Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-G) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 54. seji, dne 16. 5. 2007, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-G) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet pozitivno ocenjuje predlagane rešitve v 2. členu, s katerim se spreminja 45.a člen veljavnega zakona in natančneje ureja podlaga in način oblikovanja nadomestil za volilne organe. Ob tem ugotavlja, da so dosedanje izkušnje predčasnega glasovanja pokazale, da se jih volivci vedno bolj poslužujejo in imajo volilni odbori, ki vodijo predčasno glasovanje, večji obseg volilnih opravil kot volilni odbori, ki vodijo glasovanje na voliščih na dan glasovanja. Zato Državni svet podpira predlog, da se jih bolje nagradi.

Državni svet podpira predlagane rešitve v 3. in 4. členu, s katerima se spreminjajo določila o številu potrebnih podpisov za vlaganje kandidatur za člane občinskega sveta s podpisovanjem po večinskem in proporcionalnem volilnem sistemu, saj upoštevajo velikost občin in izhajajo iz načela splošnosti in enakosti volilne pravice. Po njegovem mnenju predlagano število potrebnih podpisov za kandidiranje za občinski svet sledi odločbi Ustavnega sodišča, ki je poudarilo, da je kandidiranje neodvisnih kandidatov ozirom list kandidatov eden od pomembnih načinov participacije prebivalcev občine pri odločanju na lokalni ravni in zavzelo stališče, da mora zakonodajalec določiti tak kriterij, ki bo tudi neodvisnim kandidatom oziroma listam kandidatov, ki bi imele realne možnosti za pridobitev mandatov v občinskem svetu, omogočil kandidiranje. Predlagane rešitve sledijo tudi opozorilom Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ob obravnavi predloga zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-F), da predlagana rešitev, ki je bila v postopku sprejemanja zakona delno spremenjena in z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljena, nestrankarskim kandidatom (predvsem v občinah z večjim številom volivcev)  praktično onemogoča kandidiranje za članstvo v organih lokalnih skupnosti, kar je lahko z vidika splošne in enake volilne pravice ustavno sporno. 

Državni svet podpira tudi 7. člen predloga zakona, ki ureja vprašanje števila podpisov za neodvisne kandidate za župane. Odstotek potrebnega števila podpisov za kandidiranje za župana se nanaša na število volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, in ne več na število volivcev v volilni enoti na dan razpisa. Ker vemo, da volilna udeležba ni nikoli 100 %, je predlagan kriterij za županske kandidate, ki jih predlagajo volivci, milejši od sedanje zakonske ureditve.

Državni svet ugotavlja, da nekateri kandidati za volitve v občinske svete kandidirajo na več kot eni listi. V večjih občinah, kjer se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti po proporcionalnem volilnem sistemu, se lahko zgodi, da občinska volilna komisija zaradi velikega števila kandidatov to napako spregleda oziroma jo ne ugotovi pravočasno, po potrditvi oziroma objavi liste kandidatov pa pritožba ni mogoča. Čeprav se lahko uporabi zakon o volitvah v Državni zbor, po katerem se upošteva tista kandidatura, ki je bila prej vložena, Državni svet predlaga, da Republiška volilna komisija in Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko preučita predlog, da se pri sestavljanju seznama list kandidatov uporabi računalniški program, ki bi omogočil avtomatsko križno preverjanje list kandidatov in s tem omogočil pravočasno odkrivanje kandidature istih oseb na različnih listah kandidatov.

Državni svet opozarja še na 18. člen zakona o lokalnih volitvah, ki ureja vprašanje preferenčnih glasov. Pri volitvah v občinske svete so kandidati izvoljeni na listi po vrstnem redu na listi, razen če so posamezni kandidati dobili preferenčne glasove, na podlagi česar lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev preskočijo kandidate, ki so uvrščeni pred njim na listi kandidatov. Da se preferenčni glasovi upoštevajo, morajo vsi kandidati na listi dobiti najmanj 25 % preferenčnih glasov od vseh glasov, ki so jih volivci oddali za listo. Če je izpolnjen ta pogoj, so v skladu z zakonom iz liste izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 % števila vseh glasov, oddanih za listo. V manjših volilnih enotah, kjer je manjše število volivcev, lahko volivci s preferenčnimi glasovi za posamezne kandidate z liste preprečijo izvolitev kandidata, ki je uvrščen na prvo mesto na listi. Če volivci dajo preferenčni glas tudi prvemu na listi kandidatov, kar se zelo pogosto dogaja, se le-ti upoštevajo pri izpolnjevanju pogoja 25 % kvote, zaradi česar prvi kandidat na listi ne dobi mandata. Ker so njegovi preferenčni glasovi vključeni v seštevek vseh preferenčnih glasov, ga bremenijo, čeprav to ni bila volja volivcev, saj so mu dali preferenčne glasove. Dejstvo je, da volivci ne poznajo volilnega sistema in se ne zavedajo, da so prvemu kandidatu na listi z oddajo preferenčnih glasov onemogočili izvolitev, kar pa ni bila njihova volja. V kolikor se preferenčni glasovi, oddani za prvega na listi, ne bi upoštevali pri skupnem seštevku, do tega ne bi prišlo. Komisija predlaga, da se preuči problematika določanja mandata kandidatom na listi na podlagi preferenčnih glasov v manjših volilnih enotah.

*  *  *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.