3. mnenje k Letnemu poročilu ZPIZ 2011

M N E N J E

k Letnemu poročilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

za leto 2011

Državni svet se je seznanil s poročilom in ga tudi letos ocenjuje kot preglednega, informativnega ter posledično kvalitetnega, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ) pa kot zgled dobro in strokovno vodene institucije.

Državni svet ugotavlja, da je med ključnimi trendi na področju pokojninskega zavarovanja kar nekaj zaskrbljujočih. Še vedno se namreč slabša razmerje med povprečnimi neto pokojninami ter povprečnimi neto plačami v škodo pokojnin (59,7 % v letu 2010 in 58,6 % v letu 2011, če se upošteva vse pokojnine, ter 64,7 % v letu 2010 in 63,4 % v letu 2011, če se upošteva zgolj starostne pokojnine), ponovno znižanje razmerja med zavarovanci in upokojenci iz obveznega zavarovanja (z 1,60 v letu 2010 na 1,53 v letu 2011), nižanje števila zavarovancev (leta 2009 894.886, leta 2010 881.992, leta 2011 869.869), kar ima za posledico manjši obseg prihodkov iz naslova prispevkov zavarovancev, še vedno pa se slabša tudi struktura zavarovancev (povečevanje deleža brezposelnih zavarovancev kot posledice krize) in s tem virov prispevkov.

Struktura prihodkov ZPIZ se tako v zadnjih letih spreminja, saj se delež prihodkov od prispevkov v celotnih prihodkih vztrajno niža (69,4 % v letu 2010, 68 % v letu 2011). Posledično se vseskozi povečuje delež t.i. transfernih prihodkov s strani državnega proračuna (28,7 % v letu 2009, 29,9 % v letu 2010 in 31,4 %). Od tega se prihodki iz naslova dodatne obveznosti države, ki od leta 2005 zagotavlja izravnano bilanco ZPIZ, vseskozi povečujejo (v letu 2010 v višini 3,63 % BDP in v letu 2011 v višini 4,03 % BDP).

Državni svet ugotavlja, da se je v primerjavi z letom 2010 število upokojencev povečalo za 17.000, pri čemer opozarja, da število starostnih upokojencev ne bi smelo predstavljati bistva problema, saj gre za dejstvo, ki ga je težko bistveno spremeniti. S spreminjanjem pogojev upokojevanja in višanjem zakonskih pogojev za starostno upokojitev je sicer možno do določene mere vplivati na število starostnih upokojencev, a kljub temu bi ključne rešitve kazalo iskati v povezavi z aktivno stranjo bilance ZPIZ, se pravi s strukturo in višino prispevkov.

Za tovrstne temeljne premike pa ne bodo dovolj le spremembe sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak celovite in usklajene spremembe na finančnem in gospodarskem področju, trgu dela, področju izobraževanja in vrednot v družbi. V skladu s tem bi moral vsak posamezen minister na svojih delovnih področjih vgraditi v tekoče in dolgoročne politike aktivnosti za dosego cilja zagotovitve stabilizacije sistema. Niso namreč problematična samo stanje na trgu dela in obstoječa načela gospodarjenja, ki ne zagotavljajo ustrezne zaščite delovnih mest v realnem sektorju, ampak tudi sistem izobraževanja, ki ni skladen s potrebami trga. Tudi trenuten način dojemanja upokojevanja kot edinega načina za zagotovitev socialne varnosti je zaskrbljujoč.

Bistveno bi bilo torej sprožiti ponoven zagon gospodarstva, s tem pa omogočiti odpiranje novih delovnih mest, ki naj temeljijo na upoštevanju standardov varnosti in zdravja pri delu in naj bodo motivirajoča. Sproži naj se povečanje povpraševanja na trgu po starejših delavcih in tistih, ki iščejo prvo zaposlitev. Zagotovi naj se primerna delovna mesta za starejše, ki bodo posledično lahko dlje časa aktivni, ter ustrezna delovna mesta za mlade, ki jim bodo zagotavljala ustrezno varnost in bodo primerna njihovi izobrazbi. Le na takšen način se bo lahko dvignil delež davčnih prispevkov v strukturi prispevkov, zvišalo razmerje med aktivnimi prebivalci in upokojenci ter znižal potreben delež pokritja iz državnega proračuna.

Državni svet kot eno od možnosti stabilizacije prilivov v pokojninski sistem prepoznava povezovanje ključnih strateških področij v državi - premoženja v lasti države, pokojninskih skladov ter donosnih infrastrukturnih in energetskih projektov. Trenutna povezava državnega premoženja in pokojninske blagajne preko KAD očitno ne zadostuje tako z vidika nadzora ZPIZ nad upravljanjem omenjenega dela državnega premoženja kot z vidika zagotavljanja stabilnosti sistema obveznega zavarovanja.

Državni svet ugotavlja, da je zaradi povečanega števila vloženih zahtevkov, kot reakcije na predvidene zakonodajne spremembe na tem področju, sprejemljivo, da je realizacija načrtovanega števila rešenih zahtev nižja od planirane. Pri tem Državni svet ponovno opozarja na velik vpliv neutemeljenega širjenja strahu med prebivalstvom, na podlagi nestrokovno podanih informacij o posledicah načrtovanih sprememb tako s strani medijev kot politike.

Mag. Blaž Kavčič

predsednik

Povezane vsebine

	47. seja Državnega sveta Republike Slovenije