Vprašanja Vincenca Otoničarja glede honorarjev funkcionarjev za predavanja na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko z njihovega delovnega področja

Državni svet Republike Slovenije je na 17. seji 1. 7. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede honorarjev funkcionarjev za predavanja na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko z njihovega delovnega področja, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasijo:

1. Ali so ministri in državni sekretarji leta 2008 podpisali kakšen akt, s katerim so se zavezali k poštenemu opravljanju svojega dela?
2. Ali je Vlada Republike Slovenije sprejela odločitev ali pravni akt, s katerim je omejila oziroma prepovedala ministrom, državnim sekretarjem ter drugim funkcionarjem, da bi proti plačilu sodelovali na konferencah, posvetih in usposabljanjih z delovnega področja, na katerem opravljajo funkcijo?
3. Koliko seminarjev oziroma predavanj je bilo v letu 2008 organiziranih s strani Vlade z namenom harmonizacije uporabe predpisov v celotni javni upravi, posebej pa glede uporabe in razlage predpisov, ki se jih morajo držati lokalne skupnosti (npr. na področju javnih financ, javnih uslužbencev, ....)?

O b r a z l o ž i t e v :

Vlada Republike Slovenije je leta 2004 svoje najvišje funkcionarje zavezala k spoštovanju posebnega etičnega kodeksa, ki so ga morali podpisati vsi kandidati za ministre in državne sekretarje. Tako so se med drugim zavezali, da za sodelovanje na konferencah, posvetih in usposabljanjih z delovnega področja, na katerem opravljajo funkcijo, za sodelovali pri izdelavi komentarjev ter predpisov s svojega delovnega področja, ne bodo zahtevali oziroma sprejeli plačila oziroma se s tem ne bodo ukvarjali kot s pridobitno dejavnostjo.
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejela Vlada leta 2001 na podlagi Sveta Evrope, pa zavezuje tudi vse javne uslužbence t.j. osebe, ki so zaposlene pri državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega prava, ki pretežno izvajajo upravne naloge.

Državni zbor in Vlada vsako leto sprejmeta mnogo zakonskih in podzakonskih aktov, ki bolj ali manj natančno uvajajo spremembe na različnih področjih, ki morajo biti harmonizirana v celotni državi. Ta področja so na primer področje javnih financ ali zaposlovanja v javni upravi. V kolikor se jih vsi naslovniki ne držijo, jih pogosto doletijo sankcije. V izogib temu se zaposlene zato pogosto napoti na dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje glede uporabe in implementacije teh predpisov, kar pa je povezano z enormnimi stroški. V praksi namreč pogosto prihaja do situacij, ko funkcionarji kot predavatelji sodelujejo na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko z njihovega področja, te seminarje pa organizirajo zasebne družbe, ki zaračunavajo visoke kotizacije, v katere so verjetno vračunani tudi honorarji teh funkcionarjev in visokih javnih uslužbencev.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori.