Sklep, sprejet na podlagi seznanitve z izvajanjem Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v povezavi s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin

Državni svet Republike Slovenije je na 33. seji 19. 1. 2011, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) ter na podlagi seznanitve z izvajanjem Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v povezavi s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin, sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet se je na pobudo državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna seznanil z izvajanjem Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v povezavi s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin.

Državni svet meni, da je nujno dopolniti sistem množičnega vrednotenja nepremičnin tako, da bodo cenitve izražale dejansko prometno vrednost nepremičnin. Državni svet predlaga, da Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike Slovenije preučita predlagane dodatne tehnične elemente za vrednotenje nepremičnin (priloga).

Državni svet ugotavlja, da je bilo popisanih 6.103.000 nepremičnin, pri čemer so bile do 3. 1. 2011 posredovane pripombe na 588.000 nepremičnin (manj kot 10%), pri čemer je bilo podanih pripomb zaradi izračunane vrednosti na slabe 3% nepremičnin (172.000), glede spremembe lastništva na 3,4% nepremičnin (204.000). Po mnenju Državnega sveta število pripomb ni veliko, še posebej glede na neurejene prostorske evidence. 

Ocenjevanje vrednosti nepremičnin za potrebe obdavčenja in drugih javnih namenov je zelo občutljiva zadeva, ki pa zahteva kvaliteten register nepremičnin, kar pa je odvisno od urejenosti podatkov o zemljiščih (zemljiški kataster), stavbah in delih stavb (kataster stavb) in lastnikih (zemljiška knjiga).  Državni svet poudarja, da je kljub številnim projektom države in lokalnih skupnosti z namenom ureditve baze podatkov (kataster stavb, zemljiški kataster, kataster gospodarske javne infrastrukture, zemljiška knjiga) to področje še zmeraj neurejeno, pri čemer je krivda za tako stanje tako na strani lastnikov nepremičnin, ki ne urejajo vpisov in sprememb lastništva, spremembe rabe in drugih podatkov, kot na strani neusklajenosti in nenatančnosti posameznih prostorskih baz.

Od vzpostavitve kvalitetne baze podatkov oziroma njene operativnosti je torej odvisna uvedba davka na nepremičnine kot lastnega davčnega vira občin in posledično ukinitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Glede na neustreznost pridobljenih podatkov o namenski rabi zemljišč s strani občin, ki je posledica še nedokončanega procesa sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, Državni svet pričakuje, da bo Geodetska uprava Republika Slovenije ustrezno uredila to problematiko.

Državni svet ugotavlja, da je za oblikovanje končnega predloga modelov vrednotenja, ki naj bi bili sprejeti in uveljavljeni do konca tega leta, zelo pomembno podajanje verodostojnih podatkov in da lastniki nepremičnin podajajo podatke o njihovi dejanski rabi. Vse pripombe lastnikov so dobrodošle, saj bodo pripomogle k oblikovanju modelov splošnih vrednosti nepremičnin, ki bodo čim bližje tržnim vrednostim. Državni svet pričakuje, da bo Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi vseh pripomb ponovno preučila modele vrednotenja nepremičnin, vrednostne cone, v katero je posamezna nepremičnina uvrščena.

Državni svet predlaga, da se rok za podajanje pripomb na izračunane vrednosti nepremičnin podaljša za vsaj tri mesece.

Državni svet opozarja na problem neurejenega lastništva dela kmetijskih zemljišč, ki so jih lastniki brezplačno prenesli na državo ali občine za izgradnjo javne gospodarske infrastrukture (npr. ceste), vendar pa zaradi visokih stroškov odmere nikoli niso bile opravljene in posledično lastništvo ni zemljiškoknjižno urejeno. Z uvedbo davka na nepremičnine bodo pravno-formalni, ne pa dejanski lastniki teh zemljišč obremenjeni. Državni svet pričakuje, da bodo predvideni bolj poenostavljeni postopki izmere teh zemljišč dejansko  realizirani.