik Vlade le šel pogledat, ker naštetih noben minister, noben predsednik vlade ne zna na pamet, ampak šel pogledati, ko bo šel pogleda urad za spremljanje vremenskih sprememb, da ima tudi že agencijo za vreme pa mogoče bi tisti opravili še kaj takega. Tako, da bi prosil, da bi se to dalo k predlogu sklepa. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Bo storjeno. Predlagam, da ... Želi še kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje, predlagam sklep. Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika, dr. Zoltana Jana in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 28 svetnic in svetnikov, za je glasovalo 29, proti nihče.
(Za je glasovalo 29.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop ste prejeli pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa. Želi poročevalec komisije podati kratko obrazložitev? Kolega Zupančič izvolite.

CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Komisija se je sestala na pobudo, ki jo je dala ena lesna pridelovalna firma, to je Lesna Slovenj Gradec, v zvezi s težavami, ki jih ima ta panoga. Glede na to, da je draga vhodna surovina za izdelavo teh ivernih plošč, ki jih ta firma izdeluje. Na komisiji smo to resno obravnavali in se je debata razvila dosti širše. Da ne gre tukaj samo za dejansko to odpadno vrsto lesa, da gre tukaj za širši problem Slovenije. Glede na to, da Slovenija ne črpa dovolj te lesne mase iz gozdov, glede na to, da bi jih po planih zavoda za gozdove bistveno več lahko, da ogromno lesne mase v gozdovih propade in še in še. Tako, da dejansko smo to tematiko obravnavali 2 uri, tako kot danes skoraj to poročilo ministrstva in na konec koncev smo se kar težko odločili glede na to, da je treba podpreti to lesno pridelovalno industrijo, hkrati pa tudi dejansko ta gozdarska panoga ni tako rožnata kot izgleda. Ugotovili smo tudi to, da sečnja se predvsem ne izvaja zaradi tega, ker je ekonomsko neupravičeno in se za lastnika gozda v tem trenutku, v kolikor ima slabše lesne vrste, tudi ne izplača. Vedeti moramo tudi to, da slovenski gozdovi so dokaj zahtevni, to so hriboviti in je sečnja v teh gozdovih bistveno dražja in nevarnejša, kakor v drugih evropskih gozdovih, zato dostikrat tudi dobimo razno razne te lesne sortimente iz drugih držav ceneje, kot so v Sloveniji.
Še ena zadeva je. Da kar 50%, tam nekje, slovenskih gozdov je pod zaščitno. Naj bo to Natura, naj bo to Krajinski park ali pa varovani gozdovi. Kar pomeni, da je neke vrste breme na gozdu in ne dovoli takšne in drugačne posege v gozd, kot so prometnice, gozdne vlake, kar še nadalje otežuje in pač odbija ljudi od tega, lastnike, da bi to izvajali.
Tudi sama nega gozda, dejansko ta material, ki prihaja od nege gozda je bistveno tako poceni in tako malo vreden, da se ta dela cenovno, ne, da se ne izplačajo, ampak, celo gredo krepko v minus lastnika. Zato je ta problematika, kot sem že omenil, tako široka, tako obsežna, da je zelo, zelo težko kar koli konkretnega reči. Moram pa reči, da smo dobili dejansko tudi na klop ena stališča, dejansko resolucije, ker mislim, da ste svetniki tudi danes ali pa včeraj dobili po pošti. To je resolucija Zveze lesarjev Slovenije, na kateri pa je kar nekaj točk, na katere se lahko opreš in so smiselne in tudi to naših 5, 6 točk, ki smo jih potem kot sklep sprejeli in dali kot pobudo, je vključenih, je ta del resolucije tudi vključen in je bil za nas zelo smiseln in smo ga tudi potem, kot sem že rekel, vključili in pa seveda podprli smo tudi del zahtev te lesne predelovalne industrije tudi v tem delu, saj dokler bo ta kriza trajala.  Naše stališče je bilo, da je treba to domačo predelovalno industrijo le podpreti in ohraniti in na konec koncev tudi v tem trenutku ta delovna mesta, ki so, zaščititi in pa seveda ohraniti to industrijo, da bo potem, ko naj bi bili boljši časi, tudi ta industrija lažje in boljše živela.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Zupančič. Želi še kdo besedo? Izvolite kolega dr. Golob.
Hvala lepa. Jaz bi pobudo kolega Zupančiča zelo rad podprl. Je pa odprl še eno bolečo rano slovenskega gospodarstva. Torej treh približno milijonov kubičnih metrov lesa, kolikor jih pridelamo v slovenskih gozdovih, vsaj 20% ne veste kaj v drugega narediti, kot v eno substanco, ki se ji je reklo celuloza ali pa lesna masa. Mi smo imeli tovarno, eno v .../Nerazumljivo./... za predelavo celuloze, ta je bila ekološko sporna pa eno v Krškem, ki je delovala kot ekosocialna tovarna predvsem za čiščenje gozdov. .../Nerazumljivo./... Torej po divji jagi okrog njenega lastništva v obdobju 1992, 1993 in tako naprej je končala v čeških rokah, ki jih pa zanima predvsem profit, ne pa ekosocialna funkcija take tovarne v navezavi na celotno lesno gospodarstvo, iz katerega je vsaj 600.000 kubikov lesne mase, nekvalitetne, predelala v celulozo. V sicer ne najboljši tehnologiji, ampak vedno bi se to tehnologijo še dalo izboljšati, če bi tako narekovali ekološki, socialni, gospodarski in drugi interesi. Zdaj tudi ta tovarna je lansko leto januarja končala, zaprla se je tako kot sladkorna tovarna. Delno iz enega razloga, ker je 500.000 ton CO2-ja proizvajala v kontingentu 90(?) milijonov slovenskih CO2 kapacitet in je bila eno leto darilo na bruseljski oltar, kako Slovenija znižuje CO2 kapacitete. Vendar pri tem smo izgubili tudi eno tovarnico. Toliko in toliko nezaposlenih, toliko in toliko, kar kolega lepo prav, lesa, ki ga noče nihče pobirati, ker ni ekonomskega interesa, ki ga prej niste ustvarjali samo skozi profitno ozadje, ampak skozi en širši državni interes. Češ, jutri se bo živelo samo od finančnih inženiringov, od manipulacij z denarjem in to smo videli kje smo zdaj parkirali po tem obdobju. Na koncu bomo privlekli še mnogo takih tehnologij ven, od katerih morda živi 100 do 1.000 ljudi in so vezane na naše nacionalne gospodarske dobrine pa tudi na čistost gozdov. Tako, da kolega Zupančič, hvala lepa za to pobudo, jaz jo v celoti podpiram in upam, da se vsi zavedamo pomembnosti take pobude. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejeme sklep: "Državni svet podpira pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučijo in nanjo odgovorijo. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je 27 svetnikov in svetnic, za je glasovalo 27, proti nihče.
(Za je glasovalo 27.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika, mag. Dušana Semoliča glede lastništva zdravilišča Rimske toplice, potem odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede širjenja stekline in drugih nalezljivih bolezni, odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanja državnega svetnika Draga Žure v zvezi s srednješolsko prehrano, odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja v zvezi s pridobivanjem vodovarstvenih projektnih pogojev, odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna glede odloka o spremembi odloka o preoblikovanju psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod. Ni diskusije na to temo, kolega Reven. Potem odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije za državno ureditev v zvezi z možnostjo poenotenja metodologije zbiranja podatkov in seveda z vprašanjem in pobude, na katera po preteku trideset dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, posredujemo urgence na pristojna ministrstva oziroma organe. Eventualne pripombe, vprašanja, seveda so lahko predmet novih pobud in vprašanj in intervencij s strani Državnega sveta in s tem zaključujem točko pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.     

              Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - INFORMACIJA O NEDOVOLJENEM PRIREJANJU IGER NA SREČO V SLOVENIJI IN PREDLOG SKLEPOV. Prejeli ste dopis Športne loterije d.d. glede nedovoljenega prirejanja iger na srečo, potem mnenje Loterije Slovenije glede prirejanja internetnih iger na srečo in pa poročilo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov evropskega parlamenta v zvezi z nedorečenostjo spletnih iger na srečo.
Informacijo je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Njeno poročilo ste prejeli. Prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje k predlogu mnenja Državnega sveta prosim, vložitev pisni obliki. Želi poročevalec komisije, kolega Šuštaršič besedo? Izvolite.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki, gospe in gospodje.  Torej poročilo o nedovoljenem prirejanju internetnih iger na srečo je nastalo, pobuda za to je nastala letos marca, ko so se preverili rezultati poslovanja obeh legalnih prirediteljev, torej Loterije Slovenije in Šporne loterije. Prva dva meseca je potekal v okviru planskih okvirjev, v marcu je bil pa padec teh iger in pri analizi se je pokazalo, da to ni samo rezultat naše ekonomske oziroma gospodarske krize, ampak, da smo v tem času imeli tudi intenziven vdor tujih prirediteljev. Zdaj ti prireditelji so tudi prejšnja leta delali, vendar tako občutnega učinka pri legalnih prirediteljih pa ni bilo kot letos. Ker pa je seveda to področje zelo občutljivo, namreč treba je poudariti, da ta dva prireditelja napajata iz koncesij dveh javnih fundacij. Ena je fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, druga pa za financiranje športnih organizacij. Približno se ocenjuje, da fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v tej ali drugi obliki napaja okoli 250.000 slovenskih prebivalcev, torej njihove različne življenjske potrebe, medtem ko športna fundacija pa skrbi ne samo za športne organizacije, ampak je tudi .../Nerazumljivo./... mnogih lokalnih športnih objektov odvisna od tega denarja. Torej izpad tega denarja bi imel zelo drastične posledice in seveda slovenski državni proračun tudi slučajno ni v kondiciji, da bi lahko to nadomestil.
.../Nerazumljivo./... problema je pa na kratko tak. Prirejanje iger na srečo je stvar državnega monopola v vseh državah Evropske unije in tako tudi v Sloveniji. Slovenska država ima to področje zelo solidno urejeno in tudi tisti denar, ki iz tega nastaja, torej za dobre namene, je lepo reguliran in se z nekimi javnimi mehanizmi porablja. Zakon o igrah na srečo izrecno določa v 3. členu, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije in da igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja pristojnega državnega organa oziroma, če plačuje koncesijo v te fundacije. Zdaj, če gremo na področje regulacije Evropske unije, potem je treba opozoriti, da v okviru uredbe o prostem pretoku blaga in storitev, so igre na srečo izvezete in torej tudi ta uredba določa, da je to področje v izključni pristojnosti vsake nacionalne države članice Evropske unije.
Na drugi strani tega poročila v treh točkah imate tudi povzetek iz naše slovenske zakonodaje. Pravzaprav kako drastične so možne zlasti tistih, ki goljufa na tem področju, bodisi iz prirejanj, bodisi iz pridobivanj denarja. To je lahko od treh do osem let zapora. Zdaj pa, če pa pogledamo slovensko prakso, potem pa moram, žal, kar uvodoma povedati, da je slovenska država do vdora teh tujih prirediteljev nenavadno tolerantna.
Torej, v prejšnjih letih so bili razni poskusi tudi Urada za nadzor nad igrami na srečo, torej tu je pristojen državni organ v okviru Ministrstva za finance, je bil pravzaprav dokaj neuspešen v regulaciji tega področja, potem so bili poskusi raznih tožb, so se leta in leta vlekli, pa ni bilo nobenega pravega učinka. Sedaj pri teh udorih pa pravzaprav imamo neko čudno legalizacijo, kjer tudi številne slovenske inštitucije, kot so Pošta, ki raznaša te letake, potem so oglasi po televiziji in tako naprej. To ni nedolžno vprašanje. V Sloveniji prebivalstvo obrne na področju iger na srečo približno 600 milijonov evrov na leto in torej, če vdre nek tuji prireditelj - od teh iger se ne plača davščine niti državi v integralni državni proračun, niti za dobre namene teh uporabnikov, ki sem jih že naštel. Ena analiza neodvisnega izvedenca je pokazala da sta obe fundaciji, seveda to so ne povsem dokazljive trditve, ampak se te situacije simulirajo, da sta obe fundaciji v zadnjih dveh letih izgubili preko 6 milijonov evrov. Glede na to, da v obeh fundacijah skrbijo za najbolj elementarne stvari, in da zdaj tudi v fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij resno razmišljajo koliko oddvojiti tega denarja za lačne Slovence, potem mislim, da je to zelo resna zadeva. Vlada nas je informirala da pripravlja nov zakon, se pravi neke spremembe in v okviru tega bodo verjetno tudi še dograjeni ti sistemski ukrepi. Vendar pa opozarjam, da tudi obstoječa zakonodaja in izvedbeni predpisi so tako kvalitetni, da bi lahko slovenska država to zelo učinkovito preprečila, seveda, če bi izvajala tiste ukrepe, ki jih zakonodaja dopušča.
Še enkrat poudarjam, da ne razumem niti tega urada, ki ne izvede nekih učinkovitih ukrepov, niti Ministrstva za finance, kajti če bomo mi čakali na te nove zakonske spremembe, lahko domnevamo, da bo implementacija tega zakona izvedena v letu 2010, do tedaj pa lahko tuji prireditelji naredijo temeljito škodo v slovenskem prostoru. Opravljena je bila tudi, in ta ponedeljek objavljeni izidi reprezentativne javne raziskave, mnenja slovenskega prebivalstva in tam se je izkazalo, da ti igralci, ki posegajo predvsem na tuje prireditelje so mlajši ljudje, ki obvladujejo računalniško tehnologijo. Za primerjavo lahko povem, da to področje tudi obravnava Evropski parlament in da je .../Nerazumljivo./... sprejel neko resolucijo, ki zelo ostro zahteva kontrolo na tem področju, ker je tukaj več, bi rekel, nedovoljenega pretakanja denarja v takih oblikah, kot so pranje denarja, kriminala in podobni primeri.
O teh sklepih, ki so predlagani bi prosil, da jih podpremo, zaradi tega, da izzovemo takojšnje ukrepe na tem področju in da zaščitimo tako interes slovenske države, na eni strani, kakor tudi teh uporabnikov, ki so življenjsko zainteresirani od tega denarja. Če je potrebno kakšno pojasnilo, lahko še pojasnim.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šuštaršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje. Dajem na glasovanje predlog mnenja k informaciji o nedovoljenem prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji kot ste ga prejeli na klop in kot ga je obrazložil kolega Šuštaršič. Ugotavljamo prisotnost. 24 prisotnih.              
              Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
              Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

              Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE PREDLOG RAZREŠITVE PROBLEMATIKE IZVAJANJA PRIPRAVNIŠTVA NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je obravnavala problematiko izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva. To poročilo ste prejeli. Sprašujem poročevalca komisije, če želi podati dodatno obrazložitev? Izvolite. Izvolite, kolega Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki. V svoji svetniški pisarni v okviru socialne zbornice Slovenije, so se oglasili študenti fakultete za socialno delo in opozorili na en izrazito njihov hud problem. Gre za to, da vsi diplomanti te fakultete so po zakonodaji dolžni opraviti pripravništvo 12 mesecev, s strokovnim izpitom in to je v bistvu pogoj, da lahko dobijo prvo redno zaposlitev v okviru svoje poklicne profilacije. Stanje je pa tako, da ni dovolj na razpolago možnosti za to pripravništvo. Posamezniki v tej ali drugi obliki uspejo, vendar pa je letno 100, 200 študentov, ki pa to ne uspejo in je pravzaprav neopravljeno pripravništvo njihova usodna prepreka za tekmovanje na polju prostega dela.
V tem gradivu, ki vam je bilo dostavljeno, ga je sestavila socialna zbornica Slovenije, mislim, da je problem zelo kvalitetno razčlenjen in pa tudi podali so mnenje študentje fakultete za socialno delo. Pravno kot rečeno stori tako, da zakon o socialnem varstvu to predpisuje, 69. člen. In v 77. členu tega istega zakona, pa je določena socialna zbornica, ki skrbi za kvaliteto tega pripravništva. Ni pa nikjer določil, ki bi zavezoval oblikovanje finančnih sredstev za financiranje pripravništva. Nekaj časa je to potekalo tudi z raznimi takimi začasnimi rešitvami, nato pa so se posamezni državni organi postavili na stališče, da v kolikor ni to posebej določeno oblikovanje teh namenskih sredstev, da je to nezakonito. Moje osebno mnenje, da je to zelo sporna ugotovitev, kajti če bi to veljalo, potem pomeni, da smo se vrnili na tista pravna izhodišča, da kar ni dovoljeno oziroma prepisano je prepovedano. Vemo pa, da stvari ravno obratno .../Nerazumljivo./... kar ni prepovedano je dovoljeno. In jaz mislim, v kolikor v državni proračun preko svojih ministrstev, ko ta namenska sredstva za razne stvari oblikuje, ne bi prav nič kršil zakonodaje, če bi seveda še naprej oblikoval sredstva za to področje. Primerjavo bi naredil še s področjem vzgoje in izobraževanja. Tam je to solidno urejeno in če je tam urejeno je tudi prav, da bi bilo tukaj urejeno.
Študentje so seveda upravičeno postavili osnovno dilemo, ki jo naj država čim prej razreši. Ali da pogoje, da dobijo pripravništvo, strokovni izpit in po zakonu predpisane pogoje za prvo zaposlitev ali pa naj se za stalno ali začasno opusti pripravništvo. V komisiji smo se zavzeli in tudi socialna zbornica in tudi študentje so mnenja, da je pripravništvo zelo koristno, ker končno socialni delavci opravljajo zelo zahtevno delo in kot veste, sem že večkrat opozarjal, da je ena konsistentna in stabilna socialna državna politika tudi kar pomemben produkcijski faktor. Tako, da v teh sklepih predlagamo, da naj bi pristojno matično ministrstvo poskušalo najti neke kvalitetne rešitve. Če pa ni na razpolago dovolj denarja, potem pa ti sklepi dopuščajo tudi tako ravnanje, da se to uravna oziroma dovoli ureditev na način, ki je optimalen za študente. Posebej bi opozoril, da tak krut pogoj dati mlademu človeku, ko diplomira na fakulteti in potem ne more nikakor priti do vstopnega pogoja za zaposlitev, da to seveda ni v redu in ni prav. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šuštaršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Jan, izvolite. Najprej interesne skupine? Če ni, potem izvolite, dr. Jan imate besedo.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Jaz upam, da bomo to spremljanje uresničevanja teh sklepov budno spremljali in da jim bomo še namenili pozornost. Gre za problematiko, ki smo se jo že dotaknili v Državnem svetu in sicer ko smo obravnavali poročilo varuha človekovih pravic, ko smo ugotavljali, da država sama ustvarja neke sisteme in podsisteme, ki silijo kršenje pravic iz delovnih razmerij in tako naprej, ko uvaja volontariat. In sicer čisto namenoma, zato da postavijo po eni strani javna sredstva nepregledno porabljena, ker se potem preobrača in se ne ve, kdo je plačal in kdo ni plačal in kdo dela brezplačno. Po drugi strani pa zato, ker je to najcenejše, navidezno najcenejše. To se širi, najprej se je pojavljajo v zdravstvu, potem se je širilo na svobodne poklice, zlasti če hočete delati pravosodni izpit, to že skoraj moraš delati volontariat in se tako naprej širi. Edino to je res, da je naša delavska zakonodaja nekoliko pomanjkljiva. Zakon o delovnih razmerjih odpravlja pripravništvo. Tega termina ni in se potem tukaj zdaj začne izgovarjanje ali eno ali drugo. Ne glede na to je pa možno seveda vedno zagotoviti prakso. Torej, ne pripravništvo, ki je plačano po tisti sindikalni listi oziroma zdaj tam niti ni postavke, ampak je praksa in mentor in odgovoren za to in je program, tako kot bi moralo biti. Ta inštitut bi se dalo vzpostaviti, je nujen in upam, da ga bomo potem .../Nerazumljivo./... uresničevanju teh sklepov. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Dr. Štrukelj ima besedo.

              BRANIMIR ŠTRUKELJ: Spoštovani kolegi! Jaz podpiram v celoti to kar je kolega Šušteršič tukaj povedal in tudi podpiram ta njegov namig, da bi se poskušalo stvari urediti podobno kot je v šolstvu, čeprav moram reči, da je tudi na šolstvu že narejen korak nazaj. Nismo imeli pripravništva, ki so bila zagotovljena in to je ključni problem. Tukaj še nič ne stane, da dobiš prosto mesto, kjer lahko to izpelješ in potem opraviš strokovni izpit zato, da nastopiš kot delo, kot kvalificiran strokovnjak za to področje. Sedaj se je to nekoliko zadeva poslabšala. Neka mesta so zagotovljena, druga so pa tako kot je dr. Jan rekel, volunterska, ampak tudi to bi bilo v tem primeru bolje, da bi vsaj te potencialni delodajalci zagotavljali oziroma bili obvezni po predpisu sprejeti toliko in toliko diplomantov, da bi lahko opravili to delo, ki je potrebno. In problem je, da se jih povsod otepajo in da pač ljudje ne morejo dobiti dela. Zato to v celoti podpiram in upam, da se bo to uredilo. Niti ne gre za tako velika sredstva, gre zgolj za neko organizacijsko voljo in pripravljenost, da se to izpelje tako, da ne bi povzročili tako velike težave tem študentom. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Štrukelj. Želi še kdo besedo? Če ne, sprašujem, sicer je pri naslednji točki prijavljena gospa Janja Romih iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, vendar tudi pri tej točki, če želite... Izvolite, izvolite, imate besedo.

              JANJA ROMIH: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni svetniki! Težko bi danes rekla kaj več kot sem pred nekaj dnevi na odboru, pa vendarle mi dovolite samo dva stavka. Žela bi, da tudi vi v tej dvorani slišite, da ministrstvo prav tako opaža ta problem, da se do njega ne obnaša ignorantsko, in da se tudi mi še kako dobro zavedamo, da je potrebno pripravništvo na področju socialnega varstva ustrezno urediti. Mi smo med tem časom iskali številne kratkotrajnejše rešitve. Še pred dvemi leti veste, da je to pripravništvo lahko bilo financirano preko sredstev aktivne politike zaposlovanja. Ko so ta usahnila, v ta namen smo se takoj poskušali dogovoriti za evropski socialni sklad, da bi iz tega lahko črpali, vendar tam zadeve nekoliko dlje trajajo. Tako smo se znašli v zagati, ko resnično ne moremo zagotavljati pripravništva na način, kot ga bi želeli, kajti med tem časom, kot veste, smo želeli spremeniti Zakon o socialnem varstvu, ki pa se pred predsedovanjem ustavil, tako kot en velik del druge zakonodaje in to je bil tudi tisti pravi razlog, zaradi katerega smo sedaj prišli v to zagato. Mi še vedno vidimo trajnejšo rešitev tega problema v spremembi tega zakona. Zakon se bo sedaj imenoval Zakon o socialno-varstveni dejavnosti in je v programu vlade za leto 2009. Tako, da se je na tem zakonu ponovno začelo pospešeno delati in jaz vam lahko obljubim, da v roku dveh mesecev, kolikor smo se pogovarjali tudi v komisiji, bomo  skupaj, tako kot Socialno zbornico Slovenije kakor tudi s fakulteto poskušali najti ustrezne in trajnejše rešitve. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa Romih za vaša dodatna pojasnila. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog mnenja k predlogu za razrešite problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost! (28 prisotnih.)
Kdo je za? (28 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

              Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA SISTEMSKE SPREMEMBE NA PODROČJU INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH V SLOVENIJI. Poročilo komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, analize, s predlogi zaključkov ste prejeli. Prejeli ste tudi predlog sklepa Državnega sveta. In sprašujem poročevalca komisije, če želi pojasniti stališče. Ja, izvolite. Kolega Šuštaršič, imate besedo.

              BORIS ŠUŠTARIČ: Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki. To posvetovanje je bilo eno, kolikor je meni znano, najbolj obiskovano, torej udeležencev se je kar trlo v tej dvorani in je zmanjkalo prostora, tako veliko je bilo zanimanje za ta vprašanja. Posvetovanje je bilo pripravljeno na pobudo skupnosti Socialnega zavoda Slovenije. Oni so v tej svoji pobudi največ načeli vprašanja domov za starejše. Seveda, čim se pa taka tema odpre, pa se avtomatično odpre tudi odnos celotne družbe do starejših ljudi, pa seveda tudi druga vprašanja kot so, kdaj je prehod v te domove, kako stimulirati starejše ljudi oziroma jim dati pogoje, da jim čim več ostane v domačem okolju. Sedaj, jaz ne bi čisto znova naredil, ampak bi dal mogoče samo par bistvenih poudarkov, in sicer, naša komisija je precej v oblikovanju tega mnenja, se zavzela za to, da se podprejo ta statusna preoblikovanja socialno-zdravstvenih zavodov, torej da se spremenijo v neprofitne organizacije. Torej gre za to, da jih ne vodi država tako čvrsto kot neke javne socialne zavode, ki se financirajo direktno iz proračuna, ker v tem primeru seveda ni, ker ljudje tudi iz svojih dohodkov plačujejo pa občine plačujejo, torej to je več teh virov plačevanja tega. In gospodarjenje po načelu neprofitnosti bi bilo verjetno bolj uspešno kot na dosedanji način, kajti za nas neprofitnost pomeni, da tista sredstva, ki ostanejo kot presežna, se morajo porabiti v samem temu domu, za njegovo obdelovanje ali njegov razvoj. Gre tudi za to, da se rešujejo razni problemi, kot so recimo problem nizkih cen osnovne oskrbe, možnost uporabe primernih sanitetnih in ortopedskih pripomočkov. Namreč ti domovi so dolžni za starejše skrbeti sami za te najnujnejše pripomočke. Potem razna problematika odvoza, inkontinentnih pripomočkov itn.
Sedaj, ti domovi verjetno bodo še večinoma ostali v državni lasti, ampak kot sem rekel, treba je ta model opravljanja spremeniti, kajti ravno zaradi tega modela opravljanja teh domov v državni lasti, ki so nekateri objekti zelo zastareli kot ostali in so tudi slabo oskrbljeni s tehničnimi pripomočki. Sedaj v praksi je tako, če gremo v različne domove po Sloveniji pogledati, ki pravzaprav več ali manj poslujejo pod istimi pogoji, vidimo da nekateri domovi so v boljšem stanju drugi slabšem, to se pravi, da tudi menedžment pri opravljanju verjetno vpliva nekoliko na tako stanje.
Naslednji poudarek bi bil to, da je domovi za starejše potrebno graditi tudi v območjih, ki so sicer namenjena stanovanjski mešani gradnji, torej da ne gradimo domove na tisti lokaciji, ki ga bo ... v dodatno socialno izolacijo, ampak da so nekako integrirani v bivalna okolja v katerih živijo tudi drugi ljudje. Torej, da ne izgubijo stika s svojo socialno okolico.
Potem je tudi prav, da se veča pozornost v teh domovih, posveti negovalnim oddelkom. Namreč to je bilo pred kakšnimi dvema, trema desetletjema, prvo koncepcija postavljena, bolj celovita koncepcija izgradnje domov za starejše v Sloveniji, takrat seveda se je računalo, da bo samo manjše število starejših ljudi na negovalnih oddelkih. V tem času pa se je struktura bistveno spremenila in pravzaprav danes so se počasi nezadržno domovi spreminjajo v negovalne bolnišnice. Zato je tudi prav, da na področju zdravstva se pojavijo negovalne bolnišnice pri urejanju teh razmer za bivanje starejših ljudi v institucijah. Seveda, kot sem že prej uvodoma poudaril, pa ti domovi se morajo tudi odpreti navzven, bi moralo biti tisto jedro, ki bo podprlo z raznimi storitvami, da čim več ljudi ostane v domačem okolju. To je pa seveda problem nekoliko zapleten, ker so v povprečju naša ... majhna in zlasti smo bili Slovenci recimo v preteklem pol stoletju pri ... Tako, da mnogokrat se zapletejo torej bivanje starejših ljudi v domačem okolju tudi na tem, enostavno ni možno uporabljati več sanitarij tisti trenutek, kar je človek ... uporabljal invalidskega vozička. Skratka, mislim, da je prav, da podpremo reorganizacijo teh socialno-varstvenih institucij, da uvedemo modernejši menedžment, da jih odpremo v celotno politiko skrbi za starejše ljudi, in da tudi dajemo možnost, večjo možnost aktivnega življenja starejšim ljudem, kajti mnogi starejši ljudje, ki morajo zaradi odvisnosti od oskrbe drugih ljudi, priti v dom seveda niso več samo nemočna bitja, ampak so še vedno intelektualno sveži in jih zanima stik z realnim življenjem v drugi obliki.
Na koncu bi pa seveda to poudaril, da je potrebno tudi razvijati zdravstveno varstvo na tem področju. Nekako poenostavljene predstave so, da gre samo za zdravljenje, ampak predvsem bi moralo biti zdravstveno varstvo usmerjeno v tem, da starejši ljudje ohranjajo določeno vitalnost za obvladovanje svojega telesa tudi v visoki starosti in s tem seveda bi lahko dlje živeli v svojem domačem okolju imeli kvalitetnejše življenje pa tudi družba kot taka bi bila izpostavljena manjšim stroškom. Toliko o tem.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šuštaršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Sicer odpiram razpravo. Želi kdo od svetnikov? Če ne, potem ponovno dajem besedo predstavnici ministrstva gospe Romih. Izvolite.

              JANJA ROMIH: Spoštovani, v bistvu se na ministrstvu zahvaljujemo, da ste si tudi v Državnem svetu vzeli čas za to našo temo in bi vam želela v nadaljevanju zelo na kratko dati samo nekaj informacij, tistih aktivnosti, ki že potekajo in so v smeri teh vaših predlogov.
Na ministrstvu v tem leti intenzivno pripravljamo analizo nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2010 z ciljem seveda, da pogledamo kako v nadaljevanju modernizirati socialno varstvene storitve in programe in kako zastaviti nadaljnjo vizijo v novem nacionalnem programu od leta 2010 naprej. Hkrati seveda poskušamo pogledati, kaj je možno do izteka tega nacionalnega programa naredi, če pri tistih storitvah, pri katerih smo ugotovili, da se ne izvajajo v pričakovanju z nacionalnim programom, to so vse ostale storitve, od pomoči na domu do dnevnih centrov, do pomoči na daljavo in številnih drugih, ki seveda omogočajo starejšim ljudem, da dlje časa ostajajo v svojem okolju in seveda na ta način ustvarjajo manj pritiska na pot v domove.
Mi smo v tem obdobju spremenili tudi sistemizacijo. Naš minister se je odločil, da bi posebej za področje opravljanja z izvajalskimi institucijami, kjer tudi nekako opažate največ pomanjkljivosti ustanovil službo za opravljanje izvajalskih institucij na področju socialnega varstva, ta služba je v oblikovanju in bo pričela delovati pred poletjem. Seveda bo prva zadeva te službe, da bo podrobno pogledala, katere zadeve na tem področju je možno izboljšati in med njimi na dnevni red bodo zanesljivo prišle teme, ki ste jih tudi vi navajali, od prenosa izvajalske funkcije do statusnega preoblikovanja. Pri prenosu izvajalske funkcije bi želela poudariti mogoče samo to, da se je v tem trenutku, ko se je ustvarjala mreža institucij, konkretno govorimo sedaj o domovih po celotni Sloveniji, da se nam je v tem primeru veliko bolje izkazalo to, da je država bila tista, ki je lahko skrbela za ustvarjanje te mreže kot, da bi bila prepuščena na lokalni nivo ali pa recimo zasebnikom, ker se je ta mreža šele ustvarjala, ker je bilo potrebno paziti, da bodo storitve zagotavljanje dostopne in dosegljive. Dostopne po tem, da bodo v bližini ljudi, dosegljiva pa seveda tudi po ceni, kar pomeni, da je bilo potrebno nekako regulirati to ceno, ki veste, da je v tem trenutku že zelo težko obdržati na nivoju, da bi bila za uporabnike sprejemljiva, še posebej na področju koncesionarjev imamo ta problem, cene so tam 25% do 30% višje kot v javnih zavodih in tudi to je eden izziv, ki nas v prihodnosti čaka. Ta služba bo zanesljivo poslušala definirati tudi najustreznejše oblike statusnega preoblikovanja domov, tako da, na teh zadevah vzporedno na ministrstvu že delamo.
V smeri zagotavljanja večje avtonomije in odgovornosti vodstev pri načrtovanju, izvajanju in organizaciji poslovanja pa bo ta zadeva regulirana oziroma urejena z novim Zakonom o socialno varstveni dejavnosti, kot sem že prej povedala, je v pripravi in bo predvidoma šel v sprejem v letošnjem letu.
Sicer pa še enkrat ponovim, najlepša hvala, za vaše pobude, mi jih bomo proučili in seveda v kolikor se da tudi upoštevali. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Če dovolite. To sedaj ni diskusija, mi glasujemo o mnenju komisije, to ni razprava o tej točki. Jaz sem dovolil gospe iz ministrstva dodatno pojasnilo, da pojasni, kaj ministrstvo v tem področju deluje sicer pa ne razpravljamo mi o odgovorih ministrstva, ampak glasujemo o stališčih, ki jih je Državni svet sprejel. Vsa dodatna vprašanja, sugestije, problemi, dileme, kako so lahko seveda predmet pobud svetnikov, predmet novega posveta, predmet tematskega sestanka komisije, sedaj pa ena faza delna po posvetu za nami in o tem, v tej fazi odločamo, zaradi tega mi ne zamerite, če v tej točki ne morem dopuščati nadaljnje diskusije, ker ne bi bilo skladno z vsebino te točke dnevnega reda. Dovolite, da dam na glasovanje predlog sklepov kot ste jih prejeli. Ugotavljamo prisotnost. Prisotnih je 22 členov.
Kdo je za? (27 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) 
Ugotavljam, da je predlagane sklepe Državni svet sprejel.

              Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA ŽENSKE IN ZDRAVJE. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s predlogi zaključkov ste prejeli. Tudi predlog sklepov Državnega sveta. Sprašujem poročevalca komisije, če želi pojasniti stališče? Kolega Požun, tega nima za potrebno. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ne. Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog sklepov kot ste jih prejeli. Prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 24 članov.
Kdo je za? (26 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlagane sklepe Državni svet sprejel.

              Prehajamo na novo točko iz razširjenega dnevnega reda 8. TOČKA DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA V ZASEBNEM VAROVANJU. Odločanje o odložilnem vetu. Državni zbor je zakon sprejel na 5. seji v torek 21. 4. 2009 in vam je bil danes posredovan po elektronski pošti, prejeli ste ga tudi na klop. Predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Rudolfom Cipotom za odložilni veto ste prejeli. Prav tako ste prejeli na klop predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Morebitni amandmaje k predlogu zahteve lahko vložite v pisni obliki. Predlagam, da pričnemo z obravnavo o tem, ali bo Državni svet po končani obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo o njem ponovno odloča. Pri tej točki dnevnega reda sodelujejo tudi gospod Goran Klemenčič, državni sekretar z Ministrstva za notranje zadeve, gospod Srečko Jarc, generalni direktor z ministrstva, gospod Aleš Hajnihar, član Upravnega odbora Zbornice za zasebno varovanje in gospod Branko Slak, svetovalec iste institucije. Najprej sprašujem predstavnika predlagateljev predlog za odložilni veto, če želi podati obrazložitev. Izvolite, kolega Rudolf Cipot.

              RUDOLF CIPOT: Spoštovana svetnica, svetniki. Dovolite mi, da dam obrazložitev na zahtevo osmih podpisanih svetnikov glede na odložilni veto Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju predvsem iz razloga, ker je šel v skrajšanem postopku v potrditev. Drugič. Da je pomešal dve stvari. Eno, za katero smo jasno vsi, to pomeni, da se neskladje zakona v zvezi z določbami, ki jih je Ustavno sodišče tudi predočilo uskladi. Drugo, kar se že v zadnjem času drugič pojavlja, da se ob takih zadevah vedno nekaj podtakne zadnji hip tako, da navadno pride, potem pod vsebino redakcijska poprava, gre pa za neke temeljne posege v zakon. Ta primer je prav ta, da z redakcijsko popravo, se pravi, da z amandmajem v čisto zadnjem trenutku je prišlo do bistvenega posega v ta zakon. Namreč, razširi se vsebina na ta način, da sedaj lahko to dejavnost opravlja katerakoli družba kot stransko dejavnost, ne pa kot temeljno dejavnost. Mi vemo, da na področju zasebnega varovanja je ravno v zadnjih obdobjih prihajalo v Sloveniji do velikih pretresov, posebej pri ocenah kakovosti. In če sedaj to razširimo na vse možne subjekte, po tem bo ta kakovost gotovo šla še nižje. In je vprašljiv javni interes. Moram reči, da na ta način se tudi zmanjša preglednost, zmanjša se nadzor, zmanjša se najverjetneje tudi strokovnost, ne glede na to, da se zagotavlja, da se bodo vsa ostala zakonska določila izvajala predvsem glede licenciranja teh izvajalcev tega zasebnega varovanja. Smatramo, da postopek po skrajšanem načinu ni pravi. Da je Ministrstvo za notranje zadeve in zbornica oblikovalo te spremembe in soglašalo v tisti uskladitvi z odločbo Ustavnega sodišča, da pa je v zadnjem trenutku potem z redakcijskim popravkom in amandmajem 3. člen zakona o zasebnem varovanju temeljno dejavnost spremenil v stransko dejavnost. To mislimo, da ni dopustno in predlagamo Državnemu zboru, da naj še enkrat prouči zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju in tudi apeliramo v bodoče, kar se je že dogajalo, da ob harmonizaciji določenih zakonov z evropsko zakonodajo se zmeraj potem doda še nekaj drugega, kar je popolnoma vsebinsko skregano z zadevo. Ker Državni svet nima druge možnosti kot da odložilni veto na celotni zakon, ker nima namreč možnosti posegati v posamezne člene zakona predlagam, da državni svetniki po razpravi tudi še po pojasnilu obeh strani, tako Ministrstva za notranje zadeve, kot tudi stanovske organizacije odložilni veto sprejmejo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Cipot. Sedaj bi najprej dal besedo predstavniku ministrstva. Gospod Klemenčič, državni sekretar, imate besedo.

              GORAN KLEMENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Cenjeni svetniški zbor. Veto je seveda eno najhujših pooblastil tega Državnega sveta in upam, da bo sprejet po izmenjavi mnenj in ne zgolj na podlagi nekega lobističnega pritiska. Zato smo tukaj, da pojasnimo vse aspekte te spremembe. Ne moremo se strinjati kot ministrstvo in kot vlada s predlagano zahtevo. Zakaj ne? Najprej se je treba vrniti v preteklost. Ena ključnih razlogov, ki izhaja iz zahteve je, da gre za bistveno, da navedeni amandma bistveno spreminja koncept varovanja, koncept zasebnega varstva v Republiki Sloveniji, to preprosto ne more držati. Leta 2003 je Slovenija dobila nov zakon in nov koncept zasebnega varovanja. Ali je ta dober? Ne ni dober. Na to so pokazali dogodki, ki se jih še tragično spominjamo in različne konflikte, ki obstajajo med javnimi in zasebnim, kar je normalno. Vsaka regulirana dejavnost, vsaka dejavnost na gospodarskem področju, v katero se na tak ali drugačen način vtika država prihaja do nekih trenj in vprašanje je, kako v okviru javnega interesa, v okviru varovanja človekovih pravic zagotoviti najboljše možne rešitve. Obstoječe niso dobre, s tem se strinja Vlada, s tem strinjajo nadzorne inštitucije, v okviru Ministrstva za notranje zadeve, s tem se navsezadnje strija tudi zbornica. Zato smo mi prvič, pri usklajevanju rešitve te male novele povabili zbornico in imeli z njo relativno konstruktiven dialog, razen v tej točki. In zato smo mi odprli konceptualno spremembo zakona, tudi ta spoštovani Državni svet je imel več problemov s tem zakonom in več pobuda dal na Ustavno sodišče, ki so danes v postopku. Marsikaj od tega, bo že do konca leta rešeno. Kot sem rekel, ustanovljena je bila projektna skupina, že na koncu lanskega leta oziroma na začetku tega leta, kjer sodelujejo vsi steak holderji, se ključne institucije na tem področju v Republiki Sloveniji. Policija, inšpektorat, upravni del ministrstva, zbornica je polnopravna članica tega projektnega sveta in pa zunanji strokovnjaki iz fakultete za varnostne vede. In ta bo pogledal, kakšen je res koncept, ali je dober, ali ne in kako naj Slovenija na tem področju naprej deluje. Ta novela, ta amandma, ker govorimo tukaj samo o eni mali točki te novele, ne ruši sistema. Zakaj ga ne ruši? Ker je bil, ta zadeva vnesena v zakon leta 2007, enako po skrajšanem postopku. Leta 2007 je ta sprememba prišla v zakon, po tisti hektični situaciji v zvezi z globalom. Tudi takrat ni bil opravljen noben sistemski pregled, kaj bo to prineslo, kaj ne bo prineslo. Ministrstvo je predlagalo, da se zato, ker kakršnokoli omejevanje svobodne gospodarske pobude, omogoča monopole, zmanjšuje konkurenčnost. Smo pogledali, kaj je na tem področju in smo rekli, v redu. Mi bi predlagali, da se to opravi. Kvalitete namreč ne zagotavljamo s tem, da nekdo kot glavno dejavnost opravlja varnostno dejavnost. Vsi vemo, kaj je z glavno dejavnostjo, pri katerikoli družbi. To je nekaj, to je administrativna zadeva. To je nekaj kar ti Vajpes(?) priglasiš, zraven pa delaš še 200 drugih stvari. In mimogrede, ko smo opravili analizo, kaj delajo firme, ki imajo kot glavno dejavno varnostno dejavnost. Z vsem živim drugim se še ukvarjajo, od kurirske službe, do gostinskih storitev in tako naprej. Zakaj? Zdaj sem se že nekoliko razburil. Ampak zakaj bi nek Varnostnik d.o.o., upam, da take firme ni, da ne bom koga užalil, Varnostnik d.o.o. bolj profesionalno opravljal storitve varnostni, kot pa službo, ki jo organizirajo v okviru, ne vem, Merkurja, Mobitela ali pa neke druge službe. Kvaliteta se zagotavlja skozi nadzor, skozi licenciranje, skozi usposabljanje, ne pa skozi to, ali imaš ti v AJPES-u glavno ali pa stransko dejavnost. S tem se zagotavljajo samo monopoli, to je naše stališče. Usposabljanje smo letos povečali tako po obsegu, kot po kvaliteti, kot po naboru, se pravi usposabljanje varnostnikov, kot po naboru vsebin. Tudi tukaj se nismo povsod ujeli. Standardi se počasi dvigujejo in pazite, tudi nekdo, ki bo v neki drugi službi iz neke druge firme, ki ne bo imela kot glavno dejavnost, varnostno dejavnost, hotel opravljati te storitve, bo moral pridobiti licenco, pod istimi postopki kot vsaka druga firma oziroma posameznik, bo moral iti skozi isto usposabljanje in bo predmet istega inšpekcijskega nadzora. Prva stvar je, to razen po letu 2007 ni bil koncept slovenskega pristopa k opredeljevanju odnosa slovenske države do zasebnih varnostnih služb, ker v zakonu leta 2003 te omejitve ni bilo. 2007 je prišla. Drugič, o kvaliteti sem že rekel.
Tretjič, v zahtevi se tudi piše, da pač ni tako kot je v nekaterih evropskih državah. Treba je zelo jasno povedati, v Evropi enotnih standardov ni. Naštete so tukaj dve države. Lahko bi našteli druge države. In v zahtevi se tudi navaja, da bo to privedlo do problemov, kot so danes v Romuniji in Bolgariji. Cenjeni svetniški zbor, problem zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji obstaja. Ampak, če smo mi podobni, pa mislim, da nismo, Bolgari in Romuni nismo za to, nismo zaradi te določbe zakona. Ampak mogoče včasih zaradi pomanjkljivega nadzora in tako naprej, zaradi stvari, ki jih moramo konceptualno rešiti, ne pa z omejevanjem preko palca konkurence. Razumem posamezne velike firme, razumem zbornico, da tega noče. Verjamem celo, da so v ozadju lahko resnične ali pa neresnične teorije zarote. Ker tudi na nas se podobno, kot najbrž na vas so se usula razna pisma po tem amandmaju, kdo vse za tem stoji in tako naprej, konkretna imena in tako naprej. Ne vem, prvi predlog za spremembo tega amandmaja je prišle čisto iz neke druge poslanske skupine, ki je vladna poslanska skupina. Potem je pa pač še Poslanska skupina SDS(?). To nas v končni fazi niti ne zanima. Šlo je za omejevanje konkurence, ki ni bila nikjer pametno utemeljena. In potem seveda, ko se bomo sedaj pogovarjali o konceptualnih spremembah zakona pa bomo mogoče spet prišli na to.
Če pa so kakšni razlogi, da bo to pripeljalo do, ne vem česa, je pa seveda vsakdo dolžan te stvari Nadzornim organom, Inšpektoratu, Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge, ki izvajajo nadzor na tem področju sporoči.
Še zadnja stvar, kar se tiče primerjalni ureditev. Glede postopka. Jaz načeloma se strinjam s tem, da gre skozi ta Državni zbor veliko, skozi parlament veliko zakonov, ../Nerazumljivo./.. skozi skrajšani postopek, ampak nikjer pa ne piše, da se v skrajšani postopek se lahko spreminjajo samo tiste stvari, ki jih zahteva odločba Ustavnega sodišča ali pa direktiva Evropske unije, mora iti za manjše popravke, itd. Tudi neke druge spremembe smo dali v zakon, ki so bile potrebne pa ne izhajajo iz Ustavne določbe kot neke kaznovalne določbe dodatne, ker so bile pravne praznine.
To, še enkrat bi poudaril. Mi smo zavezani po odločbi Ustavnega sodišča, z rokom že zamujamo. Z rokom zamujamo ravno, zato ker smo se po slabih izkušnjah zbornice, s prejšnjim vodstvom ministrstva potrudili, da smo jo vključili v konzultacijo pri tastih ukrepih kot so odvzem licence, pogojni ukrepi za odvzem, pogoji suspenz, začasni suspenz in trajen suspenz, da bi prišli na skupno stališče. Tam smo nekako prišli na skupno stališče. Glede tega tudi ni res, da je zbornica bila ali kdorkoli presenečen glede tega amandmaja. Ta predlog smo mi dali na mizo pri začetku priprave zakona, zbornica se s tem seveda ni strinjala, saj je normalno, ker se jim pač nekaj jemlje na tak način in potem smo dali v prvi predlog kot gradivo Vlade in ministrstva tisto vmesno rešitev, da lahko za lastne potrebe uporabljaš varnostne storitve, ampak, ko bo prišlo na Odboru za notranjo politiko pač predlog kakršen je prišel smo pač do tega pristali. Še enkrat. Ne ruši sistem, ker v letu 2007 se sistem ni vzpostavil, takrat so bile na hitro spremembe. Mi dejansko sedaj pripravljamo novi sistem. Kvaliteta, pa še enkrat, ne smemo poslati sporočila z našega stališča, da je kvaliteta pogojena s tem, kaj imaš ti v IPES-u napisano. S tem se ne dosega profesionalizacija teh služb. Profesionalizacija teh služb se dosega s tem, da vi pritisnete na nas, na Ministrstvo za notranje zadeve, kako izvajamo nadzor, po kakšnimi pogoji licence dajemo. Če, zaradi tega kdo izgubi monopol ../Nerazumljivo./.., zaradi tega, ker v Ustavi je svobodno gospodarska pobuda. To je z naše strani. Smo pripravljeni seveda še na vsa dodatna pojasnila.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod državni sekretar za vaša pojasnila. Odpiram razpravo. Izvolite, kolega Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Govoril bom kot državni svetnikov, kot državljan. Gospod Klemenčič sem bil v vaši prepričan, da gre za eno "kukavičje jajce", ki je bilo podtaknjeno v ministrstvu v zadnjem trenutku, pa vidim iz vašega pojasnila, da ne gre za to. Torej, da gre za dejavnost, ki ni kar tako, nas prepričujejo, nas prepričuje delo teh podjetij, kateri delavci so tudi podrožjem delavci, ki so zagrešili zločin, da gre tudi za kriminalce, ki so sodelovali v dejavnosti tovrstnih podjetij in verjetno se tudi v Državnem svetu ne bi v tako širokem obsegu ukvarjali s to problematiko, če ne bi bilo nekaj smrtnih žrtev, mladih ljudi, ki so se ... zaradi tega, ker se je ta dejavnost odvijala neprofesionalno. Da gre za specialno dejavnost, dokazuje tudi to, da ne funkcionira ta dejavnost samo po Zakonu o gospodarskih družbah, ampak da se podeljuje licence tudi s strani ministrstva za notranje zadeve. Ne govorimo danes o usklajevanju z ustavo itn. Danes govorimo o tem, da se na nek način širi ta dejavnost lahko tudi na družbe, kjer bi se s to dejavnostjo ukvarjali kot neko stransko dejavnostjo. Moram reči, da začasa prejšnje vlade sem imel občutek, da želi tista vlada, tisto ministrstvo izrazito imeti pod kontrolo mnogo bolj kot danes, to dejavnost. Zaradi tega smo tudi prejšnjega ministra gospoda Mateja poslušali, kaj bi bilo vse potrebno napraviti, da bi bila ta zadeva dejansko pod kontrolo in sem imel skoraj občutek, da želi ministrstvo imeti v teh družbah na nek način svojo podaljšano roko na terenu. Danes gremo v nasprotno smer, da se pravzaprav popolnoma liberalizira ta zadeva, da je na nek način, če nekdo izpolnjuje pogoje, celo neke bifedžije, neki mesarji in trgovci itn., se lahko ukvarjajo z dejavnostjo, kjer se dovoljuje tudi nošnja orožja. Kot državljan Republike Slovenije bi se bal take liberalizacije na področju kjer je možno, da prihaja do takih zadev, kot so se dogodile pred kakšnim letom - zopet omenjam tiste mrtve mlade osebe. Zato bi jaz le predlagal, da tisti, ki so se odločali za sprejetje tega zakona, da jim damo z današnjim vetom še enkrat možnost, da le še enkrat razmislijo o tem ali dejansko tudi ta sprememba tega 3. člena gre v kontekst njihove logike razmišljanja ali gre za eno pomoto, eno naglico pri sprejemanju po hitrem postopku te zakonodaje. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Binder. Besedo ima kolega Peršak.

              ANTON PERŠAK: Jaz sem se tudi podpisal pod to zahtevo za veto ali za ponovni razmislek, pa bom, moram reči, ostal pri tej odločitvi, tudi glede na to, kar je sedaj povedal gospod Binder. Vem, da v nekaterih državah to je tako urejeno in vsaj po nekaterih pričevanjih vem, da se to dostikrat tudi izrodi. Dostikrat se to zgodi, da to postanejo nekakšne policije nekaterih velikih firm, ki se hočeš nočeš prej kot slej začnejo ukvarjati tudi s kakšnimi drugimi rečmi, ne samo s tistim, da bi varovale, recimo če je to trgovska firma, pač lokale teh trgovskih firm ali pa kaj takega. Veliko primerov je v nekaterih državah, kjer je to postalo orodje, tudi za kakšne druge namene. Nadzor je pa po mojem malo težji kot pa v primeru firm, ki so za to specializirane pa tudi, če imajo zraven tega še kakšno gostilno kot ste povedali. Zdi se mi, da je res, pametno bi bilo kot ste sami povedali, da tako ali tako pripravljate temeljito revizijo tega sistema, tega zakona, zakonodaj, da se to nekako bolj temeljito premisli kot pa eden taka hitra sprememba. Tako ali pa tako verjetno gre za ene par tri, štiri podjetja v Sloveniji, ki bi imela interes za to, ker dvomim, da bodo kakšna manjša podjetja šla v ustanavljanje še nekih oddelkov varnostnih, zato.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Peršak. Želi še kdo besedo od svetnikov? Kolega Kekec.

              BOJAN KEKEC: Še enkrat, hvala za besedo. Res je težko odločati o tej zadevi, zelo na hitro je prišlo, niti ne poznamo vsi konkretno tega zakona. Jaz bi opozoril na eno zadevo, čisto iz prakse.
V našem podjetju smo naredili razpis zavarovanja. Javila sta se dva podjetja. Cena se je od lanskega leta dvignila za 30%. Kaj v taki situaciji narediti? Očitno gre za dogovorno ceno, nenormalno ceno in v tej krizni situaciji pri vodenju firme take cene ne moreš sprejeti. Kaj sedaj narediti? Torej razmišljamo, da se poskusimo lastnih resursov in da izpolnimo vse zakonske obveze in si to službo uredimo sami. Sedaj pa očitno s tem ne bi imeli te možnosti, da si te službe uredimo sami, vsaj jaz sem tako to zadevo razumel. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Jenčič.

              MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Povem kar uvodoma, da bom podprl predlog in sicer iz dveh razlogov.
Mene ni prepričala obrazložitev predlagatelja predpisa, da gre za prosto gospodarsko pobudo in konkurenco med različnimi gospodarskimi subjekti, ki bi bili zainteresirani opravljati to dejavnost. Tisti trenutek, ko je potrebna licenca, ki jo daje pristojni državni organ meni, da proste gospodarske pobude ni več in da tudi je že s tem konkurenca omejena, tako da se mi ta argument ne drži najbolje.
Drugo, za kar bom podprl predlog pa je okoliščina, da je Komisija Državnega sveta oziroma Komisija za državno ureditev Državnega sveta obravnavala predlog sprememb in dopolnitev zakona pa je takrat soglasno sprejela ta predlog, vendar pa te spremembe, do katere je prišlo kasneje ni obravnavala in se mi tak postopek ne zdi korekten in v redu, zaradi tega menim, da naj Državni zbor še enkrat premisli in bom kot povedano glasoval za veto.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo od svetnikov besedo? Če ne. Sprašujem predstavnika Vlade, gospoda državnega sekretarja Klemenčiča, če želi odgovoriti na izražene pomisleke.

              GORAN KLEMENČIČ: Hvala gospod predsednik za besedo. Jaz se ne bi želel na pol pretrgati tukaj zaradi tega zakona. V končni fazi verjamem, da do spremembe novega, v bistvu novega koncepta ne bi prišlo do, mislim ne bi prišlo do nobenih bistvenih sprememb, se pravi, da se ne bi sesul sistem. Hoteli smo se vrniti na izhodiščno točko in zato smo to tudi predlagali. V končni fazi, pred seboj imamo tudi, rad bi opozoril na dve stvari. Mislim ... seje prav vašega sveta, ste opozorili na določbe zakona, ki v nasprotju z načelom sorazmernosti posegajo v svobodno gospodarsko pobudo ravno na področju tega zakona. Vaš državni svet je imel takrat probleme s prevelikim omejevanjem, ki ga je takrat, tako kot smo rekli, pač neka druga vlada vodila in kar se tiče tega, gospod Peršak, jaz se zelo strinjam, nevarnosti je malo morje. Samo, veste nevarnosti ne bomo na ta način odpravili in še predlog s katerim se je pa zbornica strinjala, in ki je bil tak, ki ste ga pa vi obravnavali, je pa omogočil točno to. Omogočil je, da za lastne potrebe varnostna služba kljub temu opravljaš, ne moreš pa z njo na trgu nastopati. To je bil pa v predlogu, ki ste ga vi tukaj obravnavali. In ja, to je nesporno, ampak to je recimo, slišim tako iz klopi, in to je pa pač tisto, da ne moreš pa ven nastopati. Ampak zato pa potem imaš samo dve možnosti, kot ste rekli, da se sam organiziraš ali najameš eno firmo, ki je mogoče dražja. Saj to v končni fazi ni pomembno. Mi pač nastopamo iz stališča, to ni bil vladni amandma, in zato, kot sem rekel, ne bom se sedaj na pol zaradi njega prelomil. Kar je škoda, se nam zdi to, da v bistvu vodimo eno konceptualno razpravo na ministrstvu, po novi ureditvi tega področja. Potem se pa najbolj glasno oglasimo, takrat ko se poseže v interes nekoga. Kot smo rekli, mi smo imeli tudi sestanek z zbornico, z ministrico itn., ko smo želeli povedati, da bi si želeli, da bi bil ta lobij tako glasen oziroma tako aktiven tudi takrat, ko bomo spreminjali zakon in so vrata na ministrstvu ves čas odprta. In da bomo pač z vetom in s ponovno odločitvijo in ponovnim premislekom tudi zamujali. Tam, kjer pa rabimo pogojni odvzem licence, suspenz licence v primeru, saj pravim, še enkrat pa, kot sem rekel, ni to kukavičje jajce, mi smo to predlagali že, ne zaradi takih ali drugačnih interesov, ampak ker smo hoteli iti na začetek in potem iskreno popraviti kar nam manjka na področju nadzora, ne da bi sedaj stegovali lovke z ministrstva, ker to ni, ne bi smel biti namen države, ampak da zagotovi nek ustrezen nadzor. Ne verjamemo pa da, ker pač je od trga odvisno kaj ima kdo v Ipeku napisano. Žal je tako v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod državni sekretar. Če ni dodatnih želja za razpravo... Ja, kolega Ozimič. Izvolite.

              MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz se ne morem znebiti občutka, da je tukaj neki drugi interes, da ta novela ne začne veljate, zaradi pač predloga tega veta, zaradi dejansko tistih sprememb, ki so pa tukaj eksplicitno navedene in katerih največja polemika je bila tudi v obravnavi, ko smo obravnavali to spremembo. Ni bilo toliko obravnave okoli te svobodne pobude in jaz tukaj ne vidim omejevanja ali pa ne vem kakšnega sproščanja, vidim omejevanje, če seveda dajemo neko ekskluzivo, ampak tudi to je možno zaobiti na taki ali drugačni način, če nekdo to hoče narediti. Ampak je temeljna poanta tega tukaj, od kje nadzor, od kdaj odvzemi licenc in kakšne sankcije za nekorektno, nedosledno, neprofesionalno opravljanje te dejavnosti torej na opravljanje dejavnosti, ki ni skladen z zakonom ali pa pomeni kršitve zakona. To je v tej noveli zakona bila temeljna poanta in temeljno vprašanje do kod pravzaprav naj v ta nadzor sega država, kdo naj izobražuje te kadre, kdo naj kontrolira izvajanje, kakšni so ukrepi za posamezne rešitev in na področju opravljanja te dejavnosti, ker mislim, da so tudi dejavnost bile več nekaj kategorij varovanja, ni to vse pod eno vsebino, ampak imamo različne dejavnosti z različnimi kriteriji v okviru tega zakona. Ker je tisto dokaj verjetno bolj pregledno in boljše urejeno kot je bilo do prej mogoče za izvajalce to pomeni manj ohlapnosti, nedorečenosti. Prej se lahko pričakuje sankcija ali pa manj izogibanja temu, je pač tudi sedaj taka reakcija.
Jaz tega veta ne bom podprl. Prvič me postopek moti, ker se pač nekaj ureja že itak z zamudo, glede na odločbo Ustavnega sodišča. Drugič, zaradi vsebine okoli tega. Ker argument hočemo strpati vse ostalo kar tukaj ne spada.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Ozimič. Še kolega Cipot.

              RUDI CIPOT: Spoštovana svetnica, svetniki. Kljub vsemu se moram oglasiti. Gospod Ozimič jaz sem bil s to obrazložitvijo zahteve eksplicitno jasen in sem povedal, da nihče nima pomislekov v tem, da se zakon uredi v tistih določbah, ki jih je dejansko Ustavno sodišče navedlo tudi kot sporne. In absolutno smo zato, da se zakon posodobi in uredi. Moti nas pa, da zmeraj potem ob tem, ko urejamo tako pomembne zadeve kot so izvrševanje odločbe Ustavnega sodišča zmeraj pridejo še neka podtikanja, jaz moram reči, ker so podtikanja, ker se je v zadnjem trenutku to zgodilo. Zakaj naša komisija tega ni obravnavala? Ker ni dobila. To se je zgodilo z amandmajem in dejansko posega. Tu ne govorim jaz o tem, če bi se lastna dejavnost dovolila kot stranska dejavnost v velikih firmah, kot so Telekom in ostala. Ampak ta stranska dejavnost se dovoli kot upravljanje dejavnosti tudi v drugih podjetjih. In mislim, da je zakon preohlapen in takega še enkrat obrazlagam ne morem sprejeti in predlagam, da podprete veto.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Cipot. Ocenjujem, da je razprava izčrpana. Predlagam, da preidemo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog: Državni svet Republike Slovenije je na 15. seji 22. 4. 2009 ob obravnavi zakona zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zasebnem varovanju, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 5. seji 21. 4. 2009 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o tem zakonu. Ugotavljamo prisotnost! 26 prisotnih.
Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani odložilni veto Državni svet sprejel.
S tem zaključujem sejo Državnega sveta.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje, razpravo.
Naslednja seja bo 20. maja ob 12. uri, eno uro prej kot sicer, zaradi obiska kanadske delegacije, torej delegacije kanadskega senata.

              (Seja je bila končana 22. aprila 2009 ob 16.33.)