Magnetogram 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(24. februar 2010)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.00.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: ... svetniki, državna svetnica, spoštovani vabljeni. Pričenjam 23. sejo Državnega sveta. Sklical sem jo na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta.
Za današnjo sejo so se opravičili državni svetniki: Peter Vrisk, mag. Stojan Binder, Drago Bahun, Jože Slivšek, Boris Popovič in Vincenc Otoničar. Na sejo so bili vabljeni: dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo k 3. točki, dr. Franc Križanič, minister za finance k 4. točki, dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo k 5. točki. O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora, dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 17. februarja ste prejeli predlog dnevnega reda in sicer odobritev zapisnika 22. seje Državnega sveta, 2. točka - pobuda in vprašanja državne svetnice in svetnikov, 3. - predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 4. - predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, 5. - predlog zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč in 6. točka - obravnava zaključkov s posveta "Človekove pravice in duševno zdravje".
Predlagam, da na predlog interesne skupine negospodarske dejavnosti dnevni red seje razširimo s točko - pobuda za sprejem predloga sklepa o dopolnitvah sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta. O utemeljenosti predloga za razširitev glasujemo brez razprave, skladno s tretjim odstavkom 35. člena Poslovnika Državnega sveta. Prosim, da prisotni prijavite svojo prisotnost. 18. Verjetno podatek ni realen. Počakajte prosim. Sedaj lahko prijavite prisotnost. 21 in se še povečuje.
Kdor se strinja s predlogom razširitve dnevnega reda, naj prosim glasuje za. (21 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev sprejet. Poleg tega predlagam, da na predlog Mandatno-imunitetne komisije razširimo dnevni red seje s točko - predlog sklepa o spremembi sklepa o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članom Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta. Prosim, da prijavite prisotnost. 21.
Kdo je za? (21 članov.) Kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Glede na sprejeto razširitev predlagam dnevni red kot sem ga prebral, s tem, da sta razširitvi na 7. in 8. točki dnevnega reda. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. Prosim, da prijavite prisotnost. 25.
Kdo je za? (20 članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 22. SEJE DRŽAVNEGA SVETA. Osnutek zapisnika ste prejeli s sklicem in po elektronski pošti. Pisnih pripomb na osnutek zapisnika ni bilo, zato predlagam, da o njem glasujemo. Prosim, da prijavite prisotnost. 23.
Kdo je za? (22 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je zapisnik 22. seje Državnega sveta sprejet.

            Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Po elektronski pošti 27. 2. in na klop ste prejeli dodatna vprašanja državnega svetanika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z ustanavljanjem in parkiranjem vozil na utrjenih javnih površinah. Kolega Reven, želite dodatno obrazložiti? Ne. Potem predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. 21.
Kdo je za? (23 članov.) Kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča in Vincenca Otoničarja v zvezi z možnostjo spremembe in dopolnitve uredbe v koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Želita predlagatelja pobude podati kratko obrazložitev? Kolega Zupančič, izvolite.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav predsednik in ostalim prisotnim svetnikom, svetnicam in gostom. Ta pobuda je nastala glede na to, da sem že na seji na Jesenicah, ko smo imeli, dal vprašanje v zvezi z vpogledom v koncesijske pogodbe. Potem smo na naši komisiji to obravnavali. Bil je poziv, da se komisija to skladno z vprašanjem te pogodbe ogleda in pač odzvala sva se samo jaz in pa gospod Otoničar pa moram reči, da na skladu so nas zelo, naju zelo dobro sprejeli, tudi bili zelo dostopni, vse so pokazali, vse obrazložili in tudi povedali kje so tisti največji problemi, ki pri izvajanju nastajajo in potem sva se odločila glede na to, da je iz te dokumentacije bilo razvidno, da je kar v nekaj delih par zadev zelo čudnih. Se pravi, gre za izredno nizke cene lesa, predvsem zaradi tega, ker je klasiranje tako slabo, če samo vmesno omenim, da pač skladovi sortimenti lesa, ki se pač prodajajo, ne dosegajo kategorizacije, minimalno prva klasa, največ je druge in tretje klase. Tako, da in še ostale zadeve, ki so, so pač nama povzročili neke sume, da sva rekla, da bi predlagala spremembo uredbe, ker pač ta obstoječa uredba po naši oceni pač je škodljiva za državo in država ne iztrži tistega, kar bi lahko iztržila in mislim, da tudi ministrstvo je pripravljen neke spremembe, uredbe in zato sva tudi rekla, pač zdaj, ko se nekaj pripravlja, je treba to temeljito prerešetati tudi v tej smeri, da bo ta del, na katerem bi država lahko nekaj več iztržila, tudi iztržila. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Zupančič. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča in Vincenca Otoničarja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči, nanjo odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. 26.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z obravnavo zadeve občine Idrija na Računskem sodišču Republike Slovenije. Kolega Reven, želite podati dodatno obrazložitev? Izvolite.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem. To vprašanje sem naslovil na Računsko sodišče iz dveh razlogov. Dvakrat je nadzorni odbor občine Idrija ugotovil sum hujše kršitve in enkrat sum kaznivega dejanja. V obeh dveh primerih je potem na podlagi zakona obvestil Računsko sodišče in pristojne organe. S strani Računskega sodišča je prišel, po domače povedano, odgovor kot en šimel, tisto, kar so ciklustirano, kaj delajo, kako delajo in tako naprej, ni bilo pa nobenih in nobene informacije kdaj naj bi ta zadeva prišla na dnevni red. Ker se občinskim oziroma organom lokalnih skupnosti izteka mandat v tem letu, naslavljam to vprašanje, da bomo vsaj vedeli ali bo Računsko sodišče to obravnavalo ali ne bo in pričakujem podporo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Želi še kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Računskemu sodišču Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. 21.
Kdo je za? (22 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel. Prejeli ste vprašanja svetnika Petra Požuna in Draga Ščernjaviča v zvezi z uvrstitvijo problematike Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Želita predlagatelja dodatnih vprašanj podati kratko obrazložitev? Ja, kolega Požun, imate besedo.

            PETER POŽUN: Hvala gospod predsednik pa podpredsednica, kolegi. Iz odgovora, ki smo ga dobili iz uprave Vzajemne, je veliko besed in nobenega konkretnega odgovora. Svoj predlog, da ponovno zastavimo to vprašanje, utemeljuje na 98. členu Poslovnika, zato ker z odgovorom ne moremo biti zadovoljni. Vzajemna razpolaga z denarjem 860.000 slovenskim zavarovancem in včasih dela z njim popolnoma neprimerno. Sedanja izredna uprava se ne čuti dolžno, da bi dala kakršen koli odgovor javnosti kako so se ta sredstva porabljala in zaradi tega, ker Državni svet kljub vsemu predstavlja interes tudi teh zavarovancev menijo, da je prav, da jih ponovno pozoveva da odgovorijo oziroma v primeru, da ne bodo dali odgovora, bova podala predlog, da se točko Vzajemne uvrsti na plenarno sejo naslednje seje Državnega sveta. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Požun. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Petra Požuna in Draga Ščernjaviča in predlaga Vzajemni zdravstveni zavarovalnici dvz Ljubljana, da vprašanja ponovno preuči in na njih odgovori. Prosim, da prijavite prisotnost. 22.
Kdo je za? (27 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnih svetnikov mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba v zvezi z ureditvijo plačevanja socialnih prispevkov delodajalcev. Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo interesne skupine lokalnih interesov Državnega sveta v zvezi z opustitvijo dohodnine za OMD plačila. Prejeli ste odgovor Socialne zbornice Slovenije na vprašanje državnega svetnika Borisa Šušteršiča glede problematike izvajanja pripravništva na področju socialnega varstva. Prejeli ste odgovor Ministrstva za promet na pobudo državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna za obvezno razlago določil zakona o varnosti cestnega prometa. Prejeli ste odgovor Vzajemne dvz na vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča in Petra Požuna glede problematike v družbi Vzajemna dvz. Prejeli ste odgovor Ministrstva za obrambo na vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na Krasu, prejeli ste odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s problematiko na krasu, prejeli ste odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Prejeli ste odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Draga Žure v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Prejeli ste odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča glede predpisanega pripravništva socialnih delavcev. Za vprašanja in pobude, na katera po preteku tridesetdnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma pristojne državne organe. S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov. Proceduralno kolega Reven, izvolite.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Jaz sem poslal predlog točke, te točke, da bi povedal določene misli o ugledu Državnega sveta in o informiranosti kaj se na Državnem svetu dogaja pa me zanima zakaj ta točka ni pod to vključena? Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Bomo pogledali. Hvala lepa. Ta trenutek ... Prosim? Bomo preučili in vam bomo odgovorili. Če je dejansko bila pobuda poslana, normalno, da bi bila obravnavana in če danes ni, bo obravnavana na naslednji seji.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O STRATEGIJI NACIONALNE VARNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog resolucije je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 9/2010. Predlog resolucije je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije ste prejeli. Predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Pri tej točki sodelujeta gospoda Uroš Krek, državni sekretar iz Ministrstva za obrambo in pa dr. Igor Kotnik, namestnik generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko. Morebitne amandmaje k predlogu, mnenja, prosim, vložite v pisni obliki. Najprej sprašujem, v imenu predlagateljev resolucije želite besedo? Izvolite gospod državni sekretar.

            MAG. UROŠ KREK: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani svetniki. Najprej hvala lepa za priložnost, da vam predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti predstavim tudi tukaj v Državnem svetu. Na resoluciji dela medresorska delovna skupina, kjer so sodelovali predstavniki vseh ministrstev in pa vladnih služb, ki so v okviru celotnega dela pregledala in ponovno ovrednotila strateške interese in pa cilje Republike Slovenije, nadgradila in ažurirala je oceno varnostnega okolja, identificirala in ovrednotila sodobne vire ogrožanja in tveganj ter opredelila celovit način odzivanja države nanje, uveljavila celovit pristop zagotavljanja nacionalne varnosti ter opredelila temeljna izhodišča za vzpostavitev kriznega upravljanja in seveda upoštevala kontinuiteto resolucije strategije nacionalne varnosti za leto 2001. Pri pripravi resolucije so bile upoštevane tudi osnove usmeritve in pa obveznosti ter pa seveda tudi ocene iz severnoatlantske pogodbe in evropske varnostne strategije Evropske unije, številni drugi strateški in drugi politični dokumenti Nata, EU in OZN, kot tudi različne mednarodne študije o prehodnem varnostnem okolju.
Upoštevani so bili vsi zakoni, ki urejajo posamezna področja, ki so pomembna za nacionalno varnost. Tako na področju obrambe, policije, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zunanje politike in obveščevalne varnostne dejavnosti ter tudi druge. Upoštevani so bili razvojni in .../Nerazumljivo./.. dokumenti, ki so bili sprejeti v preteklem obdobju. Mednje štejemo strateški pregled obrambnega resorja, resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete, resolucijo o narodnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predlog strategije slovenske zunanje politike in tudi strategije sodelovanja Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah.
Če mi dovolite predstavit nekaj ključnih poudarkov tega dokumenta, ki je dejansko ključni okvir za nacionalni razvoj nacionalno-varnostnega sistema in tudi za vse normativne organizacijske in vsebinske strategije in dokumente. Celoten dokument je usmerjen v prihodnost, predvsem pa v poudarjeno proaktivno odzivanje na sodobne vire ogrožanj in varnostnih tveganj nacionalne varnosti. S tem dokumentom, ko bo sprejet seveda, bo določena strategija nacionalnega nadaljnjega zagotavljanja in razvoj nacionalne varnosti, opredeljeni in potrjeni bodo nacionalni interesi, viri ogrožanja in tveganja ter seveda odzivanje Republike Slovenije nanje. Istočasno pa bo s tem dokumentom po sprejemu zastavljen tudi nov način področja organiziranosti sistema nacionalne varnosti in tudi potrebne dopolnitve pri vodenju tega sistema.
Iz samega dokumenta izhaja, da je temeljno vodilo razvoja nacionalno-varnostnega sistema načrtno in premišljeno nadaljnjo preoblikovanje in modernizacijo vseh podsistemov nacionalne varnosti, ob sprotnem ocenjevanju razvitosti sistema, ocenjevanju aktualnih varnostnih razmer in naraščajočih mednarodnih obveznosti, kot tudi izpolnjevanje obveznosti, ki že izhaja iz članstva v Natu in v Evropski uniji ter drugih mednarodnih organizacijah. Predlog je predvsem strukturno in kvantitativno primerljiv s podobnimi dokumenti evropskih držav. Seveda je vsebina dokumenta težje preverljiva zaradi nacionalnih posebnosti, ki jih vsaka država ima. Največja pa je primerljivost z evropskimi državami v poglavjih, ki opredeljujejo varnostno okolje ter vire ogrožanja ter tveganje nacionalne varnosti.
V določenih delih je dokument primerljiv tudi z dokumenti, kjer se vsebina nanaša na politiko države do Nata, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij ter tudi v delih, kjer se usmeritve Nata in Evropske unije odraža v nacionalno varnostnih politikah. Največ sprememb, glede na dejstvo, da resolucija celovito obravnava zagotavljanje nacionalne varnosti je pri opisu in strukturiranju virov ogrožanja in tveganja za nacionalno varnost ter seveda v odzivanju na njih. To je zapisano v četrtem in petem poglavju, ki sta seveda med seboj vsebinsko in strukturno povezani, saj predstavljata najprej opis samih virov ogrožanja tveganja, nato pa opis politik odzivanja Slovenije na te vire ogrožanja in tveganja. Celovit pristop, ki smo ga tukaj vzeli je privedel do širšega nabora virov ogrožanj in tveganj za nacionalno varnost kot v pristopu resolucij iz leta 2001, kar seveda ne pomeni, da smo bolj ogroženi, ampak, da so določeni viri oziroma grožnje so se pojavile in prišle v ospredje.
Dokument predstavlja tudi kvalitativen premik na področju kriznega upravljanja, kjer smo sledili sodobnim trendom, predvsem s transformacijo civilne obrambe, ki je bila do sedaj omejena na vojne razmere, v tako imenovan celovitejši koncept kriznega upravljanja, ki omogoča koordiniranje priprave in medresorsko usklajeno odzivanje pri soočanju s celotnim virom, spektrom virov ogrožanja. Samega dokumenta vsebine ne bi rad opisoval, ker bom vzel verjetno preveč časa. Verjamem, da ste gradivo uspeli pregledati. Se pa zahvaljujem Komisiji za državno uredite, ki je predlog resolucije obravnavala 2. februarja in ga podprla in tudi usmeritve, ki so bile danes s strani komisije, predvsem dve konkretni pripombi, ki ste jih navedli, bomo seveda preučili v kontekstu celotne parlamentarne razprave in jo v okviru možnega tudi upoštevali. Gospod predsednik, s kolegom Kotnikom sva pa na razpolago tudi za vprašanja. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod državni sekretar za vašo obrazložitev. Poročevalec Komisije za državno uredite, ki je tokrat Jože Mihelčič, želite podati dodatno obrazložitev oziroma stališče komisije? Izvolite.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi, predstavniki Vlade. Kot je bilo že uvodoma navedeno, je Komisija za državno ureditev obravnavala predlog resolucije o nacionalni varnosti Republike Slovenije in predlog tudi podprla. V poročilu smo opozorili na nekatere zadeve, ki si zaslužijo mogoče malo več poudarka. Predvsem na to, da je eden od pomembnih temeljev slovenske neodvisnosti in samobitnosti pa tudi nacionalna identiteta je slovenski jezik, za katerega moramo tu posebej skrbeti.
Potem smo opozorili na dejavnike, ki povzročajo stanje negotovosti v teh kriznih razmerah in ki lahko povzročijo tudi socialne namere. Posebej smo se dotaknili negativnih domobranskih gibanj in staranja prebivalstva. Prav tako smo bili mnenja, da je potrebno izboljšati pogoje delovanja služb za zaščito in reševanje in pa konkreten predlog, ki ga je komisija imela, da se v izogib nejasnosti konkretneje opredeli termin kritična infrastruktura. To je kratek povzetek pripomb komisije. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Mihelčič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Semolič, izvolite.

            MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Interesna skupina podpira v bistvu poročilo, ki je bilo dano ravnokar s strani naše Komisije za državno ureditev. Poudarja pa naslednje. Seveda upoštevaje to, da je naša nacionalna varnost seveda odvisna od dogajanj v Evropi, v svetu, ni kaj, seveda, ta komponenta zaznamuje zagotovo v pomembnem delu tudi življenje pri nas. Ampak vendarle, nacionalna varnost pri nas je v prvi vrsti odvisna od varnosti ljudi, ki tukaj živimo in ni moč reči, da smo, kar se tiče nacije varni, če so ljudje v razmerah, v katerih pač živimo in mi samo opozarjamo, da na to zagotovo vplivajo tudi naslednji dogodki oziroma razmere pri nas. Usodno zaznamuje nacionalno varnost veliko število brezposelnih in tudi perspektiva je vse prej kot dobra. 100.000 ljudi, še nekaj več, je v bistvu v statusu brezposelnih. Ti res, da prejemajo nadomestila, ampak tudi ta nadomestila se bodo iztekla in potem bodo socialni podpiranci, to je zagotovo, eni izmed ključnih problemov te družbe.
Drugo je revščina. Revščina ne samo zaposlenih, pač pa tudi revščina upokojencev. Velika skupina upokojencev in upokojenk živi v revščini in tudi tukaj je perspektiva teh ljudi izjemno slaba. Skratka opozarjamo na eksistenčno negotovost, ki se širi v tej naši družbi. Potem je problematika mladih. Tukaj je več problemov. Opozarjamo na to, da je vse več mladih, ki konča šolo, ki bi rada delala, zaradi razmer na trgu dela, v bistvu takoj vstopijo v svet brezposelnih. Tisti, ki pa imajo delo, so bili praktično prva žrtev odpuščanj, ko so glavnem v statusu dela za določen čas. Mladi ljudje si zaradi vsega tega, zaradi eksistenčne stiske, negotovosti ne morejo privoščiti praviloma normalnega kvalitetnega družinskega življenja.
Potem opozarjamo na problematiko zdravstva, šolstva. Tukaj je privatizacija šla ponekod predaleč. Namreč v tistem delu, ko se zaradi teh procesov načenja javni sektor, to je problem. Tukaj so politiki te procese sprožili na način, ki ni vedno dober. Skratka na račun solidarnosti. In še ena plat, to je v medsebojni povezavi, stanje gospodarstva. Če bo šlo v naših podjetjih navzdol, če ne bo gospodarskega razvoja rasti, ne gospodarske rasti, seveda ta nacionalno varnost tudi iz te plati dokazljivo prizadeta. Torej naša skupina, torej samo naštevamo, opozarjamo na probleme in dileme, ki morajo biti prisotni, ko govorimo o problematiki nacionalne varnosti. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Semolič. Želi še kdo drug besedo s strani državnih svetnikov? Kolega Peršak potem pa kolega Golob, takšen je bil vrstni red, se opravičujem.

            ANTON PERŠAK: Spoštovani gospod državni sekretar, spoštovani predsednik, podpredsednica in kolegi.  
Rad bi rekel, da v temu predlogu resolucije, tako kot sem rekel že na seji komisije, da v velikem delu se z ugotovitvami te resolucije strinjam. Moram reči, da ta dokument zlasti v, recimo tekstu tam nekje do dveh tretjin zelo dobro evidentira vrsto virov ogroženosti. Mogoče, vsaj kolikor jaz lahko rečem tako po spominu je v temu pogledu eden gotovo boljših na to temo, če ne najboljši doslej. Gre za to, da je v temu dokumentu enakovredno so obravnavani mnogi vidiki ogroženosti, varnosti, ki so mogoče danes, vsaj po mojem prepričanju veliko bolj pomembni, veliko hujši pravzaprav kot pa tisti kar si običajno predstavljamo, ko začnemo govoriti o varnosti pa o obrambi. Mi si pač takoj predstavljamo, da nas bo nekdo napadel in da se moram z vojsko braniti.
Jaz tako kot sem rekel že tam, še to je malo bolj, bi rekel mogoče zveni za koga že .../Nerazumljivo./... pogrešam pravzaprav pri teh vidikih enega samega, to je vidik neke potencialne ogroženosti, tudi od razvoja. Pa ne takoj narobe razumeti pa reči, aha konservativec. Od možnih stran poti na področju razvoja znanosti in tehnologij. Danes se v svetu že zelo resno govori o možnosti spet obujanja evgenike in seveda s takšnimi potenciali razpolagajo zelo bogate družbe in to ni stvar, ki bi bila potencialno gledano tako daleč odmaknjeno v prihodnost kot se mogoče na prvi pogled zdi. Marsikaj se na temu področju že dogaja. In tukaj so zelo hitro lahko žrtve ravno manjše družbe, manjši narodi, manjše rasne skupine in tako naprej.
Tako da kar se tega tiče jaz nimam s to resolucijo nobenih težav, kot se temu reče in tudi s tem kako resolucija evidentira potencialne možnosti recimo vsaj nekatere kot razlog za neko vojno pa vojaške spopade v svetu. Prepričan sem, da če se bodo vojne nekega večjega obsega v prihodnosti vodile se bodo vodile predvsem kot vojne za hrano, vojne za vodo, vojne za energijo. To se že zdaj zelo intenzivno pa seveda tudi neke potencialni problemi, ki lahko prerasejo tudi v takšne oblike zaradi migracij, ki bodo posledica podnebnih sprememb pa tako naprej.
Problem, ki ga jaz vidim je pravzaprav naslednji, da ta resolucija potem, ko pa naredi zaključke nekatere, zlasti kar zadeva slovensko politiko na ožje gledano obrambno politiko. Pravzaprav gre na nek način malo v drugačno smer kot bi pričakoval. To je, da se pravzaprav opredeli za nek koncept ki po moje za Slovenijo ni koristen, ni perspektiven. Zakaj? Zaradi tega ker se... In to je v tekstu na nekaj mestih zelo indikativno pravzaprav poudarjeno. Mi pravzaprav se nekako opredelimo ampak tam, ne kot pravim na podlagi ugotovitve te resolucije ampak na podlagi nekih prejšnjih političnih odločitev pravzaprav v neko politiko, ki se potem vprašaš kaj pravzaprav ena nacija pa ena država kot je Slovenija s tem ima in kakšne ima lahko neke dolgoročne koristi.
Prepričan sem, da... Vam bom kar povedal z nekaj primerov, da kriznih žarišč v svetu ni več mogoče nevtralizirati pa pacificirati na ta način, pa bom zelo jasno rekel, da ena stran skuša pacificirati drugo stran. Orientacija bi po mojem prepričanju seveda morala biti drugačna. Da bi se svet slej kot prej spet opredelil ravno nasprotno kot se je nekatere sile danes, da je potrebno ustvariti globalni mehanizem, to kar naj bi po svojem namenu bila organizacija združenih narodov, ne pa regionalni mehanizmi. In potem neka regija neko svojo silo skuša nevtralizirati v neko drugo regijo, v svetu govorim, da slučajno ne misli kdo na štajersko pa kranjsko. In pravzaprav hoče podrediti to drugo regijo svojim ciljem, svojemu modelu življenja in tako naprej.
Mislim da je to v današnjem času, v današnjem stanju tehnologij, tudi vojaških, preprosto nemogoče. In da so te vrste poskusi obsojeni na neuspeh in ta nesrečni organi samo to kažejo, dokazujejo že vsaj dvajset ali pa več let. In če kje velja se spomniti na kakšnega dobrega avtorja s področja, ne vojaške terminologije ali pa z vojaške literature, čeprav je zelo veliko o vojski govoril, pa se je z vojsko ukvarjal in nekje .../Nerazumljivo./..., napisal, v eni svoji igri, reče njegov junak človeka, če je pravi človek je mogoče uničiti ne pa premagati. In na ta način zelo dobro dokazuje ali pa še v kakšnih drugih žariščih. Zdaj ne govorim seveda v kontekstu tega, ker se je le dobro v resoluciji tudi omenjen problem organiziranega kriminala in kako naprej. Jaz seveda navijam za Talibane ampak dejstvo je, da so Talibani praktično proizvodnjo heroina oziroma maka v Afganistanu zatrli zdaj so jo pa spet fino spodbudili, ker rabijo denar zato da si lahko s tem zahodom, ki ga mimogrede še zastrupljajo s heroinom in še dodatni učinek, pač rabijo ta sredstva.
Zdi se mi tukaj v tekstu, da je nekaj takšnih indikativnih besed ali pa opredelitev, ki pravzaprav kažejo kako razmišlja politika. Ne trdim, da tako razmišlja ministrstvo a priori. V nekem delu teksta piše izrecno... Mi, kot veste zelo veliko govorimo o zavezništvu pa o Natu in tako naprej ampak v temu tekstu zelo jasno piše za kaj gre. Gre za zavezništev ZDA in za, potem pa še za nekaj, to so pa sodelovanje z nekaterimi drugimi državami. Zanima me ali to pomeni, da so cilji ZDA tudi naši cilji? Izrecno, ker če smo zavezniki in če smo zavezniki predvsem ZDA potem to najbrž pomeni, da imamo mi iste cilje in da se zaradi istih ciljev podajamo v neke avanture.
Skratka, hočem reči, da vztrajanje države kot je Slovenija pri politiki, da bo zahod zdiscipliniral vzhod, da bomo mi pošiljali korpuse ali pa neke sile v te države, zdaj bo počasi potrebno v Južno Ameriko, ker se že tudi organizira proti Natu je po moje stranpot. Pa ne samo Slovenije, je stran po mojem za planet, človeštvo in tako naprej. To ne pomeni, tako je tudi javno zapisal, da se ne zavedamo ali pa da se jaz ne zavedam obrambnih problemov, tudi oblik oboroženosti in tako naprej ampak mislim da pot, ki smo jo zbrali zaradi nekih političnih ambicij mogoče celo koga, da pa ni čisto v pravo smer obrnjen in da bi politika ene takšne države kot je Slovenija v principu morala biti drugačna. Tudi iz samo ohranitvenih razlogov.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Besedo ima dr. Golob.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi.
Po obisku iz ministrstva in njihovih ekspozejev glede tega in hkrati preverjanju nekaterih oziroma kar velikega števila razumnikov, ki ima do vojske čisto drugačen odnos seveda se človeku porodijo še kakšna dodatna vprašanja. Poglejte, skozi poletja je šla nekako ena navada, da so ženske rojevale, fantje so pa šli k vojakom. In to je pravzaprav moško populacijo kar utrjevalo v nekem smislu. Zdaj, ne vem kaj imate na ministrstvu pripravljeno v zameno za to. Ženske še zmeraj rojevajo, kaj ste za fante pripravili? Ker v obdobju od dvajsetega do petindvajsetega leta je kakšnih šest mesecev .../Nerazumljivo./... čisto koristne. Posebej, če bodo ljudje živeli sto, sto dvajset let v povprečju bi bilo koristno dati mladim fantom možnost, da bogatijo svoje življenje z vojaškimi znanji, z enim zdravim življenjem, ki naj ne bi ravno bil vzgoja nasilja ampak nekega vojaškega znanja. Navsezadnje so mnogi v vojaški službi pridobili tudi drugi poklic, tudi to je bilo v preteklosti možnost.
No, ampak v tem se da razpredati promilitaristično, čisto anitmilitaristično ampak me zanima če ste zgodovino človeštva gledali tudi s tega vidika? Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Golob. Besedo ima kolega dr. Mencinger.

            PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani gospod sekretar, kolegica, kolegi, gospod predsednik.
Jaz imam pa tri enostavna vprašanja; ali se kaj razmišlja kdaj bomo šli iz Afganistana? Eno vprašanje.
Ali kdo razmišlja o ponovni uvedbi naborniške vojske, to mislim da bi bila koristnejša od te.
Pa tretje vprašanje kaj pravzaprav teh sedem tisoč vojakov počne razen tega, da v službo hodi? Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Mencinger. Želi še kdo besedo? Kolega Reven?

            JOŽE RATISLAV REVEN: Hvala za besedo.
Vprašujem se kaj je splošna nacionalna oziroma narodna varnost občanov in kaj so nekateri interesi. Pa poglejmo Afganistan; vemo da se je tam začela vojno in povsod drugod še kje traja na račun ameriških kapitalskih interesov. Do tega časa dokler se slovenski vojaki niso udeleževali teh akcij so slovenski državljani imeli neko varnost, ko so potovali po svetu, saj mi nismo tam znotraj. Sedaj, ko smo znotraj vemo, da so potencialno izpostavljeni terorističnim organizacijam na eden ali drugi način. Vemo kako so se nekateri poboji dogodili.
Drugo pa je, da sedaj smo bili, lahko rečemo, v Sloveniji sorazmerno varni. Ko smo se pa želeli udeleževati teh akcij oziroma, ko se je naša vojska začela udeleževati pa je samo vprašanje časa kdaj bo počilo kaj v Sloveniji. Kajti, če si zraven, si zraven in tukaj se ne strinjam s tistim delom resolucije, ki gre v to smer. Sam sem osebno proti, da bi morali slovenski fantje tvegati svoja življenja za ameriške ali pa druge kapitalske interese oziroma interese kapitala. Vem, da biti član Nata pakta pomeni določene obveznosti, vendar tukaj bi morali vseeno v okviru Nata pakta razčistiti kaj je interes večine ali vseh članic Nata pakta, kaj je pa interes posamezne, predvsem mislim tukaj Združenih držav Amerike. Ni vseeno kje naši fantje so, ni vseeno kaj se dogaja, kakšno je njihovo duševno stanje. Ni samo tisto koliko bo mrtvih prišlo nazaj, ampak koliko bo prišlo duševnih invalidov nazaj. Pomislimo malo na veterane iz Vietnama kakšne stiske, kakšne travme so doživeli ti fantje, ki so bili v vojski v Vietnamu in se sprašujem ali naši vojaki ne dosegajo, niso podvrženi takim pritiskom, takim duševnim motnjam, takšnim travmam, da bodo nosili lahko trajne posledice. In kaj je lahko posledica take travme? Nelegalno delovanje oziroma, ko se nekomu zamegli, lahko stori kaznivo dejanje pa takrat bo le tisti fant kriv, nihče pa ne bo vprašal ali ni to posledica udeležbe na takih akcijah. Zato bi predlagal, da v tej smeri je ta strategija bolj usmerjena v prid slovenskim fantom in dekletom, ki so v naši Slovenski vojski. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, vas sprašujem gospod državni sekretar, če želite podati pojasnila oziroma dodatne informacije? Izvolite.

            MAG. UROŠ KREK: Najlepša hvala za komentarje in tudi vprašanja. Na nekatera bom lahko odgovoril, nekatere bom probal odgovoriti. Ne vem, če boste zadovoljni z vsemi odgovori, ki jih bom dal, ampak mogoče, če grem po vrsti. Mislim, da gospod Semolič, vi ste opozoril na zadeve, ki so res aktualne in mislim, da smo uspeli v dokumentu nekako najti neko uravnoteženo vsebino za vse te vsebine, ki ste jih tudi vi tukaj navedli in brezposelnost in revščina. Tako smo detektirali jih kot grožnja ali pa tveganja in mislim, da smo z določenimi odstavki v petem poglavju napisali tudi odzive. Zdaj tukaj v dokumentu nismo poskušali določenim grožnjam večji pomen pripisovati ali manjši, ampak dokument je namenjen temu, da se deficirajo in, da se najdejo odzivi, medtem ko področne strategije se pa potem konkretneje ukvarjajo z obsegom teh tveganj, s konkretnimi odzivi.
Gospod Peršak je opozoril na zlorabo tehnologije. Jaz se vam zahvaljujem, mogoče tam nismo tega eksplicitno napisali. Omenjene so določene tehnologije, predvsem informacijske, ampak to je za razmislek, da bi v nadaljevanju vzpostavili tudi možnost zlorabe tehnologije. Seveda ključno vprašanje, ki ste ga vsi tukaj odprli, je povezano z delovanjem naše vojske v operacijah in izpostavili ste Afganistan. Mi imamo trenutno 500 vojakov oziroma 500 vojakov v raznih operacijah. To je tudi delno odgovor na vprašanje gospoda Mencingerja, kaj naši vojaki počnejo in če rečemo, da se jih je 500 vrnilo iz operacije, 500 jih je v operacijah in 500 se jih pripravlja za operacije, je to že četrtina vojske, ki je vezana na to operativno delovanje. Pač ostali so povezani z delovanjem v poveljstvih, štabih, z usposabljanjem vojakov, z vzdrževanjem tehnike, tako da lahko z gotovostjo trdim, da velika večina teh vojakov je zaposlena.
Kar se tiče Afganistana. Mislim, da moramo iti v leto 2001. Ko se je zgodba 11. september, mislim, da smo bili nad tem dogodkom zgroženi, da države so reagirale, da je bil sprožen 5. člen zavezništva in da mislim, da ni bilo države, ki tega dejanja ni obsodilo. Mislim, da je tudi Slovenija bila ena od držav, ki je podprla ukrepe mednarodne skupnosti, da se talibanski režim, ki je podpiral Alkaido, kjer je bilo tudi bazno delovanje, da se ta zadeva nekako spremeni. Mislim, da smo tudi vsi v letu 2002 z zadovoljstvom ugotovili, da se je to dogodilo. Slovenski vojaki so leta 2003 šli v Afganistan. Mi smo v Afganistanu od leta 2003, bili smo v Kabulu z manjšim številom vojakov, bili smo tudi s specialnimi silami na raznih področjih Afganistana, trenutno smo v zahodnem delu Afganistana. Kar se je zgodilo po letu 2003 in po Iraku je, da je Afganistan padel, ne bom rekel v pozabo, ampak nekako je bilo to območje opredeljeno kot tisto, kjer so stvari rešene. Seveda dejansko se je zadeva obrnila kontra in zdaj se že sedmo leto soočamo z izredno težavnim stanjem. Vse države se ukvarjajo s tem vprašanjem, s katerim se mi. Vprašanje je bilo kdaj bomo šli iz Afganistana.  Jaz sem vesel, da ni bilo izpostavljeno vprašanje kdaj se bomo umaknili, ampak kdaj bomo odšli, ker vojaki zelo neradi slišimo, da se umikamo, ampak da odidemo iz države.
V letošnjem letu sta bili dve konferenci, ki sta bili pomembni za Afganistan in glede izhoda iz te situacije, so bile sprejete tudi jasne zaveze afganistanske vlade, da v roku treh let prevzemajo večino operacij povezanih z varnostjo in v roku petih let celotno varnostno situacijo Afganistana in to je verjetno tudi tisto obdobje, ki je povezano z odhodom večine sil. Če je to možno zagotoviti, potem je treba vzpostavit zadostno število afganistanskih varnostnih sil in številka v letu 2013 naj bi bila okoli 400.000. Zato se potrebuje usposabljanje. Večina držav umika bojne sile, razen teh največjih držav in to niso samo države članice Nato, ampak so tudi Avstralija, Nova Zelandija in države, ki so nekako v zavezništvu ali imajo partnersko povezavo z Natom in v tem obdobju verjetno bo tudi Slovenija že zelo blizu tega, da iz države odide. Zaenkrat je Vlada sprejela sklep in v Državnem zboru je bilo potrjeno, da gremo z dvema rotacijama usposabljanja, to je v roku enega leta, po tem letu naredimo analizo stanja in presodimo varnostno situacijo in po potrebi še dve rotaciji.
To je povezano tudi s tem kaj naši vojaki tam delajo. Vprašanje je bilo, ni vseeno kje so naši fantje in jaz bom dodal še, kolega Kotnik me je spomnil, tam imamo tudi dekleta. Bil sem v Afganistanu, pogovarjal sem se z našimi vojaki tam, vedo kaj delajo, imajo težavno nalogo, tvegano nalogo, patruljirajo letališča v Heratu, usposabljajo afganistanske sile in to so zrele osebe. Ravno zdaj sem bil tudi na dopustu, s poveljnikom kontingenta sem se pogovarjal in ni kakšnih indicov, da bi bilo zdravstveno stanje ali pa mogoče psihično stanje vojakov ogroženo. Tam ne pošiljamo mlade vojake, tam pošiljamo zrele osebe, ki so že bile v operacijah na Kosovu, v Bosni in imajo izkušnje iz tega in so tudi v tem afganistanskem okolju glede na način delovanja, na neagresivno delovanje, na normalne odnose s prebivalstvom, tudi dokaj cenjeni in če jih okolica ceni, to pomeni, da so tudi manj ogroženi, ker se lažje pride do podatkov ali se določena grožnja ali ne odpira. Tako, da kar se Vlade tiče oziroma obrambne politike, vsaj eno do dve leti v Afganistanu še obstajamo.
Če ste spremljali kaj se je zgodilo na Nizozemskem. Ni povezano samo s padcem vlade, ampak je povezano z odhodom nizozemskih vojakov. 2.000 vojakov iz Uruzgana(?), ki se bo umaknilo, je postavilo avstralske vojake, ki so v tej pokrajini pred veliko težavo, da morajo prevzeti celotno varnostno situacijo in to je domino efekt. Če Avstralci ne bodo sposobni obvladovati, potem se bodo umaknili in zadeva se bo začela podirati. Skratka umik oziroma odhod je treba načrtovati skupaj, ko bodo afganistanske sile sposobne prevzemati varnostno situacijo.
Kar se tiče zavezništvo ZDA. Mislim, da je ta zadeva povezana, bivša zavezništvo ZDA in partnerstvo z Rusijo. Torej poskušali smo identificirati te globalne dejavnike, s katerimi moramo imeti določene ustrezne odnose, medtem ko v dveh poglavjih pred tem se pa govori o Natu in pa izpolnjevanju interesov. Zavezništvo ni dejavnik skozi katerega se uveljavljajo izključno interesi ZDA. Seveda ZDA poskuša uveljavit svoje interese skozi zavezništvo, vendar v zavezništvu imajo vse države enak glas in tudi Slovenija ima enak glas in ko se na severnoatlantskem svetu odloča o operacijah na drugih odločitvah, tam dvignemo roko in če smo za, to pomeni, da moramo tudi podpirati tisto, kar smo se tam odločili. Zelo težko je sedeti predsedniku Vlade ali ministrici za obrambo v severnoatlantskem svetu, potrditi določeno operacijo, v nadaljevanju pa reči: "Mi na to operacijo ne bomo prispevali nič." Ker kredibilnost države in pa potem temu posledično zunanje politična teža, se lahko zelo hitro spremeni.
Izpostavljenost terorističnim organizacijam zaradi našega delovanja v Afganistanu. Imamo oceno, ustrezno službo, slovenske, ki tudi ob pripravi te resolucije je ocenila, da zaradi našega delovanja v Afganistanu, nimajo nobenih indicov, da bi bilo ogrožanje države oziroma državljanov večja. Ste pa videli kaj se je zgodilo z piratskim delovanjem na vzhodnem delu Afrike. Tam je bila slovenska ladja, sicer brez slovenskih državljanov, je bila zajeta kot talec in ravno zaradi operacije zavezništva v izredno kratkem času tudi rešena.
Vprašanje je bilo kaj smo pripravili za naše fante in v povezavo z vojaško službo. Seveda fantje se lahko zaposlijo v Slovenski vojski za obdobje 10 let. Na žalost v obdobju gospodarske krize zmanjšanje finančnih sredstev in je tudi zaposlovanje omejeno na trenutno 7.600 pripadnikov Slovenske vojske. Tako, da tisti trend, ki se nam je začel v lanskem letu pojavljati, je moral biti na žalost zdaj zaustavljen. Če bi bila finančna sredstva večja, potem bi tudi lahko zaposlili več pripadnikov.
Druga možnost je delovanje v pogodbeni rezervi. Do zdaj je okrog 1.800 fantov in deklet podpisalo, da bodo služili v pogodbeni rezervi. Izkušnja je izredno dobra. Tudi v operacijah so trenutno, mislim, da je na Kosovu manjše število pogodbenih rezervistov in se zelo dobro vklopijo v profesionalni kolektiv. Tretja možnost je prostovoljno služenje vojaškega roka. Tukaj je odziv dokaj dober. Seveda v ozadju je tudi določena finančna spodbuda, ki pritegne mlade in tukaj nam je žal, da ne moremo zagotoviti večjega odziva oziroma sprejema tega prostovoljnega služenja in to je tudi eden od točk, kjer lahko ne samo vojaški poklic, ampak tudi odnos vojske do državnosti, se lahko širi.
In seveda četrta možnost, ki je pa v dokaj omejenem številu pa so vojaški kampi, ki jih izvajamo z določenimi fakultetami, kjer je pa tudi odziv zelo dober, zlasti v poletnem času, ko je to možno izvesti. Jaz sem zdaj skakal iz enega vprašanja na drugo, upam, da sem nekaterim odgovoril. Verjetno se bo pa vprašanje Afganistana prenašalo tudi na druge forume v tej državi v naslednjih mesecih in verjetno tudi to kakšna bo vojska v nadaljevanju, v povezavi z razmišljanjem o uvedbi služenja vojaškega roka ali kakšne druge oblike. Tako, da verjamem, da se bomo v takšni obliki še srečali in diskusijo nadaljevali. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besed? Če ne, zaključujem. Na glasovanje dajem predlog mnenja Državnega sveta k predlogu resolucije, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. 25.
Kdo je za? (24 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel. Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

            Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O UPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 170/209. Obravnavala ga je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Mnenje komisije ste prejeli s sklicem in na klop in tudi predlog mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje k predlogu vložite v pisni obliki. Pri tej točki iz vladne strani sodeluje gospa mag. Helena Kamnar, državna sekretarka in Miranda Grof Ferjančič, vršilka dolžnosti generalne direktorice.
Želite v imenu predlagateljev zakona besedo? Izvolite gospa Kamnar.

            MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani svetniki in svetnice. Ni nobene.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Je ena, tukaj zadaj, podpredsednica, za hrbtom.

            MAG. HELENA KAMNAR: Se oproščam. Torej jaz bom začela pravzaprav z izrazom svojega presenečenja nad mnenjem Komisije za gospodarstvo. Prebrala sem skrbno mnenje, ki ste ga napisali, dvakrat sem ga prebrala in pravzaprav v tem mnenju nisem našla argumenta zakaj ste proti zakonu. Domnevam, da se mi bo to razčistilo v nadaljevanju obravnave tega zakona.
Zakon je Vlada pripravila v sklopu institucionalne modernizacije sistema in v tesni povezavi z našimi aktivnostmi za pristop k OECD-ju. Trenutno stanje upravljanja s finančnim premoženjem države je takšno, da je pravzaprav zelo razpršeno in, da se vsaj pri neposrednih oblikah finančnega premoženja, ki jih ima država, zelo mešata vlogi upravljanja s finančnim premoženjem in razpolaganje z njim ter sektorske politike. Gre seveda v izhodišču za napačni pristop. Ko smo razmišljali o tem kakšen model upravljanja s finančnim premoženja ubrati, da bi odpravili to ključno anomalijo v sistemu, smo se zgledovali po načelih in smernicah OECD-ja in po rešitvah, ki jih nekatere druge države članice OECD-ja že imajo in smo zato izbrali model upravljanja za to posebej ustanovljene agencije.
Zakaj pravzaprav gre v spremenjenem modelu upravljanja. Gre preprosto za to, da se želi umaknit upravljanja s finančnim premoženjem po eni strani od vodenja resornih politik, po drugi strani pa od neposrednega vpliva tekoče politike na ravnanje s stvarnim premoženjem. V ta namen zakon predpostavlja torej ustanovitev agencije. V tem trenutku je v zakonu določeno, da se direktorja agencije postavi s strani Vlade. Že v prvi obravnavi v Državnem zboru je nastal nekako ideja in lahko rečem že kar zahteva, da se od Vlade premakne to imenovanje na Državni zbor. Sama Vlada s tem nima problema. Mi smo že pri pripravi zakona precej razmišljali o tem kaj bi bilo bolj pravilno. Torej pri samem imenovanju direktorja se politiki ne moramo izogniti. Tako Vlada, kakor Državni zbor sta politično organa in dejstvo je, da bo seveda tudi oseba, ki bo izbrana, poleg strokovnih kompetenc, imela verjetno tudi neke, torej vsaj s strani politike, priznane kompetence bomo rekli.
Gre pa za to, da potem, ko bo ta direktor upravljal to agencijo in imel tudi pooblastila pri upravljanju s premoženjem, ne bo v dnevnem ali pa občasnem pritisku ali navodilih izvršne veje oblasti, ampak bo to počel pravzaprav po načelih, ki se predpostavljajo, da jih bo morala agencija spoštovati, načela upravljanja, to je eden od ključnih dokumentov, ki še sledi in v skladu z dvema ključnima dokumentoma. To je strategije upravljanja s premoženjem, ki je srednjeročno dokument in ga bo sprejel Državni zbor. V tej strategiji smo si zamislili, da bo pravzaprav ključno vprašanje katere naložbe bo v določenem obdobju država tretirala kot strateške naložbe in se bo zavzemala, da delež države v teh naložbah ostane takšen, da bo imela zagotovljen vpliv in katere naložbe bodo porfeljskega tipa. Poleg tega bo ta strategija reševala še nekatere, torej določala še nekatera druga vprašanja in na nek način, če smo čisto odkriti, bo v mnogo boljši obliki nadomestila sedanji dokument, to je dokument prodaje finančnega premoženja države, ki ga sprejema letno Državni zbor, skupaj z državnim proračunom.
Poleg tega dokumenta je predviden v zakonu še drug operativni dokument, ki naj bi operacionaliziral strategijo, to je pa letni program razpolaganja s premoženjem države. Ta letni program pa naj bi sprejemala Vlada, ker je zgolj operacionalizacija strateškega programa. Poleg direktorja naj bi agencija imela še nadzorni svet oziroma svet agencije. Ta svet je trenutno zastavljen s tremi člani. Ker smo skušali biti silno racionalni. V razpravi v Državnem zboru se je izkazala potreba, da se svet razširi na večje število članov, najmanj na 5 oziroma idealno po mnenju Državnega zbora naj bi bilo 7 članov. Tudi tu Vlada nima problemov, da v naslednji fazi ta zakon v tej smeri dopolnimo, vendar želimo, da ohranimo racionalen pristop in se zavzemamo za 5 članov.
Prav tako je v Državnem zboru v dosedanjih razpravah prišlo do ideje, da naj bi agencijo ne vodil zgolj direktor, ampak da naj bi bila najmanj dvočlanska uprava. To je seveda iz vidika racionalnosti vprašljivo in ob dobrem delovanju sveta po sodbi našega ministrstva, tudi nepotrebno, ampak bomo videli kako se bo v naslednjih razpravah to vprašanje razrešilo.
Zdaj samo upravljanje zaenkrat obsega predvsem po neposrednih naložbah, ker posredne naložbe države, ki so trenutno v Sodu in Kadu, rešujemo z drugim zakonom, ki bo v kratkem, torej mislim, da z današnjim dnem je že objavljen na portalu, predviden je približno desetdnevni rok za razpravo in potem bi tudi ta zakon šel v proceduro, kjer bomo reševali vprašanja, povezana z neposrednimi naložbami v Kadu, Sodu in družbi za upravljanje, ki je nek nasledek nekdanjega Srda.
Morda toliko za uvod. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospa državna sekretarka. Želi poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pojasniti stališče? Ja. Kolega Majes, izvolite.

            BRANKO MAJES: Hvala za besedo. Spoštovana kolegica, kolegi, spoštovani predstavniki Vlade. Moram reči v uvodu, da vaša kolegica, ki je bila prisotna na komisiji, ni bila presenečena nad negativnim mnenjem, ki se je pač izrazilo skozi razpravo. Člani komisije smo se strinjali v oceni, da je temelja ideja predloga v nujnosti ureditve upravljanja kapitalskih naložb sprejemljiva. Bo časovno celo prepozna. Ob tem smo pa nanizali nekatere pomisleke o primernosti zakona.
Gre namreč zopet za eno novo agencijo, o katerih menimo že tako ali tako, da jih je preveč, predvsem pa člani komisije menimo, da bi bilo potrebno iz zakonske ureditve oziroma iz istega predloga, ki smo ga mi imeli na mizi, izključiti pretiran vpliv političnih strank na odločanje ter zagotoviti strokovne mehanizme in pa transparentno za učinkovito gospodarjenje z deleži države. Nekateri člani komisije menijo, da je to odgovornost Vlade in da se Vlada zopet želi in poskuša skrivati za nekom tretjim za to agencijo.
Zagotoviti bi bilo vsekakor potrebno kvalitetno upravljanje preko finančno poslovnega sistema, ki bi bil sposoben sprejemati strateško podjetniško odločitve. Povsem jasno bi morala biti tudi opredeljena odgovornost za dobro opravljanje z zaupanim premoženjem.
Člani komisije tudi menimo, da zakonski predlog ne bi smel izključevati članov Državnega sveta in pa tudi nekaterih drugih funkcionarjev iz organov upravljanja agencije. Kot sem že dejal je komisija sprejela negativno mnenje. Še enkrat pa poudarjam, da predvsem je bila zamera na pretiranem vplivu oziroma pretirani želji po vplivu političnih strank skoz vse te mehanizme, ki so v zakonu predvidene.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Majes. Želi besedo predstavniki interesnih skupin? Za enkrat, ne. Odpiram razpravo za državne svetnike. Izvolite, kolega dr. Mencinger.

            DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana, gospa državna sekretarka. Kolegica. Kolegi. Gospod predsednik.
Mene pri tej agenciji moti naslednje. Če beremo zakon je približno 90% zakona tako kot neki pravilnik, ki ureja kdo, kaj, kdaj v tej agenciji naredi in zdi se mi, da je vsa stvar premalo ambiciozna. Država rabi nekaj drugega, nekaj kar bi odstopalo tudi v privatna podjetja, v krizi, v tem času, kjer lahko država z dokapitalizacijo postane delni lastnik in država lahko uspel ali neuspeh posameznih podjetij oziroma mora presojati drugače kot privatnik. Država mora gledati na to, kakšna je cena zapiranja in to primerjati s socialno ceno se pravi izgub, itd., in nekaj tega v tem ni. To se pravi, to je prvi problem.
Tako, da se mi zdi vsa stvar na neki način premalo ambiciozna. Seveda bi pa zelo nasprotoval, da se karkoli prenese z Vlade na Državni zbor. Ker v Vladi so vsak kompetentni ljudje oziroma naj bi bili kompetentni ljudje, ki za posamezne odločitve osebno prevzemajo odgovornost. Kdo pa prevzema v Državnem zboru kakršnokoli odgovornost? Po definiciji politično telo in če hočete kaj spolitizirati, potem je treba to prenesti na Državni zbor, ker po definiciji ne more biti drugega kot politika. Jaz nimam seveda nič proti vtikanju politike v gospodarstvo dokler je politika dostojna in dobro namerna, potem pa Državni zbor bo, upam, da sedaj zaposlen bolj s kinološkimi in seksualni zadevami, tako da bo imel časa, da se ukvarja še s tem. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, dr. Mencinger. Besedo ima kolega Meh.

            BORUT MEH: Kolegice, kolegi. Lep pozdrav. Moram reči, da tudi jaz nisem povsem razumel sklepa, ki ga je sprejela naša Komisija za gospodarstvo. Ker se mi zdi, da je ta agencija resnično potrebna.
Ravno tisto, kar je očitek komisije se danes dogaja. Da upravljanje društva v državni lasti je močno pod vplivom strank, zaradi tega, ker je zadeva v bistvu odvisna od  ministrstev se pravi katero ministrstvo, resorno ministrstvo dejansko vodi, da rečem, posamezno področje in katero, potem preko tega ima vpliv tudi na naložbo. In, če še nekaj gledamo. Jaz pravim, da to je ravno način, kako se izogniti pretiranemu vplivu strank na upravljanje društva v državni lasti. Poleg tega je tudi mandat tukaj pet let in dejansko oblikovan tudi neki akreditacijski svet, kar ste lahko sami videli iz zakona, ki tudi nekako, bom rekel, zagotavlja, da se stranke pretirano ne vmešavajo v upravljanje teh družb. Tisto, da bi pa politika ne imela vpliva, da pa jaz mislim, da smo toliko časa na svetu pa živimo, da vemo, da v vsakem primeru bo pa politika kot taka imela vpliv na ta podjetja kakor tudi na to agencijo, vendar je treba gledati, kako sprejeti mehanizme, da bo tega vpliva čim manj in zato moram reči, da če bi rekel, da se s tekstom strinjam, da je treba čim bolj stranke iztisniti iz družb v državni lasti se pa ne strinjam s tem, da se ne podpira nekega zakona, ki je itak še v redni proceduri. Kolikor vem, je tukaj dvofazni postopek, se pravi, da bo še ta zakon doživel tudi nekatere spremembe in zato se mi zdi, da bi bilo modro ta zakon v tej fazi podpreti pa spremljati, kaj se bo dogajalo v bodoče. Se pa v celoti strinjam s tem delom razprave dr. Mencingerja, ker se mi zdi, da bo treba vso zadevo nadgraditi pri upravljanju državnega premoženja in tudi racionalizirati državne uprave. Bi bila pa ambicija enega takega zakona, da vse to uredi pa prehuda. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Štrukelj.

            BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana, gospa državna sekretarka. Kolegi in kolegice.
Sedaj, če hoče človek kaj pametnega povedati se mora prvi javiti, ker moje jedro je bilo ravno to, kjer ga je kolega Mencinger izpostavil to je zgodba in fantazma okoli tega, da bo Državni zbor imenoval pač direktorja. Navsezadnje imam zgolj primerjavo. Poglejte si, kaj se v RTV dogaja, ko je Državni zbor imenoval tisti svet in vidite, da je "piši kuči propalo". Namreč, zakaj? Saj je jasno, da tam je pač, logika Parlamenta je, kdor ima večino tisti odloča o vsem ne glede na to, kaj je strokovno pomembno. Spet se strinjam, Vlada vsaj lahko pokaže s prstom, ta je odgovoren, da so ga imenovali medtem, ko v Državnem zboru pa ne moreš na nikogar pokazati. Zato absolutno, če se želi tukaj kaj pametnega narediti je treba opustiti to zgodbo z Državnim zborom.
Drugo se mi pa zdi, kar se mi zdi v tem zakonu tudi pomembno pa je, da se, če ne drugega, končno dobimo neko sliko na enem papirju, kaj je premoženje te države. Da ne bodo eni ministri prodajali nekaj, kar drugi ne vedo kaj prodajajo, da ne bodo zidali hiš, za katere drugi ne vedo za kaj jih bomo uporabljali pa prijateljem dajali, da jih zidajo, zato se mi zdi izjemno pomembno, da se to naredi. Vsaj na tej točki, da bomo vedeli kaj imamo in česa nimamo. Ker veste, na ministrstvih se baje lastnina, za katero nihče ne ve in če se to naredi skozi ta zakon se mi zdi, da je naredil veliko agencije, te, ki centralizirajo, sicer tak velik podatek so pa zmeraj malo nevarno. Saj si poglejte tudi vse cilje tudi agencije.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Štrukelj. Želi še kdo besedo? Kolega Ščernjavič, izvolite.

            DRAGO ŠČERNJAVIČ: Pozdravljeni. Spoštovana gospa državna sekretarka, bi mogoče povedala številko, kakšna je pa višina premoženja, s katero se razpolaga. Zdaj razne številke krožijo. V utemeljitev temu seveda, to, kar ste tudi sama rekla, da je nepregledno, da ni evidenc. Spet smo pri evidencah. Jaz sem gledal zadnje premoženje države, ki je objavljeno, stvarno premoženje, mislim, da iz leta 2007 na spletni strani MF-a pa sem interveniral, gre za premoženje države čez 5,5 milijard vrednosti in interveniral zakaj to ni ažurirano, dodelano in zakaj ni evidenca za leto 2008. Ker če nimaš evidenc, potem pomeni to lahko marsikaj in če gledam zdaj to, torej, da ni tam evidenc pa tu ni evidenc, potem kdo potem razpolaga s temi? Je neka posebna družba še v tej družbi, ki razpolaga s tem pregledno, transparentno za sebe, tu gor pa tiščimo neke nepregledne zadeve, ki kako in kaj naj bi urejali. Menim, da bi moral ta zakon imeti kot prilogo natančno preglednico o vseh teh naložbah in vse to kar imamo premoženja v tej državi. Zdaj ga pa ni. Tri četrtine zakona pa je namenjeno zdaj pa bo .../nerazumljivo./... rekel kolikor bo direktor pa svet pa agencija pa kakšna bo struktura organov. Menim, da je to pomembno, ampak je to manj pomembno glede na ta druga vprašanja. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Dr. Golob ima besedo.

PROF. DR. JANVIT GOLOB: Spoštovani. Ta zadeva okrog državnega premoženja ni čisto enostavna .../Nerazumljivo./..., tudi za Državni svet. Tu gre še za tisti zadnji del, ki je ostal državi in .../Nerazumljivo./... mnogi, nad kateri je stvar prodaje, ustrašil pri Mercatorju, češ, da bi potencialni kupec se navezal na stabilne finančne tokove in še te počrpal. Zato smo na tej komisiji pravzaprav predlagali, da bi se o tej stvari še pogovarjali, našli res eno optimalno rešitev za to premoženje. Vendar je pretnja OECD hoče, da imamo to urejeno in seveda ponuja to rešitev tudi nam, ki jo lahko zdaj sicer sprejmemo, zavrnemo, lahko imamo veto, lahko imamo referendum. Gre celo za vrsto vprašanj, ki smo jih vašim kolegom, gospa Kamnarjeva postavili. Še notri je manjkalo vrsta premoženja, ali je to državno ali ni, se pravi čigave so avtoceste, čigave so igralnice. To je vse manjkalo o poročilu o državnem premoženju in koliko kje to vredno. Reklo se je to infrastruktura, odgovori so bili ohlapni in predstavnika iz Ministrstva za finance sta bila, milo rečeno, neprepričljiva. Praksa pa kaže še mnogo kaj drugega na terenu in to je sedanje obvladovanje nadzornih odborov, nadzornih svetov preko tako imenovanega kasa, ki naj bi deloval na strokovni podlagi, je pa to precej daleč od tega. Vodi ga gospod Bogomir Kovač, potem gre to vsaj na Ministrstvo za gospodarstvo v roke generalnemu sekretarju, ki mora vsemogoče vplive telefonistov upoštevati. Telefoni prihajajo iz strankarskih central. Ne iz strokovnih kolegijev. Imamo za to najboljšega strokovnjaka za to področje, za tisto in postane vse skupaj ena navadna strankarska kuharija. Zdaj, če bo to prišlo še na nivo kadrovskega izbora te agencije in to prenesete v parlament, kar so že kolegi govorili, to bo šele baza. In če mislite, da bo temu, kar smo že zdaj doživeli z državnim premoženjem, ki smo ga v teh dvajsetih letih uspeli precej nekvalitetno razhajkati, zdaj sledi še faza kamor je šel bik, naj gre še štrik, je od Državnega sveta tako soglasje tako na hitro zelo nerodno zahtevati. Nedomišljeno. Mi smo gospodu Majesu, ki je bil predlagatelj tega in celoten Odbor za gospodarstvo priporočili, da naredimo okrog tega eno razpravo, ki bi zagotovila eno kritično presojo koliko je še premoženja, kaj s tem premoženjem narediti, kdo ga bo upravljal, ali bodo to plemeniti ljudje ali ne, ki jim je za zaupati, ali bo to kar naenkrat postala še divja jaga in še bolj divja razprodaja, ne glede od tega kakšna struktura je. Gospod Bajuk je zdaj na komisiji Državnega zbora .../Nerazumljivo./... kakor da se ministra za finance ni tikalo nič kreditiranje tajkunskih prevzemov. To imamo pa potem odgovore čez par let in take zgodbe si ne želimo, da se ponovi. In kot Državnemu svetu, mojim spoštovanim kolegom priporočam tu vrhunsko stopnjo premisleka pri odločitvi, ker če ne, bomo tudi mi nosili pomembno odgovornost. Nihče od vas ne bo mogel reči: "Bil sem v Državnem svetu, takrat me ni bilo na seji, se je pač nekaj sprejelo." Gre za zadnji del slovenskega premoženja, ki lahko konča v rokah tam enega bednega kadrovnika na nekem ministrstvu, ki nadzoruje nadzorne svete, te imenujejo direktorje in to gre zadeva popolnoma neodgovorno v franžo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Golob. Besedo ima gospod Papič.

            BOJAN PAPIČ: Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice. V glavnem bi se strinjal z vsemi izvajanji predhodnikov. Mogoče z eno rahlo drugačnim mnenjem. Predvsem v tem, jaz smatram, da mora biti vpliv politike, ampak transparenten vpliv politike. Moram reči, da me je v preteklosti bolj motilo, da so pač jasno imenovani neki nadzorni sveti in na koncu ugotovimo, da politika ne more niti politiko posebnih dohodkov, da ne govorimo odpravnin, da ne govorimo vsega drugega. Ker konec koncev Vlada in, ne vem, večina v Državnem zboru prevzame s tem, ko je prevzela večino, prevzame neko odgovornost in se mi zdi prav, da se ve kdo je odgovoren kadar se nekaj zgodi in potem govoriti o tem kako bomo politiko izključili, pomeni samo kako bomo stvari zamešali, zamotili in kako na koncu ne bo več ne minister odgovoren, ne glavni minister, ampak nek tako imenovani zaslužni nadzorniki, taki in drugačni, v glavnem nekompetentni, kot je bilo v preteklosti in iz tega stališča jaz ne bi bežal od vpliva politike. Politika mora biti, ker konec koncev, če je stvar državnega premoženja, mora biti v tem vključena, vendar na nek čim bolj neposreden način. Zdaj ali bo ta nova direkcija ali kako se to imenuje, ali bo to res pomenilo neko novo kvaliteto, ali bo to pomenilo še eno stopničko več od Vlade proč, to se pravi, da zdaj krivi bodo najprej direktorji v teh javnih ali pa v teh državnih podjetjih pa potem nadzorni sveti pa potem še nek direktor neke agencije pa potem še ta nadzornik te agencije in potem na koncu preden bo prišlo do predsednika Vlade ali pa do tistih, ki so pač na nek način odgovorni za ekonomsko politiko, bo toliko odgovornih prej, da na koncu spet nihče ne bo odgovoren. To bi samo kot v neko dodatno razmišljanje.
Jasno, seveda, moram reči, malo smo zameševali. Tu so praktično tri stvari. Eno so premoženja nepremičninska, drugo so tam kjer ima Vlada deleže pa manjšinske recimo in tu je pač ta tretji del, kjer pač gre za družbe, kjer ali so v 100% ali pa večinski lasti države. Za mene, moram reči odkrito, bi bilo celo najboljše brez nadzornih ... Morajo biti tam kjer je več lastnikov, ampak, da je čim bolj, da se ve kdo komandira, kdo stoji za kakšno odločitvijo in kam je pripeljala tista odločitev. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Papič. Želi še kdo besedo od svetnikov? Sicer bi vas vprašal, če želite pojasnilo podati. Izvolite.
           
            MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa še enkrat za besedo. Jaz mislim, da si moramo razjasnit najprej o katerem premoženju v tem zakonu govorimo. Mi govorimo o finančnem premoženju. To se pravi o naložbah države v gospodarskih družbah ali drugače rečeno, o deležih, ki jih ima država v lastništvu posamezne družbe. Ta zakon se ne dotika stvarnega premoženja države. Domnevam, da opredelitve o tem kaj ima država in česa nima, so se bolj nanašale na stvarno premoženje države, kot pa na finančno. Mi imamo natančno evidenco finančnega premoženja države, tako neposrednih, kot posrednih naložb. Res pa je, da je vpliv države na upravljanje posrednega lastništva, to se pravi lastništvo, ki ga imata Sod in Kad, ki jih je ustanovila država in ga imata v posameznih gospodarskih družbah in zlasti preko teh posrednih oblik lastništva, se je v zadnjem času dogajalo marsikaj tistega, kar nam ni všeč in tudi nismo prepričani, da je vodilo do rezultatov, ki smo si jih vsi želeli. S tem zakonom, v kombinaciji z zakonom, ki bo sledil ob preoblikovanju Soda in Kada, sem prepričana, da se bo dalo te anomalije, če smem tako reči, odpravit.
            Zdaj vi imate preglednico v obrazložitvi tega zakona, v katerih družbah, v kakšnih deležih je država lastnik. Jaz v tem trenutku res ne znam vam povedati kakšna je aktiva vseh teh družb in kolikšna je vrednost, preračunano na te deleže, ki jo ima država. To informacijo vam bomo lahko dali v nadaljevanju, saj verjetno se bomo še pogovarjali o tem zakonu, glede na to, da je šel šele skozi prvo branje.
            Ampak definitivno je cilj pravzaprav upravljanja s finančnim premoženjem ta, da država kot lastnik dobi maksimalno od teh družb, da pa seveda ne zanemari tudi tega momenta, ki ga je izpostavil dr. Mencinger in se strinjam, da v samem zakonu ga ni moč razbrati. Ampak naše videnje je bilo, da je to komponento moč dati v kodeks, po katerem bo morala ravnati agencija. Drugi del pa predvsem v strategijo. V srednjeročne dokumente, kjer se bo morala država opredeljevati tudi do tega tehtanja med kdaj in kako ravnati v primeru prodaje premoženja, kadar je v igri tudi vprašanje ali bomo ohranili neko podjetje tudi za ceno tega, da država pri tem podjetju ne bo imela dobička, bo imela pa socialne pozitivne učinke v nadaljevanju, ali bomo ravnali kako drugače. Mi smo si zamislili, da bodo vse te komponente prisotne, kot pravim, v kodeksu in v srednjeročni strategiji.
            Zdaj mi v tem trenutku od premoženja, od finančnega premoženja v državni proračun pripeljemo, torej v normalni časih je bil izplen približno na ravni 60 do 70 milijonov evrov na letni ravni, v času krize smo seveda to zreducirali na približno polovico pa vam še ne znam povedati ali se bo tudi ta polovica uresničila, ker v resnici se bo kriza na tem segmentu pokazala šele v letošnjem letu, ko bomo dobili dobičke oziroma dividende, ki so rezultat leta 2009. Tako, da pričakujemo in tudi v samem proračunu smo razpolovili dosedanje vrednosti, ki smo jih iz tega naslova dobili.
            Mi bi si želeli otresti še ene stvari, ki je bila v teh letih zelo prisotna. Da smo se pravzaprav v ravnanju z državnim premoženjem predajali tudi v odvisnosti od proračunske situacije. To ni prava politika, če ti ugotoviš, da ti pač manjka malo več denarja v proračunu pa se greš potem drugačno upravljanje s premoženjem pa če ugotoviš, da bi moral cene elektrike oblikovati malo na višji ravni pa to ravno ne bi bilo v tistem trenutku smiselno za prebivalstvo pa bi imel negativne implikacije pa si odpoveš dividendam zato, da bo tam cena malo nižja. To ni prava politika. To je tisto, kar je mešanje resorske in lastniške politike in s tem želimo prekiniti, ker to resnično ni pravo, niti iz države v tujini tega, tam, kjer imajo urejene razmere, se takšnega ravnanja ne poslužujejo.
            Jaz sicer ne zanikam, da je moč v tem zakonu še marsikatero stvar še izboljšati in pričakujem, da jo tudi bomo v drugem in tretjem branju izboljšali. Tiste stvari, ki so se izkazale v teh razpravah za pomanjkljive, ne dovolj jasne, ampak v celoti pa mislim, da zakon je vreden tega, da ga podpremo in ga pospremimo s kakšnimi dobrimi napotki kako ga izboljšati, da pridemo do končnega cilja. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospa državna sekretarka. Zaključujem razpravo. Kolega Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Moram reči, da to kar je gospa Kamnarjeva sedaj povedala, ima logiko. Predvsem v tistem delu, ali iz podjetja vzeti dobiček ven ali ga reinvestirati in tako naprej in koliko ima to vpliv na nadaljnji potek samega poslovanja tega podjetja. Vendar se mi pri tem, ko sem to bral, postavlja eno bistveno vprašanje, na katerega pa nisem dobil odgovora. Bom vprašal tako kot organizacijska znanost pravi: Zakaj, kateri elementi so tisti, ki pri Kadu in Sodu niso bili dobri, niso bili učinkoviti, niso delovali pozitivno oziroma so delovali negativno in kateri bodo tisti, ki bodo pri tej agenciji delovali pozitivno. Ampak nekaj konkretnega, zdaj je vse tako nekaj v zraku.
Drugič. Ko je bilo govora o vplivu politike na te državne agencije. Tam kjer je kas zraven, tista je čista politika. Bodimo si odkriti. To je prvi filter politike. Vprašujem se kako je možno teoretično in praktično v tem sistemu, sistemu agencij, če obstaja v Sloveniji še tako dober strokovnjak za določeno področje, kako bo lahko ta strokovnjak prišel skozi tisti filter, če ni priljubljen v tistemu filtru. Bodimo pošteni pa recimo: "Ni mogoče", kar se je videlo sedaj. To je ena zadeva.
Druga zadeva, ki jo pa sprašujem v zvezi s to novo agencijo je pa naslednje. Ko govorimo na splošno o odgovornosti. Odgovornost je zame tisti element, ki za seboj vleče sankcijo. Če nekdo naredi nekaj narobe, če ni sankcioniran, ni nobene odgovornosti. Zdaj vidimo kaj so delali z našimi, v preteklosti kaj se je delalo z državnim premoženjem.
Kje so kakšne sankcije? Nobenih ni. Vsi govorijo: "So dokazi, to je bilo narobe narejeno, tisto je bilo narobe narejeno." Ravno pri razpolaganju, upravljanju državnega premoženja bi moralo v zakonu biti tako, da tisti, ki vodi, tudi z lastnim premoženjem odgovarja. Ampak striktno napisano. Ker če ni, na koncu se vsi umijemo. Vidimo kaj je bilo pri NLB, vidimo kam so zapeljali te naše banke in tako naprej in naše gospodarstvo. Okoli železnic, če se malo dotaknem javnega podjetja. Moramo klicati zunanje strokovnjake, da to uredijo. Ali res ni nobenega strokovnjaka, ki bi znal to narediti? Jaz se sprašujem. Se mi zdi čudno. In ravno to, če potegnem, in železnice in Telekom in tako dalje, ta družbena podjetja. Imele so nadzorne svete. Kaj se je naredilo? Slabo so vodili. Tisti nadzorni sveti, ki so pa dobro vodili, je pa takoj prišla odločba za zmanjšanje, iz 11 na 7 članov.
Da zaključim. Prosil bi, da mi konkretno, preden pritisnem na tipko, konkretno poveste na kakšen način bo zagotovljeno res kvalitetno delovanje. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Prosim izvolite gospa Kamnar.

MAG. HELENA KAMNAR: Najprej, zdaj sem pridobila podatek. 22 milijard je premoženja, ki ga imamo trenutno kot finančno premoženje.
Če gremo na vaša vprašanja, ki so zelo težka. Poglejte, če ena ključna, ena od ključnih funkcij upravljanja finančnega premoženja, zlasti tistega, kjer je država v vlogi večjega lastniškega deleža in ima vpliv na upravljanje, je seveda posiljanje svojih predstavnikov v nadzorne svete. Če pogledamo kako je ta vloga sedaj potekala, se verjetno vsi strinjamo, da je v veliki meri imela na to vpliv politika in marsikdaj se je zgodilo, da so v nadzornih svetih pristali tudi ljudje, ki niso bili dovolj kompetentni za upravljanje te vloge in ker so preprosto preko političnih, preko politike prišli do položajev. Ne moremo reči, da je bilo v vseh primerih tako. Kar veliko je bilo tudi kompetentnih ljudi in jih je tudi danes. Poizkus, ki ga je ta Vlada želela narediti je bil ta kas, preko katerega naj bi ne odločala več, recimo, izvršna veja oblasti kdo bo sedel v katerem od nadzornih svetov, ker je danes pravzaprav ali pa do tega trenutka bila ključna naloga upravljanja finančnega premoženja države, ampak je to pooblastilo v tem trenutku bilo posredovano kasu.
Zdaj lahko razpravljamo o tem ali je kes popolnoma strokovna institucija ali je tudi politično obarvana, ampak jaz se v to diskusijo v tem trenutku ne bi spuščala. Ampak če pogledamo kako naj bi v prihodnosti potekalo. Tam, kjer bo država imela odločujoč vpliv na upravljanje posamezne družbe, tam ne bo izvršna veje oblasti mogla postavljati ljudi po svoji podobi, ampak bo ta vloga pritikala posebnemu organu, ki bo deloval v tej agenciji neodvisno od izvršne veje oblasti in tudi, torej, če zdaj gledamo še na Kad in Sod, ki ste ga tudi omenili v tej zgodbi, tudi tam je zadeva podobno potekala. Vsi se strinjamo, da je v veliki meri tudi na kadrovanje, ki je potekalo preko Kada in Soda, imelo vpliv tekoča izvršna oblast. V bodoče Kad in Sod ne bosta imela več strateških naložb, ampak zgolj portfeljske naložbe. To se pravi, da njuna vloga ne bo več v nastavljanju ljudi v nadzorne svete. S tem se v bistvu ta posredna linija pretrga. Zdaj ali bo uspelo popolnoma odmakniti politiko od imenovanja ljudi v nadzorne svete v tistih družbah, kjer bo država še vedno imela strateško naložbo, model, ki je zgrajen, daje več garancije, da bo to uspelo, kot model kot da imamo danes. Ali bo v polni meri uspelo, vam pa ne znam v tem trenutku odgovoriti. Bomo videli. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. S tem zaključujemo razpravo.

            Se opravičujem. Dr. Rus se je javil pa potem še kolega Majes.

            DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni kolegi in kolegice. Jaz bi pa v bistvu na to vprašanje, ki je bilo nazadnje zastavljeno, je po mojem osrednjega pomena, odgovoril z dosti manj skrbi in sicer bi rekel, politika bo imela vedno vpliv na imenovanje članov nadzornega sveta in s tem ni nič narobe. Navsezadnje je izvoljena politika tista, ki bo odgovarjala za razpolaganjem z državnim premoženjem. Jaz mislim, da ta zakon niti noben drug zakon, niti nobena druga agencija ali ukrep ne bo preprečil vpliva politike na imenovanje nadzornikov in hočem reči, to ni rak rana upravljanja. Rak rana upravljanja je, da se to dela netransparentno in, da se agenda upravljavcev določa naključno. Če analiziramo zadnjih nekaj let. Saj ni problem kdo je sedel v katerem nadzornem svetu, ampak kaj je tam počel. Če pogledate kaj se je dogajalo z Mercatorjem, ki je zame v bistvu eden najbolj tragičnih dogodkov, ki je po mojem najbolj spodbudila nastajanje tega zakona, ki ga seveda pišemo po zgledih drugih, tam se je zgodilo to, da je bil Mercator brez potrebe prodan. S kakšno strateško vizijo, kaj smo želeli doseči? Ali smo želeli zapreti javni dolg, ali smo hoteli reinvestirati denar v znanost, v razvoj, nihče ne ve. Kar tako se je to zgodilo, ker so se zbrali, nekateri trdijo pri Janši, drugi pač pod kakšnim drugim drevesom trije možje in so se odločili, da bodo pohapsali državno premoženje. Cilj tega zakona, ki ga jaz podpiram pa naj bo še tako luknjast, naj bo še tako začetniški primer poskusa urejanja teh zadev, pozdravljam vsak poskus urejanja, je ravno v tem, da naredimo ta proces transparenten in da damo strateško dimenzijo zraven. Kaj je to strateška dimenzija? Ključen doprinos tega zakona je, da reče, najprej se boste morali gospodje naprej zavezati kaj boste s kapitalskimi naložbami naredili, potem boste šli skozi javno razpravo kaj boste s katerim deležem delali, potem boste to zadevo morali potrditi vsaj na enem visokem političnem zboru, ki zajema večino, politično večino. Jaz upam, da bo strategija upravljanja sprejeta v parlamentu. Zame je to ključen doprinos. Vse ostalo poskušamo levo, poskušamo desno in če bi bil jaz zdaj Sarkozy, bi seveda najprej stopil na gajbo piva, da bi me videli, potem bi pa rekel: "Gospodje, kaj si pa vi mislite? Država je resna stvar. Normalno, da bomo imeli svojo besedo pri svojih naložbah, normalno, da bom dal svoje nadzornike pa še v .../Nerazumljivo./... bom telefoniral pa jim rekel oziroma v Renault bom telefoniral pa ne boste selili proizvodnje ven." Še to si upam. On celo tam, kjer nima niti deleža, državni interes skuša uveljavljati in s tem ni nujno vse narobe. Važno je, da mi to vidimo, da so na tovrstne odločitve pripete potem jasne političen in pa ekonomske odgovornosti in jaz vidim v tem glavni doprinos. Tisto, kar me najbolj skrbi je pa naslednji zakon, ki nas čaka, to bo namreč dvojček, da ne bo tisti zakon spodbudil neke hitre privatizacije deležev, da bi se uskladili z nekimi %, ki jih zakon predvideva, tam bom pa jaz bolj previden. Ampak to pa podpiram in se mi zdi velik korak naprej. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Rus, besedo ima gospod Majes še enkrat.

            BRANKO MAJES: Jaz bom še enkrat ponovil, da s samo idejo se  je komisija strinjala. Da besedilo zakona v predlagani obliki smo pa ocenili kot neprimerno. Poleg tega imam pa vprašanje. Popolnoma jasno je bilo tudi na komisiji postavljeno vprašanje, za kakšno premoženje gre in kolegica, ki je predstavljala zakon, je rekla, da gre za 5 milijard. Tu zdaj slišimo 22 milijard in jaz ne vem, če se pogovarjamo o isti zadevi.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Bomo zaključili. Želite to dilemo razjasniti gospa državna sekretarka? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanjem dajem predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. 28.
Kdo je za? Prekinjam glasovanje in pojasnjujem. Mnenje je, kot je v prilogi. Se pravi v mnenju se predlog zakona ne podpira. Kdor glasuje za mnenje tako kot je, glasuje proti podpori zakona. Še enkrat prosim, da prijavite prisotnost. 30.
Kdo je za mnenje? (20 članov.) Proti? (6 članov.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel. Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

            Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O POGREBNI DEJAVNOSTI IN UPRAVLJANJU POKOPALIŠČ. Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 170/2009. Obravnavala ga je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, katere mnenje ste prejeli s sklicem in na klop. Prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Morebitne amandmaje k predlogu mnenja vložite v pisni obliki. Najprej ima besedo predlagatelj, torej v imenu predlagatelj zakona, dr. Peter Vrtač in generalni direktor Direktorata za notranji trg. Izvolite.

            DR. PETER VRTAČ: Hvala lepa predsedujoči. Spoštovani. Zelo na kratko, ker se okoli tega zakona dogajajo razna usklajevanja, tako da jaz bi samo poglavitne rešitve iz obstoječega teksta povedal. Da predlog zakona bistveno spreminja sedanjo pravno ureditev tega področja. Veljavni zakon namreč ne ločuje pogrebne in pokopališke dejavnosti, temveč ju ureja enovito. Naš novi predlog zakona pa določa, da se pogrebna dejavnost upravlja kot gospodarska dejavnost na prostem trgu, urejanje pokopališč pa ostaja v pristojnosti občin kot gospodarska javna služba.
Zaradi te ločenosti obeh dejavnosti, pri kateri ima ena naravo storitvene gospodarske dejavnosti, regulirane na prostem trgu, druga pa se upravlja kot gospodarska javna služba, se jasno zahteva tudi jasna razmejitev njunega obsega dejavnosti. Zato predlog zakona uvršča v pogrebno dejavnost vse prevoze, njihovo čuvanje, oskrbo, pogreb in upepeljevanje. Upravljanje pokopališč, ki pa je v pristojnosti lokalne skupnosti pa obsega predvsem urejanje pokopališč, skupnih pokopaliških objektov, naprav in druge infrastrukture, oddajanje grobov v najem, vodenje katastra in drugih evidenc ter izdajo soglasij in mnenj v zvezi s posegi na pokopališkem območju. Moramo tudi povedati, da predlog zakona odvzema nekatere pristojnosti lokalnim skupnostim. Vendar je treba tudi hkrati pojasniti, da imajo slednje že ustanovljene nekatere oblike gospodarskih družb, ki bodo lahko v prihodnje nemoteno opravljale pogrebno dejavnost poleg upravljanja pokopališč.
Z dnem uveljavitve tega zakona, bodo namreč koncesijske pogodbe in pa tudi druge pogodbe, ki so izvajalci pogrebne dejavnosti sklenili z lokalno skupnostjo, prenehali veljati in ne glede na navedeno pa bodo lahko slednji svojo dejavnost nemoteno opravljali naprej, vendar bodo morali v roku enega leta od uveljavitve zakona pridobiti dovoljenje za upravljanje dejavnosti po novem zakonu.           Določbe koncesijskih pogodb, ki se nanaša na upravljanje pokopališč pa bodo ostale v veljavi in bodo tudi veljale naprej. To je zelo kratko o tem zakonu, o predlogu zakona. Mislim pa, da bo več že lahko povedal predsednik komisije. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Vrtačnik. Želi poročevalce Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pojasniti stališče? Izvolite kolega Darko Fras.

            DARKO FRAS: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi. Torej na kratko. Mnenje komisije ste lahko prebrali v gradivu za sejo. Torej komisija je sicer po daljši temeljiti razpravi sicer podprla predlog zakona, predvsem iz tega razloga, ker je bilo ocenjeno, da je veljavna zakonska ureditev na tem področju potrebna, nujno potrebna posodobitve, zlasti v tehničnem smislu, je nenazadnje tudi zelo stara ta ureditev, še iz, da tako rečem, iz časov bivše Jugoslavije. Predvsem v smeri izboljšanja teh standardov in pa uvajanja tudi nekaterih modernejših načinov in metod, ki se danes pač že precej uporabljajo drugod po svetu in tukaj izvajalci v tem trenutku sami prihajajo v nasprotje z veljavnim predpisom, če seveda želijo slediti takšnim željam svojcev in pa tistih, ki te pogrebe naročajo.
Tudi občine imamo kar nekaj težav pri izvajanju. Bom rekel predvsem upravljanja pokopališke dejavnosti, upravljanja pokopališč in tako naprej. Seveda so bile podane pa številne druge pripombe. Poglavitna pripomba oziroma pomislek se nanaša na ravno to ambicijo predlagatelja, da pogrebno dejavnost da na trg, se pravi sprosti upravljanje teh pogrebnih storitev na trgu. Zdaj to je iz mnenja tudi razvidno. Mi smo seveda kot komisija nasprotovali temu načinu reševanja, saj menimo, da so v glavnem, da je ta pogrebna dejavnost zelo dobro organizirana in so v glavnem tudi ljudje z njo zadovoljni, seveda obstajajo pa razlike od lokalne skupnosti do lokalne skupnosti in od izvajalca do izvajalca in konec koncev, je tudi prav tako.
Torej nadalje, komisija ocenjuje, da zgolj s sprostitvijo dajanjem te dejavnosti na trg ne bomo zagotovili torej samo s tem višjih standardov pa tudi ne nižjih cen. Recimo naša zadnja izkušnja s področja geodetskih izkušenj je fajn primer, dokaz za to. Ko smo jo dali na trg so se cene bistveno povišale, geodetskih storitev. Tudi izkušnja recimo te, bom rekel primer na katerega je opozorila predstavnica gospodarske zbornice Slovenije oziroma, ker je tam menda članica enega združenja, evropskega, teh izvajalcev, upravljavcev pokopališč, predstavlja eno izkušnjo iz Pariza kjer so se torej spet menda cene teh storitev v Parizu s prehodom na prosti trg izvajanja teh storitev podražile za 30%.
Tako da, skratka menimo, da ta prehod na tržni sistem ne bo sam po sebi prinesel višje kvalitete in teh standardov in tudi ne nižjih storitev. Seveda hkrati pa ta zakon po drugi strani pa ne rešuje nekaterih drugih ključnih vprašanj, ki pa ostajajo odprta recimo. Eno je seveda vprašanja v primeru, da bi prišlo do tega prehoda kaj je z obstoječimi koncesijami, koncesionarji in morebitnimi odškodninami v zvezi s predčasnimi prekinitvami takšnih koncesijskih pogodb. Prav tako predlog zakona ne rešuje vprašanja statusa oziroma lastniškega vprašanja pokopališč. To je eno izmed pomembnejših vprašanj, predvsem za lokalne skupnosti, torej to neurejeno lastništvo, ki generira cel kup nekih drugih problemov v kontekstu upravljanja, vzdrževanja in tako naprej. in bi torej tudi to vzdržalo sistematično urediti v temu zakonu, da zdaj ne zahajam v neke rešitve, podrobnosti tega.
Bil je tudi cel kup pripomb skupnosti občin in pa seveda obeh interesnih zbornic oziroma združenj, ki so se pa nanašale predvsem na, bom rekel tehnični del zakona, ki pa mislim, da je precej natančno in poglobljeno opredeljuje te standarde in pa normative.
In za konec pa to seveda dobronamerno. Torej jaz osebno menim in tudi komisija, da bi sicer bila nujno potrebna ta sprememba zakona ne pa seveda ta prehod na tržni sistem. Ampak vendarle, gre za en primer kjer se predlaga ukinitev ene izvirne pristojnosti lokalne skupnosti, govorim o pogrebni dejavnosti. Meni se pravzaprav postavlja vprašanje, zakaj v bistvu se teži h temu, če pa recimo na drugi strani pa država na področju recimo odlaganja odpadkov ali pa na izvajanju dimnikarske službe kjer pa torej je prevzela stvari v državne roke pa ne rešujejo teh problemov. Recimo tukaj kjer se pa večina lokalnih skupnosti menimo, da pa stvari dokaj dobro tečejo pa se poskuša zdaj na to spremembo tako radikalno poseči v način izvajanja.
Tako da, skratka mnenja okoli tega, da zaključim so precej deljena. Škoda bi bilo predvsem za ta tehnične del zakona in za nekatere te modernejše načine pokopa, če hočete pogreba in te stvari, da jih ne bi uredili v javni zakonodaji, ker sedaj seveda ni mogoče slediti tem trendom, po drugi strani pa seveda na vrat na nos sprejemati tako radikalne spremembe pa verjetno ne bi bilo modro. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Darko Fras. Želi besedo predstavniki interesnih skupin? Ja, lokalni interesi, kolega Ozimič, izvolite.

            MILAN OZIMIČ: Hvala lepa, zelo na kratko.
Torej interesna skupina lokalnih interesov je podprla pravzaprav mnenje, ki je pred vami. Ampak če ga preberete so v njem sami pomisleki in pravzaprav ne odražajo namere, da se takšen zakon podpre. Zaradi tega je sprejela tudi sklep, da predloži amandma, da Državni svet ne podpira te ga predloga zakona. Ker ni pravzaprav navedenih v mnenju argumentov za podporo ampak so več ali manj argumenti proti.
Prav tako je interesna skupina ocenila, da gre za izredno občutljivo področje kjer ne gre samo za tehnično urejanje nekih stvari ampak so samo dejanje pogrebne dejavnosti je povezano tudi z nekim posebnim stanjem ob smrti in pokopu in da mora biti to res urejeno ali pa vsaj dopuščena možnost urejanja na nek krajevno običajen način kot temu rečemo in da je to nemogoče urejati nekako iz neke  centralne agencije ali kakor koli z nekim podeljevanjem koncesij ali z nekim popolnim odpiranjem trga v zvezi s temi dejavnostmi.
Da zaključim, torej interesna skupina tudi predlaga amandma, da državni svet ne podpira predloga zakona in seveda apeliram tudi zaradi te problematike, občutljivosti, te problematike za podporo k temu amandmaju. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Ozimič. Želi še predstavnik katere druge interesne skupine besedo? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Spoštovani.
Jaz imam predvsem dva pomisleka v zvezi s tem zakonom; eden je ta, ki je bil že zelo poudarjen, to je opredelitev te dejavnosti kot gospodarske in kot v zakonu piše, pridobitne dejavnosti. Že sama terminologija se mi zdi v temu kontekstu nekako vprašljiva. Da ne govorim o tem kakšni učinki se znajo zgoditi po Sloveniji, ker pogoji so različni; na eni strani zdaj ljudje tekmujejo s tem kako kdo ureja svoj grob, zdaj bodo tekmovali še s tem kakšen pogreb si bo kdo privoščil. Pa ne govorim zdaj o govorih, o dolžini in tako naprej ampak o kakšnih takšnih drugih sekundarnih. Po drugi strani so pa seveda neka podeželska območja kjer bo pa zelo težko zagotoviti nekaj kar... In tudi sam mislim, da bi bilo smiselno da to ostane kar zadeva samo pogrebno dejavnost urejanja tako kot je bilo doslej.         
Drugo imam pa eno pripombo k členu, ki govori o tem v zvezi z upravljanjem pokopališč o lociranju novih pokopališč. Ne v zvezi s prvim odstavkom, ki jo je uredil, v drugem odstavku, ki govori pa o odmaknjenosti od drugih je pa to seveda... Ta odstavek je pa enigmatičen. Prvič govori o primerni odmaknjenosti, zdaj ta primerna odmaknjenost se potem v posledici pokaže, da kdo je bolj spreten pri lobiranju takšna pa je odmaknjenost. Drugič pa, se mi zdi da je pri novih pokopališčih bi kazalo vzpostaviti neko normo kak ose lahko pokopališča locirajo. Ker zdaj se v teh zgodbah, eno poznam zelo dobro, od blizu, spopadajo zelo različni kriteriji. Po eni strani neka družbena sprejemljivost žal to tako je, po drugi strani seveda potem interesi, bom kar naravnost rekel, eni mislijo naj stane kar hoče, pokopališče mora biti neposredno zraven cerkve pa tudi če bodo samo nadomestno domačija stala pet milijonov, da bi lahko že tri pokopališča za to zgradili. In tretje imajo pa potem kakšne druge pomisleke, da je na kakšni lokaciji bolj donosno kaj drugega graditi in tako naprej.
Zdi se mi, da bi bilo prav, da govorimo o novih pokopališčih, da se je enostavno vzpostavil neki standard, v kakšnem razmerju do zlasti nekih strnjenih objektov bodo. Če bo ta zakon rekel, da je to sto metrov potem bo sto metrov in bo teh sto metrov veljalo za vse, če bo rekel petdeset bo petdeset, če bo pa rekel petsto bo pa petsto. Ampak ne bomo "handlali". Ker moram povedati, da prihajam iz občine kjer pokopališča ni samo zaradi tega "handlanja".

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa.

 

            JOŽE RATISLAV REVEN: Hvala za besedo.
Kot predstavnik lokalnih skupnosti oziroma občin ne morem pristati na noben zakon, ki bi krnil pristojnosti občin razen, če bo zakon prinašal bistveno višjo kvaliteto, takrat pa ja. Vendar v temu zakonu sem vsaj tri točke našel takšne, ki so sporne; in sicer 6. člen pravi: "Ob prenosu pooblastil za dejavnost po prvemu in šestemu odstavku 4. člena." To se pravi zopet nova agencija. Glede na to, da sama Vlada priznava, da je javnih uslužbencev preveč je takoj vprašanje zakaj obstoječe ministrstvo ne more opravljati te dejavnosti? Zakaj prenašati na neko agencijo ali morda celo na neko družbo, ki bo v kakršni koli povezavi iz odločujočimi elementi. To je prva negativna zadeva.     potem druga je; tukaj se navaja, da lahko izvajalec iz pogodbene dejavnosti, izvajanja pogodbene dejavnosti iz Evropske unije lahko opravlja dejavnost tudi na slovenskem. V redu, to je v sklopu prostega pretoka storitev, v redu. Vendar, kljub temu da velja splošno, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina bi kazalo tukaj nedvoumno napisati, da morajo biti vse procedure v slovenskem jeziku. Se sliši čudno vendar, če pogledamo kaj se dogaja v gradbeni stroki boste videli kmalu, da je to upravičeno mišljenje.
Tretja točka, s katero se ne strinjam je pa 22. člen, ki pravi da: "Izročitev žare se lahko opravi izvajalci pogrebne dejavnosti", kar pomeni večje stroške za svojce umrlega. Prav v nobenem smislu ne vidim zakaj ne bi mogla več žara prevažati tako kot se zdaj daje, brez kakšnih problemov. Poglejte, če umre v bolnici v Ljubljani nekdo recimo iz Prekmurja, kakšen strošek je, da pride pogrebni avto do tukaj, da prevzame žaro in jo odpelje v... Jaz ne vidim prav nobene prednosti in nobene upravičenosti za takšen člen. Zato takšnega zakona ne morem podpreti. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Ja, kolega Lampret potem pa Kekec.

            JERNEJ LAMPRET: Spoštovani.
Črno se nisem oblekel zaradi tega, ker imamo takšen zakon, ampak nekaj bi pa hotel povedati. Na Odboru za regionalni razvoj, smo mi dali podporo. Seveda smo spodaj zapisali: "Jo dajemo, če je to, to pri predlogu upoštevano." Mislim, da bo treba politiko obrniti drugače. Ne damo oziroma, če se potem kasneje upošteva pa lahko sprejmemo in damo soglasje.
Sprememba od osnutka ni v ničemer. Ene par elementov tega zakona je tistih, ki nas bode in to je ravno ta tržna dejavnost. Tržna dejavnost, ki je preprosto ne moremo sprejeti že v urejenem okolju, tam kjer imamo že svoje navade. Imamo javno gospodarsko službo, kjer prodajamo vodo, kanalizacijo, v narekovaju, da rečem, zakaj pa ne bi še to prodajali, če se prodaja, ampak se ne prodaja, ker javno gospodarska služba ni profitna organizacija. In imamo še druge oblike, ki jih moramo v občini še naprej ohranjati tako kot so in kakor narekuje za nadaljnjo pietetno in vse drugo. Zato ni nobenega razloga gospod Vrtačnik, da niste upoštevali, kljub temu, da smo sprejeli predlog oziroma osnutek tega zakona, da niste upoštevali naše predloge, ki bi zdaj lahko enostavno to sprejeli. To ne velja. Preprosto ne in gospod Fras, ki je ravno pri vratih zdaj, na odborih ne moremo več sprejemati na ta način. Podpiramo, če se bo to, to, to, to se pa ne dogodi in potem izgleda, kot, da smo dali enostavno potrditev k temu osnutku.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Kekec.

            BOJAN KEKEC: Hvala za besedo in lep pozdrav. Meni se zelo pomembno zdi to, da pogrebna dejavnost ostane še naprej izbirna gospodarska javna služba. Vemo, da imamo obvezne gospodarske javne službe, kot je gospod Lampret naštel, vodovod, kanalizacija, odpadki in pa izbirne. Že sedaj imajo župani možnost se odločiti kako bodo te izbirne službe pač izvajale. Lahko to dodelijo svojemu javnemu podjetju z odlokom, lahko razpišejo koncesijo. Se pravi že zdaj imajo možnost privatne firme, s.p.-ji, da si te koncesije pridobijo.
Druga stvar. Pogrebna in pokopališka sta nekako povezana skupaj tudi finančno, ker v večini dejavnosti, ko je to znotraj javnega podjetja, prihaja do internih subvencij, ko se na pogrebni nek minimalni dobiček prerazporedi v veliko izgubo, ki je največkrat na pokopališčih. Torej na ta način bi tudi lokalne skupnosti posredno izgubile del notranje subvencije, v končni fazi bi pa porabnik, ali naj bo to davkoplačevalec ali pa tisti, ki plača pogrebne storitve, zopet prišel na slabše.
Jaz mislim, da komercialni prijemi ne morejo biti nad neko pieteto, nad neko etiko in nad neko kontrolo župana lokalne skupnosti. Tudi cene so tukaj kontrolirane vsaj s strani občinskega sveta, ki in vemo, da niso neke pretirane cene, kar se pa lahko potem, če se to popolnoma sprosti, dogodi ravno obratno, kot je bilo to že omenjeno pri nekih drugih storitvah. Jaz sem mnenja, da pustimo lokalnim skupnostim to, da to službo še naprej same organizirajo in same upravljajo pač na način, ki je najbolj za tisto lokalno skupnost primeren. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Kekec. Kolega Šuštaršič ima besedo.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Ker je bilo toliko že povedanega, jaz bi se omejil izključno na zakonsko dikcijo, da je to profitna dejavnost. Jaz bi rad, da je to popolnoma zgrešeno. Zakon bi moral trditi, da je to neprofitna dejavnost. Seveda to ne pomeni, da ne bodo ekonomsko kriti vsi stroški. Neprofitna dejavnost pomeni, da eventualni presežek prihodka nad odhodki se porablja znotraj te dejavnosti in mislim, da so razpravljavci to danes večkrat poudarili.
Bi pa rad tudi eno proceduralno pripombo dal. Zakon je v drugi obravnavi. To se pravi, mi ga moramo v celoti zavračati ali pa pripravit konkretne amandmaje, sicer nima nobenega pravega smisla razvijati ta odnos v Državnem zboru. Torej jaz se bom in se zavzemam, da ta zakon zavrnemo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Fras ima besedo.

DARKO FRAS: Hvala še enkrat. Samo, da še pojasnim. V bistvu stališče komisije oziroma to odločitev, da se podpre predlog zakona,  ker je bilo komentirano, da je to neprimerno, če je kar nekaj pomislekov. Še enkrat poudarjam, torej ocena je bila, da so spremembe potrebne. Zlasti novelacija in precej stvari okoli upravljanja, urejanja teh stvari je kvalitetno in v redu v tem predlogu zakona urejenih in se s tem tudi strinjajo pravzaprav veliko število teh izvajalcev in obe interesni zbornici. Res pa je, da smo torej opozorili na nekatere ključne spremembe. Omenjeno je tudi takrat na seji bilo in še danes tukaj s strani predstavnika predlagatelja, da je besedilo ne glede na to, da je že res v drugi obravnavi še vedno predmet usklajevanja in torej od tod se nam je zdela logična in še vedno menim, da je logična, torej odločitev, da vendarle, zakon je še torej mogoče v tem smislu amandmirati v drugi obravnavi in nenazadje delno v kolikor bodo členi odprti, tudi v tretji obravnavi, tako imenovani in zato še enkrat, sem prepričan, da ta odločitev je čisto logična in smiselna, da podpremo predlog zakona ob seveda predpostavki, da se bodo zgodile te spremembe. V nasprotnem primeru bo verjetno sledil veto na takšen zakon in nenazadnje, v kolikor bi menili, da seveda zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, bi bilo smotrno o tem storiti že v prvi obravnavi, če gre za tako konceptualna nasprotovanja rešitvam v zakonu. Tako da jaz vseeno osebno menim, da ne bi bila škoda, če bi torej podpora, ta pogojna podora s temi pričakovanji, da bodo te ključne stvari spremenjene šla naprej. Ker sicer seveda obdržimo ta "status que", ki je v zdajšnji veljavni zakonodaji in bo verjetno trajalo še en lep čas, da bo prišel en nov predlog v proceduro. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za vsebinska in proceduralna pojasnila. Kolega Verbič ima besedo.

            JERNEJ VERBIČ: Hvala lepa gospod predsednik.
Kolegi, jaz bi glede na diskusijo, ki jo je imel kolega Lampret povedal, da ima popolnoma prav. Popolnoma prav ima v enem smislu, poglejte, mi recimo predlog zakona ali pa sprememb, kakorkoli že, podpiramo. Damo en kup predlogov, kup pomislekov in potem to gre v Državni zbor, nič se ne spremeni. Vse tisto kar mi damo tukaj ali na komisijo ali pa na Državni svet, to se popolnoma nič ne upošteva. In ravno zaradi tega je toliko pozitivnih, da vendar pripombe te druge, tretje, četrte... Pa kaj, če se ne upoštevajo, potem nismo v bistvu storili nič. Zato se strinjam s kolegom Lampretom, potem bomo rekli, nismo za predlog sprememb in ne odobravamo tega. In v tem je stvar, v tem je v bistvu problem; podpiramo, damo predloge z spremembo da jih upoštevajo, nekje se ne upoštevajo. Enostavno se da v en predal in se stvari pozabijo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Ozimič.

            MILAN OZIMIČ: Hvala za besedo. No, en del tega kar sem nameraval tukaj povedati je že kolega Verbič.
Pač, na interesni skupini lokalnih interesov smo pravzaprav soglasno prišli do te ugotovitve, da je primerneje, da Državni svet ne podpre predloga tega zakona, ker lahko s tem doseže večji učinek ali pa večjo pozornost pripravljavca, da bo problematične stvari, ki so pa navedene v obrazložitvi upošteval pri rešitvi zakona.
Tudi ne smatramo, da s tem zavremo proceduro sprejemanja zakona te moči. Nima Državni svet, da bi se to zgodilo ampak z ne podporo se pridobi lahko večja pozornost tej problematiki. Problematika pa je takšna, da je dejansko specifična od kraja do kraja; vsak od državnih svetnikov, članov interesne skupine je lahko navedel poseben primer občutljivosti tega področja ali pa neko nerešeno vprašanje. In zakon tudi temeljnih stvari ne rešuje. Poglejte, če hočemo nekaj opravljati s koncesijami, z ne vem, takšnimi in drugačnimi pravicami, ki izhajajo iz teh razmerij potem je temeljna zadeva lastništvo. Ampak lastništvo pokopališč recimo; imamo lastništvo krajevnih skupnosti, še vedno, občin, po nekod lahko še nekega družbenega lastništva, ker to še ni bilo urejeno tako kot bi moralo biti in pa veliko cerkvenega premoženja kjer so pokopališča neurejena pa je vprašanje kdaj in kateri zakon bo to lahko uredil. Mogoče smo celo katerega pokopališča z denacionalizacijo dali nazaj, tudi te napake so se dogajale v postopkih, lahko. Ja in zdaj bo prišel ne zakon, ki bo tehnično uredil in izhajal iz tega kot da je ta podlaga vsa urejena in težave se bodo vlekle še naprej.
Pa še en del, pogrebna dejavnost je pa že itak zdaj nekako tisti tržni del, ki se naroča pri izvajalcu pogrebne storitve. Po nekem ceniku, ki je pregleden, ki vlada in ki ni obvezen za samo storitev ampak je opcije kolikor hočete že na temu.
Ampak, da ne prepletam, kljub vsemu apeliram ne glede na to da sva s Krasom iz iste interesne skupine ampak on na te interesni skupini danes ni bil prisoten in te celotne razprave ni slišal, apeliram da se ta amandma podpre in da se to mnenje s tem prekvalificira v negativno. Vse ostalo kar je pa komisija ugotovila pa tako ostaja v mnenju in se ne spreminja s tem. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega dr. Mencinger ima besedo.

            PROF. DR. JOŽE MENCINGER: No, jaz bom glasoval proti zakoni iz zelo enostavnega razloga, ker mislim, da je čas, da se neha to, da se vse da tržna dejavnost. Pustimo na lokalnih skupnostih tako kot je. Tukaj se neki običaji oblikujejo in ni nobenega razloga. Ali to doslej ni delovalo tako da ne vidim, če ena stvar deluje zakaj bi to stvar preurejali. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Mencinger. Kolega Jenčič ima besedo.

MIHAEL JENČIČ: Hvala lepa.
            Jaz imam pravzaprav dva načelna pomisleka za sprejem tega zakona. In sicer, vsakokrat ko dvignem roko oziroma, ko pritisnem na tipko za, tukaj pomagam pri ustanovitvi ene komisije. In, če je temu tako sem že iz tega razloga nasprotnik sprejema tega zakona.
            No, drugi načelni pomislek je pa ta, da od prvega krika novorojenčka do vstopa v, ne vem v zemljo ali pa tudi ne, je potrebno vsak korak državljana Republike Slovenije oziroma tistega prebivalca, ki se znajde na njenem območju normirati. Normirati tako podrobno, da ni nobene druge možnosti več, to pomeni na vsaki seji je potrebno sprejemati predpise zakone oziroma soglašati s sprejetimi zakoni, ki po moji oceni niso  potrebni. Zato bom glasoval proti.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo od državnih svetnikov?

            Če ne vas sprašujem, dr. Vrtačnik, če želite pokomentirati pomisleke? Izvolite.

            GOSPOD DR. VRTAČNIK: Najlepša hvala.
Upam, da se vsi strinjamo, da vsi isti tekst beremo, še ne spremenjen in da od razprave na odboru vlada ne spreminja do vašega plenarnega zasedanj tekst tako da, to upamo, da je... Vmes moram priznati, da je tudi bil na dveh odborih, tako kot pri vas tudi na Državnemu zboru obravnavana vsa stvar in jaz se oproščam, ker mogoče že v predstavitvi nekaterih stvari nisem pa bi bila ta predstavitev za vaše pomisleke bistveno krajši. Tudi Državni zbor se strinja, da ga je potrebno spremeniti je pa še drugi del, da Državni zbor oziroma telesa nalagajo predlagatelju, da ponovno razmisli in pripravi zakon tako oziroma amandmaje, da bodo tudi pogrebna dejavnost, gospodarska javna služba. Mislim, da sem s tem vse povedal, mislim da bi praktično lahko debate svetnikov sploh ne bi bilo, če bi to že na začetku povedal, zato sem rekel, da se oproščam. V tej smeri intenzivno zadnjih štirinajst dni delamo, tudi danes sem malo zamudil na to sejo ker je še bilo in se še nadaljuje. In vsi skupaj, tudi pripravljavci oziroma mi smo dosti, ker prva obravnava je bila točno na vaši komisiji, naslednji dan tudi še na Komisiji za lokalno samoupravo v Državnemu zboru, ki je prekinila, točno zaradi tega razloga tudi.
Tako da, zdaj ne vem kdaj boste vi videli res zadnji tekst oziroma ali ga boste sploh obravnavali ampak nam je naloženo, pripravljavcu, da pripravimo usklajen tekst z vsemi zainteresirani kar pomeni z združenji občin, s skupnostjo občin, z gospodarsko zbornico. Zakaj smo šli pa v to v prvem delu? Zato, ker enostavno zdaj smo očitno prišli malo skupaj, ker v prvem delu smo bili pa resnično vsak v svojem bregu. Je pa tisti del kjer vas sigurno hočemo upoštevati in smo zdaj prišli nekako skupaj, da če je lahko že občan pokopan kjer hoče potem lahko tudi izbere pogrebnika, če ga želi. Ker zdaj legalno, legalno govorim razen če ni, ga ni mogoče. In to bo nov zakon prinesel kar bo tudi v redu.
Res pa je še drugi del, ker je bilo tukaj še nekaj stvari, ki mislim da bi jih bilo potrebno komentirati; ne urejamo lastniškega dela, zaenkrat, ker je tega preveč. Bi pa radi uredili, če že za začetek vsaj register, da vsaj vemo kdo je kje, ker mislim, da bo tukaj še tudi daleč v mestih mislim, da ne bo problem ampak preden začnemo sploh lastniški in ostali del urejati, ki ga bo potrebno, se vsi strinjamo, da ga bi bilo potrebno urediti, bi bilo dobro vedeti kdo je kje na tistem delu in mislim, da bo to strašen problem in to so bile tudi pripombe z lokalnih skupnosti da država bistveno preveč zahteva, da bo morala vsaj, če ne drugega ta register oziroma kataster na pokopališčih urediti.
Pa dajmo zdaj čisto odkrito, vsi o pieteti govorimo, mislim da bi bilo tudi dobro o pieteto zraven, da vsaj približno vemo kdo je kje, da se kaj drugega ne izgubi. In da so jasna pravila igre kdaj se lahko pa, bi rekel izpis iz tega ven dogodi in potem tudi prazen prostor, če temu tako rečemo in vse te stvari, ki so naprej povezane.
Še kakšna... profitna, neprofitna. Težko je govoriti o gospodarski dejavnosti, ki so potem druge stvari, o profitnem, neprofitnem ali pa v določenih opcijah, kot ste vi rekli, da je že na trgu. Ni na trgu, na trgu je, bi rekel legalno, nelegalno zato, ker nekdo dopušča, da se to lahko. Drugače pa na drugi strani pa imamo občine kjer ne dopuščajo pa se vam na občinski meji ustavi in se preloži. Dobro, to so stvari, ki se dogajajo, to so vse stvari, ki so nas kot predlagatelja vodile do tega, da določen del je. Vsi se tudi zavedamo, da če smo hoteli urediti, da bi bilo, recimo pogrebni del vse slovenski, da bi lahko pogrebnik šel kjer koli zdaj bomo z eno drugi opcijo šli, potem je to potrebno narediti tako, da nima lokalne koncesije. Pač ne vem kako bi jo imel po vseh občinah. To je tisti del odgovora zakaj bi to bilo.
Nobene nove agencije ne bi bilo, enostavno bi se to na dve, bi rekel zbornici, kakorkoli gledamo, preneslo kjer ima to znotraj strokovne službe, ki bi sodelovale oziroma bi po razpisu se verjetno še kakšen drug člen, ki piše notri, da bi ministrstvo preneslo na strokovne službe ne pa samo to delalo za tisti del, ki bi podelili koncesijo za opravljanje pogrebne dejavnosti.           
Zdaj, če sem še kaj spustil se opravičujem... Aja 22. člen, to bi vseeno rad odgovoril, tisto kar ste vi rekli, žare. Mislim, da ni dopustno, da se ker zdaj imamo razno razne pritiske, žare nad kaminom, žare pod kaminom, žare kar tako... Da bi sam prišel in samo odnesel tisto žaro kamor je. Mislim, da to zdaj... Dobro lahko gremo tudi v to ampak zaenkrat mislim da ni bilo tega. Potem moramo spremeniti tudi pogrebni del, da se pri nas na pokopališčih ali na tem pokopava, ker drugače vam zdaj povem, da če kdor koli lahko pride sam po tisto žaro potem teh pol stvari ne bo več na pokopališčih ali pa jih bodo domov peljali ali pa si bodo začeli privat pokopališča ustanavljati.
Da pa ni potrebno s pogrebnim ali kar koli drugega je pa jasno. Ampak lahko se pa znotraj ampak dajmo čisto odkrito, mislim da lahko tudi vsaj strokovnjaki s te ga področja povedo. Vsaj tako si jaz predstavljam, zdaj ne vem ali je to kaj drugače ali ne ampak takšne bile razprave, ki smo jih imeli in zaenkrat zavračamo da bi pokopavanje in tudi prenos sorodnikov kar sami vozili v avtomobilih zadaj na zadnjem sedežu, svoje pokojnike v žarah levo desno oziroma od tam kjer po navadi to iz krematorija do pokopališča ampak se to opravi na nek normalni način.
Še nazaj, še enkrat bi se vrnil na tisti osnovni del; to kar se zdaj dogovarjamo in je nekako dogovorjeno, da minimum oziroma osnovni pogrebni del bo javna služba dopuščala, bomo pa tudi, če temu tako rečemo ta nadstandard, da lahko kdo tudi, če ga, bi rekel osnovni del ne nudi, da govorimo recimo, da neka skupnost, kakorkoli gledamo samoupravna skupnost občin ali karkoli ne nudi tistega kar bi občan rad pa lahko konec koncev tudi iz sosednje občine pogrebnike najame oziroma to do sedaj ni dovoljeno. V to smer bomo šli drugače pa ostaja pogrebna in pokopališka dejavnost javna gospodarska služba v pristojnosti občin. To je bil odgovor. In tako naj bi popravili oziroma dopolnili z amandmaji ta zakon. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Morda samo proceduralno pojasnilo; Državni svet ima na voljo serijo instrumentov, ti so verjetno najblažji, je posredovanje stališč oblikovanih na stiku z organizirano civilno družbo. Odvisno je seveda od profesionalnosti in odgovornosti ljudi v izvršni veji oblasti in pa seveda v Državnemu zboru kolikor to lahko resno gledajo pri pripravi zakona.
Drugo je mnenje, še vedno dosti blag instrument, ki nekaj pomeni, če se ga resno vzame, recimo v Državnemu zboru, s strani Vlade. Ampak še vedno je to samo nakazano stališče. Naslednja gradacija je veto do katerega pride lahko na osnovi predhodno izrečenega mnenja ali pa ne. Logično je, da Državni svet resno razmišlja o vetu oziroma njegovi državni svetniki o predlogu takrat kadar mnenje ni spoštovano. Tukaj je bolj pomembna vsebina mnenja kot pa samo mnenje ali je pozitivno ali je negativno. Zakon bo šel po isti poti naprej. Izgleda da tukaj je eden od primerov kjer je tudi pomislek poslancev Državnega zbora precej podoben kot nekatere misli državnih svetnikov. No in na koncu je referendum, če je zadeva resnično tako pomembna in če je mimo stališč Državnega zbora potem na koncu ta instrument.
Hotel sem pojasniti vlogo mnenja, ni dramatično pomembno ali je to mnenje pozitivno ali je negativno, vsebina je očitno dosti usklajena s strani državnih svetnikov, delno že tudi uslišana, če sem pravilno razumel. Tako da kakšno mnenje bomo sprejeli na sam potek oblikovanja torej zakonodajnega postopka nima v tej fazi neposrednega vpliva.
Besedo ima kolega Šuštaršič.

            BRANIMIR ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa.           
Jaz sem  vesel, da je gospod Vrtačnik povedal, da se oblikovalec zakona odziva na izrečene pripombe. Me pa hudo moti, da med vsemi naštetimi, ki bodo sodelovali v teh internih dogovorih, da ni tudi predstavnika Državnega sveta. Jaz mislim, da Državni svet za danes in na prejšnjih sejah delovnih teles povsem, bi rekel legalno artikulira te svoje predloge, ki so tudi glede na zastopanost lokalnih interesov povsem kompetentni. In jaz mislim, da bi lahko ob takšni odzivnosti predlagatelja zakona povsem normalno, da tudi povabi predstavnike Državnega sveta, da sodelujejo pri temu dodatnemu dopolnjevanju teh nekaterih zelo spornih zadev.
Zdaj, glede profitnosti in neprofitnosti, mene preseneča nizka stopnja tega razumevanja. tudi v Združenih državah Amerike, ki seveda je nesporno ena od najbolj liberaliziranih gospodarstev imajo uzakonjeno celo vrsto neprofitnih javnih podjetij. Posledica je seveda jasna, če se doseže presežek se ne more to odvesti v obliki dividende ali nekega dobička lastnikov ampak se veda se morajo ta sredstva nazaj znotraj dejavnosti. In to je tudi v bistvu kot so predstavniki lokalnih interesov povedali je tudi slučaj v slovenski praksi. Torej ni nobenega razloga zakaj to ne bi imeli definirano kot neprofitno dejavnost. Druga stvar je pa seveda, da tudi status neprofitne dejavnosti pomeni, da država to ne obremenjuje s takšnimi ali drugačnimi davki za državni proračun.
Zdaj na koncu bi še malo parafraziral, seveda jaz se strinjam z našim predsednikom, ko je razložil to mnenje, kakšna je usoda tega mnenja ampak vendarle jaz mislim, če živimo eno dolgoročno pa tudi v smislu ene parlamentarne demokracije imeti urejeno to razmerje med Državnim zborom in nami mi moramo seveda vztrajati na tem, da ali soglašamo z nekim besedilom potem, če imamo delno ne soglašanje je glede na proceduro v drugi obravnavi korektno, da bi formulirali amandmaje, torej kaj hočemo, da je drugače. Sicer je pa prav ena od realnih opcij je, da danes zavrnemo s tem stališčem to mnenje in da nam zakonodajalec pokaže dobro voljo s tem, da predstavnik Državnega sveta sodeluje pri temu mnenju.
Zdaj moj predlog ni kakšen poseben izum. Jaz moram povedati, da po temu sicer neuspelem vetu na veljavni Zakon igrah na srečo smo bili predstavniki Državnega sveta takrat povabljeni na Ministrstvo za finance, jaz osebno sem to nalogo opravil in mislim, da je to izredno koristna stvar, da se opravijo nesporazumi, ki so nepotrebni oziroma, da se iščejo optimalne rešitve.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Šuštaršič. Seveda, opcija je tudi zavrnitev tega mnenja ampak to kar je bilo v diskusiji državnih svetnikov nekako zdaj najbolj prisotno je, da se mnenje ne zavrne ampak spremeni in sicer iz pozitivnega v negativno. To je sigurno bolj koristno kot ne dati mnenje ker potem ne gre od nas nobeno mnenje. Ampak ta opcija je odprta, to je v amandmajski obliki, lahko se amandma sprejme ali ne, lahko se mnenje potem sprejme ali ne. Kolega Reven ima potem še besedo.

            JOŽE RATISLAV REVEN: Gospod Vrtačink, jaz mislim, da ta bojazen o temu, da bi nekdo imel žaro nad kaminom ali pa nekje tam spravljeno se da krasno rešiti tako kot je sedaj rešeno. Namreč, ko se prijavi pogreb dobi fizična oseba, ki želi prevzeti žaro potrdilo. Skupaj z osebno izkaznico in potrdilom dvigne to žaro in s tem je zagotovljeno, da bo pogreb opravljen. pogreb je pa lahko, tako kot je v zakonu navedeno, tudi raztros pepela ali pa tajni pogreb. To je vse urejeno in vam predlagam da takšen način vstavite v zakon in vse anomalije bodo odpravljene. Zakaj? Poglejte, mi imamo veliko delavcev iz južnih republik. Si predstavljate, da bi moral avto priti iz Bosne gor po žaro? Ker v krematoriju boste dobili samo to ven, na podlagi, če bo prišel izvajalec pogrebne dejavnosti. Na primer, tako se v zakonu to bere.
In potem še, če pogledam iz drugega zornega kota; glede na stanje v družbi je potrebno občane čim manj obremenjevati z dodatnimi nepotrebnim stroški. Zakaj? Če pokojnik umre v bolnišnici, na primer v Kliničnem centru in ga peljejo na upepelitev potem sta tukaj dva prevoza po zdajšnjemu zakonu; izvajalec pogrebne dejavnosti bo prišel po žaro, svojec pa po stvari umrlega. Do sedaj se je izvajalo tako, da je prevzel žaro in osebne stvari umrlega hkrati. S tem si je zmanjšal strošek. In jaz mislim, da je potrebno vso zakonodajo pri nas postaviti tako, da se doseže učinek, tisti ki je bil potreben, da se doseže neka logičnost vendar ne da se dodatno obremenjuje občane. In to je res moj predlog, postavite tako ta zakon pa bo vse v redu. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Besedo ima kolega Lampret.

            JERNEJ LAMPRET: Mislim, da dvakrat še nisem bil za zagovornico za eno in isto tematiko, ne, nisem bil.
To bi rad povedal, mi imamo še interne akte in bi bilo zelo narobe, če se občinskim svetom ne bi iz tega zakona nekaj prepustilo, tisto specifičnega kar, verjemite mi, da občinski svet je sestavljen tudi iz pametnih ljudi, je pa zagotovo, da se ne sme tako determinirati. Poglejte kaj se zgodi, denimo vzemimo mrliško vežico. Mrliška vežica je zdaj v funkciji ne sprejemanja in nekateri ljudje danes, po odročnih krajih, če se boste začudili imajo pokojnika še vedno doma v tisti lepi, kakorkoli že vzamemo. Zakaj ne bi ta star dokončno spet na nek način, ki ga zakon opredeljuje interni akt predvidel. In bi najbrž bilo tisto kar bi bilo rečeno, dajmo tisto mesto za tisti kraj kjer mu to pripada in to je to kar je gospod Jenčič rekel.
Jaz mislim, da je potrebno prepustiti več odgovornosti občinskim svetom za elementarno nalogo, ki jo občina ima. Ker drugače se nam bo dogovorila dimnikarska služba, naj si bo pod gospodarskim ministrstvom ali pa pod ministrstvom za okolje in prostor. Je vseeno kot kaže.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Izvolite dr. Vrtačnik, če želite še?

            GOSPOD DR. VRTAČNIK: Hvala lepa. Res ne bi preveč dolgo.
Mi bi samo radi, da bi zdaj z interesnimi skupinami, delamo z resnično strokovnimi interesnimi skupinami ni da bi vse to preveč širili skupaj, da bi pa radi tudi to končni izdelek potem pokazali, to se strinjam z vami. Ta drugi del pa na žalost, ta del ne ureja, ker je pravilnik o prevozu posmrtnih ostankov in se točno ve kako je. To, če sedaj se malo mimo tega dela, bomo morali pravilnik, ta pa ga ureja druga stvar, ne ta zakon. Ampak to je tisto kar sem vam že prej povedal, praktično zaradi zastarelosti zakona resnično se je stvar, so se ljudje znašli, ampak polovico stvari se sedaj počne praktično mimo pravil. Res pa je, da tudi nadzora ni. Ampak nadzor v takih primerih mislim, da ne bi bil najbolj primeren, ampak je pa res in mislim, da se vsi skupaj strinjamo, da bi bilo ne pametno, ampak sigurno, da se ta zakon posodobi, prilagodi, bi rekel trenutnemu stanju, ki je popolnoma drugačen, da ne govorim tudi o raznih virtualnih pogrebnih slovesnosti, ki se že pripravljajo. Tudi ta del bi bilo potrebno malo opredeliti. Tako da, to bomo pogledali. Saj pravim, vse te stvari bomo pogledali. Pred dvema letoma, ko smo začeli s tem, smo pripravljali, dve leti smo se usklajevali, sedaj očitno je bil eden izmed razlogov, da smo nekako lahko zbližali stališča, da smo zadali zakon tudi v parlamentarno proceduro in kar na enkrat moram reči, se zopet zelo lepo pogovarjamo. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vaša dodatna pojasnila, dr. Vrtačnik. Ja, kolega Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz se oproščam, ne bi sedaj tukaj rad kompliciral, ampak je bilo rečeno, da oblikovalec zakona dela z interesnimi skupinami. Jaz tega ne razumem. Jaz mislim, da predstavnik lokalnih skupnosti, so zelo legalne interesne skupine.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Lahko prosim! Ne, oprostite, dr. Vrtačnik. V redu, proste debate tukaj ne bi imeli. mnenja so legitimno različna. Zaključujem razpravo.
Še kolega Zupančič, ki ni spregovoril, zato tokrat mislim, da je... Izvolite kolega Zupančič.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa. Nisem hotel zavlačevati. Jaz dam močno podporo gospodu Revnu. Že na komisiji sem isto razpravljal, pa Lampret mislim, da je tudi o temu govoril. Zakon ne sme presekati neke tradicije, ki se na deželi dogaja. Se pravi, če je pri nam še zmerja ena vas, kjer želijo fantje ali pa možje sami nekoga pokopati, mu ne vsiljujemo nekega komunalnega podjetja ali pa neke firme, ki bo to izvajala. Naj oni to speljejo naprej, ker zakonsko poseganje v to bo izredno prizadelo ljudi.
Druga zadeva je, kar sem že tudi zadnjič opozoril. Finančno, Zavod za zdravstveno zavarovanje je že napovedal, da bo ukinil pogrebnine. In kaj to pomeni. Prevoz, če sem jaz, mislim, če je, oče pa jaz sva živela celo življenje skupaj, pa mi ga danes ne zaupate, ga bom jaz pripeljal iz Ljubljane iz Žal v žari domov. Pa kdo je to, kakšna država je to, ki mi tega ne zaupa. Mislim, take stvari mi ne vsiljevati tukaj v glavo, da bom jaz sedaj tistega očeta kar za grm vrgel ali kako si to mislite, tolmačite. Mislim, to mi nikakor ne gre dol in na to sem opozoril in še enkrat pravim, takih dikcij v zakonu nikakor .../Nerazumljivo./... Stvar naj postopoma gre naprej, če je taka tradicija. Naj gre naprej, naj se tudi spreminja, ampak ne zakonsko vsiljevati stvari. Cenovno, še enkrat pravim, reveža, vaškega ali pa mestnega, bo verjetno občina pokopala na svoje stroške. Bogataš bo sam plača, verjetno. Srednji sloj, tisti bo najbolj prizadeti, ti pogrebi bodo dragi, to bo drago, to ne bo poceni in jaz ne vem, če bo nekdo videl, da pred enim letom je bil pokop toliko, po novem zakonu bo pa še enkrat dražji, bo pa tudi rekel, kaj ste naredili. Jaz mislim, da za našega državljana nič. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Ozimič ima še kratko intervenco.

            MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Res bo na kratko. Torej v zvezi s tem prevzemanjem v krematoriju ali kako drugače, posmrtnih ostankov. Pozam primer, ko je svojec v tujini prevzel popolnoma brez problemov žaro in jo pripeljal sem brez kakršnihkoli drugih dokumentov, kot z izkazilom, da je svojec pokojnika preko meje, ker takrat še niti nismo bili v Evropski uniji in pripeljal žalo na mesto pokopa. In ne vem, tudi tole ne razumem, zakaj bi to pri nas ne bi bilo možno tudi tako naprej. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Morda samo s tem zaključkom; kolikor bolj bo predlagatelj zakona upošteval zelo natančno izražena stališča Državnih svetnikov, toliko nižja bo verjetnost za težave pri spuščanju tega zakona v veljavnost.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (26 prisotnih.)
Najprej glasujemo o amandmaju. Amandma, ki se glasi; prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: Državni svet ne podpira predloga zakona. S tem, tisti ki boste podprli tak amandma, se boste opredelili proti zakonu oziroma povzročili s tem, da bo obrazložitev mnenja Državnega sveta ostala, tisto temeljno stališče bo pa obratno kot je v samem mnenju predlagano, se pravi, ne bo podpira, ampak ne podpira. Je predlog razumljiv. Prisotnih je 26.
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sedaj glasujemo še o spremenjenem mnenju v celoti, se pravi skupaj s skladnim tem sprejetim amandmaje. Prosim, da ponovno prijavite prisotnost! (24 prisotnih.)
Kdo je za? (24 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje skupaj z amandmajem Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se vam dr. Vrtačnik za sodelovanje pri tej točki dnevnega reda.

            Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKA S POSVETA ČLOVEKOVE PRAVICE IN DUŠEVNO ZDRAVJE. Poročilo komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide, s predlogi zaključkov ste prejeli na klop. Tudi predlog mnenja Državnega sveta, morebitne amandmaje prosim vložite v pisni obliki. Pri tej točki sodelujeta gospa Nadja Čubal - sekretarka iz Ministrstva za zdravje ter gospa Marjeta Frlan Istenič - sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Želite kot poročevalec komisije najprej pojasniti stališče, kolega Šuštaršič?

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Mislim, da je besedilo dovolj jasno, da ni potrebna dodatna obrazložitev.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šuštaršič. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želite predstaviti vaše stališče. Vabljeni na sejo, izvolite, gospa Čubal.

            NADJA ČUBAL: Hvala za besedo. Na Ministrstvu za zdravje dejansko se trudimo, da bi področje duševnega zdravja uredili, tako da razumemo to pobudo nevladnih organizacij kot dobronamerno in tudi, ko imamo komunikacijo z nevladnimi organizacijami pač nismo ostri na vsako besedo, zato na poročilo nimamo pripomb. Ga podpiramo in ga bomo proučili in maksimalno upoštevali. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, za vaš prispevek. S tem zaključujem razpravo. V odločanje vam dajem torej predlog mnenja Državnega sveta kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. Prisotnih je 20 državnih svetnic in svetnikov. Prekinjamo glasovanje. Prosim, da ponovno prijavite prisotnost. Nekdo je pozabil pritisniti. 21 prisotnih.
Kdo je za? (21 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se prisotnim pri tej točki dnevnega reda na seji.

            Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA SKLEPA O DOPOLNITVAH SKLEPA O MERILIH ZA IZPLAČEVANJE SEJNIN ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA IN IZPLAČIL ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE PREDSEDNIKA IN SEKRETARJA DRŽAVNEGA SVETA. Pobudo interesne skupine negospodarskih dejavnosti ste prejeli. Obravnavalo jo je Mandatno-imunitetna komisija, katere poročilo ste prejeli po elektronski pošti na klop. Tudi predlog  sklepa ste prejeli. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa vložite v pisni obliki. Kolegica Jerkič, želite besedo kot poročevalka Mandatno-imunitetne komisije? Izvolite.

            LIDIJA JERKIČ: Spoštovani, kolegi. Samo kratka obrazložitev tega predloga sklepa.
Gre za ureditev področja, ki trenutno ni urejeno v okvirih sklepov o merilih za izplačevanje sejnin teh dveh situacij nimamo. Prva je situacija člana Državnega sveta, ki je invalid in potrebuje fizično pomoč tretje oseb in druga situacija, ko je član Državnega sveta poleg rednih zadolžitev s strani Državnega sveta imenovan v neko komisijo, delovno telo in podobno. Predlog Mandatno-imunitetne komisije je, da se za oba primera določi eden dodaten delež sejnine, gre vendarle za posebne okoliščine na eni strani in na drugi strani za dodatno delo in mislim, da je prav, da se to tudi upošteva.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolegica Jerkič. Želijo besedo predstavniki Interesnih skupin? Ne. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Kolega Jan, izvolite.

            DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Moram povedati, da se mi zdi stvar ponižujoča.
Kolega Šušteršič je bil dva mandata tukaj, ni bilo nikoli problemov z istimi izdatki, celo mimogrede se je uredilo stranišče za invalide, se je uredilo dvigalo takrat za dostop, se je uredila klaničila, dodatni prostori, to pa poslušam in razpravljam že petič. Mislim, da strokovne službe so za to, da rešujejo probleme državnih svetnikov ne pa, da jih zapletajo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Šuštaršič, izvolite. Imate besedo.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Jaz bi se, prvič, zahvalil za razpravo mojemu kolegu gospodu Janu. Drugič pa seveda ne glede na to dolgotrajnost se vendarle iskreno zahvaljujem, da danes to urejamo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Šuštaršič. Želi še kdo besedo? Ne. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog, predlog sklepa, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 25 državnih svetnic in svetnikov.
Kdo je za? (23 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

            Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O ZAČASNEM ZNIŽANJU VIŠINE SEJNIN ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANOV DRŽAVNEGA SVETA IN IZPLAČIL ZA OPRAVLJANJA FUNKCIJE PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA. Predlog sklepa je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Predstavnica komisije že pristopa na govorniški oder. Izvolite.

            LIDIJA JERKIČ: Da pohitimo. Prej smo dali nekaj zraven, sedaj bomo dali nekaj preč.
Sedaj gre za stvar, ki jo poznamo, sklep, ki v bistvu v tem trenutku še velja. Gre za 4% znižanje višine sejnin za člane Državnega sveta. Naj spomnim, da sejnine urejamo sami s sklepom in da v bistvu zakon, ki ga je Državni zbor sprejel in se navezuje oziroma ureja znižanje plač poslancev za državne svetnike ne velja, velja pa za sekretarja in predsednika Državnega sveta, to se pravi, onadva bi to 4% znižanje imela na glede na predlog sklepa, ki ga obravnavamo danes. Ta sklep se nanaša samo na državne svetnike. Ponavljam še enkrat, da to je situacija, ki v tem trenutku že velja. Predlog je, da se podaljša enako kot bo veljalo za člane Državnega zbora do konca leta 2010, se pravi, do 31. 12. 2010. To pomeni po informacijah našega sekretarja prihranek v državnem proračunu v višini približno 21 tisoč 400 evrov na letni ravni, kar seveda ne pomeni, da mi sredstev, če bi jih potrebovali za dodatne sejnine nebi dobili, samo sejnine so 4% nižje. Toliko v pojasnilo. Mandatno-imunitetna komisija predlaga, da se ta sklep sprejme in da velja do 31. 12. 2010.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki Interesnih skupin? Ne. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o predlogu? Ne. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. Prisotnih je 24 državnih svetnic in svetnikov.
Kdo je za? (23 članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
S tem, spoštovani, zaključujem sejo Državnega sveta. Samo še trenutek, prosim. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in razpravo. Naslednja seja bo predvidoma 17. marca 2010. Hvala lepa.

            (Seja je bila končana 24. februarja 2010 ob 15.57.)