Sklepi, sprejeti na podlagi posveta z naslovom Zagovorništvo starejših

Državni svet Republike Slovenije je na 32. seji 8. 12. 2010, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta z naslovom Zagovorništvo starejših, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije sta 14. junija 2010 ob Svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi ljudmi organizirala posvet o zagovorništvu starejših ljudi. Posvet je vodil državni svetnik Rudi Cipot.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič med drugim izpostavil: "Medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje oz. sožitje se lahko udejanja v različnih oblikah, njegov največji sovražnik pa so predsodki o starosti. Strinjam se z mislijo Swetta Mardena Orisona, da "edine resnične omejitve naših možnosti ležijo v naših lastnih mislih in predstavah". Stereotipi so velika ovira. Dejstvo, da postaja slovenska družba opredeljena z naraščajočim deležem starejše populacije, terja v prvi vrsti spremembo naših vrednot, norm, tradicije in navad. Odpraviti moramo strah pred staranjem ter spremeniti klišeje, mite in predsodke, ki enačijo starost z družbenim bremenom in šibkostjo. Novi modeli delovnih razmerij in nove možnosti izobraževanja in usposabljanja morajo temeljiti na ustvarjalnosti, vključenosti in radoživosti tudi po 60. letu starosti."

Na posvetu so z razpravami sodelovali predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, dr. Mateja Kožuh, dr. Janja Romih iz Direktorata za socialne zadeve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Bojana Cvahte, direktorica strokovne službe Varuha človekovih pravic, mag. Darja Kuzmanovič Korva, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo Slovenije, Zdenka Tičar, podsekretarka na Ministrstvu za zdravje, Irena Špela Cvetežar, vodja delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Martina Horvat, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažnih dejavnosti Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Doroteja Lešnik Mugnaioni, prostovoljna strokovna sodelavka Društva SOS telefon za ženske in otroke, doc. dr. Jana Mali s Fakultete za socialno delo in Aldo Trnovec, predsednik pokrajinskega DU Nova Gorica.
Submitted by Damijana on 14 Junij, 2010 - 13:20.
Na podlagi pisnih in ustnih referatov ter razprave so bili izoblikovani naslednji zaključki:

V zadnjem obdobju se na področju zagovorništva pojavljajo številne ideje kako ga opredeliti in  organizirati. Zaznana je tudi potreba, da bi se zagovorništvo organiziralo na nivoju države s sprejemom Zakona o zagovorništvu, zagovorništvo samo pa naj bi se izvajalo preko Urada za starejše ali pa Urada za zagovorništvo. Konkretno pa se zagovorništvo že izvaja na nekaterih področjih v obliki pilotnih projektov (zagovorništvo otrok), na drugih s sprejetjem zakonodaje (na področju pacientovih pravic, na področju duševnega zdravja ter na področju preprečevanja nasilja v družini), na tretjih z jasno izraženo potrebo (zagovorništvo starejših in invalidov), na vseh pa s številnimi razvojnimi programi.

Starejšim osebam naj se v okviru tega zakona zagotovi zagovornika, ki naj varuje osnovne  človekove pravice. Zagovornika naj se opredeli kot osebo, ki mora izpolnjevati formalne pogoje, kot so izobrazba, izkušnje, nadzor, in dodatne pogoje kot so osebnostne lastnosti, nekaznovanost, sposobnost komunikacije, spoštljivost, dobra sposobnost komunikacije itd. Ob tem je pomembno za vse zagovornike določiti enake pogoje. Opredeliti je treba laično, profesionalno in vrstniško oz. kolektivno zagovorništvo

Z ureditvijo zagovorništva postavljamo nek sistem relativno na novo, pri čemer gre tudi za delno prekrivanje nalog s centri za socialno delo. Zato je potrebno ločiti, kdaj je lahko zaposleni na centru tudi zagovornik. Prav tako je treba opredeliti odnose med zagovorniki in uporabniki ter njihovimi skrbniki.

Temeljna funkcija zagovorništva je krepitev posameznikove moči v vseh pogledih, kot so preprečevanje vseh izključujočih poniževalnih in diskreditirajočih situacij v vsakdanjem življenju ranljivega posameznika, družbena emancipacija obrobnih družbenih skupin in drugo. Pri zagovorništvu je treba jasno opredeliti pojme kot so zagovornik, zastopnik, skrbnik, spremljevalec, zaupanja vredna oseba itd.

Postopki ugotavljanja upravičenosti do zagovornika naj bodo brezplačni in predvsem preprosti. Delovanje zagovorništva naj se uredi enotno na nivoju države v uradu, sicer pa naj bo organizirano regijsko skozi t.i. zagovorniške pisarne. Takšne pisarne naj bi imele stalno zaposleno osebo, ki bi med drugim koordinirala delo med plačanimi zagovorniki.

V okviru zakona je potrebno opredeliti tudi strokovno usposabljanje zagovornikov, specializacijo za posamezno področje zagovorništva in zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za delovanje zagovornika. Razmisliti je potrebno tudi o uvedbi podeljevanja koncesij za zagovornike.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naj v predlaganem zakonu o zagovorništvu posebej opredeli pogoje, kdo lahko izvaja zagovorništvo starejših (Centri za socialno delo, medicinske patronažne službe, Domovi za ostarele, Društva upokojencev, zdravstvena nega pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije  - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, SOS telefon, itd.). Prav tako je treba opredeliti pristojnosti in naloge zagovornikom. Institut zagovorništva naj bo organiziran kot neodvisni avtonomni organ, v okviru katerega bi se zagovorniki specializirali za posamezna področja.

V predlogu zakona je treba opredeliti tudi uporabnika uslug zagovornika, med katere lahko prištevamo osebe, ki same niso sposobne poskrbeti zase in za zaščito svojih pravic. Uporabnik je lahko tudi oseba, ki nima podpore v družini, ki doživlja zlorabe, nasilje ali zanemarjanje znotraj družine ali institucije.

Poleg zagovornika je potrebno opredeliti tudi druge osebe, ki pomagajo uporabnikom pri uveljavljanju njihovih pravic, kot so npr. skrbnik, spremljevalec in drugi. Tako je skrbnik oseba, ki je s strani Centra za socialno delo imenovana za zaščito pravic in koristi posameznika, ki ni sposoben ščititi svojih osebnih ali premoženjskih koristi. Razlogi za imenovanje skrbnika so resno ogrožena uporabnikova osebna varnost ali materialna pravna varnost. Na jvečkrat so za skrbnika imenovane osebe iz ožjega oz. širšega kroga družinskih članov uporabnika, v kolikor pa jih uporabnik nima, ustrezno osebo po uradni dolžnosti imenuje Center za socialno delo iz svojih vrst. Funkcija skrbnika je častna. Spremljevalec je običajno zaupna oseba, ki uporabnika moralno podpira pri uveljavljanju različnih pravic. Gre za neko vrsto neformalne pomoči.