Mnenje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah (ZZad-B)

Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7.12.2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah ZZad-B - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona saj meni, da ureja statusno preoblikovanje zadrug ter spremembe pravne organizacijske oblike zadrug. Sestava in sprejem letnega poročila se smiselno urejata, podobno kot to velja za gospodarske družbe. Uvaja se publiciteta letnih poročil zadrug. Spremenijo in dopolnijo se podatki o članih, ki se vodijo v članskem imeniku in določa obveznost vpisa sprememb v članstvu v register enkrat letno. Zakon se dopolnjuje z določbami o namenu, vsebini in načinu zadružne revizije; predlog se usklajuje tudi z zakonom, ki ureja prekrške.

Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe:

K 1. členu

"Doda se nov, četrti odstavek, ki se glasi:
Zadruge so upravičene do državnih pomoči pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe, ki so pravne osebe."

Obrazložitev:
Po sedanji ureditvi nekatere sheme državnih pomoči v Republiki Sloveniji niso dostopne zadrugam, temveč samo gospodarskim družbam (na primer po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ZPRPGDT, Ur. l. RS, št. 110/2002 in 91/2005; poleg tega navajajo kot potencialne koristnike državnih pomoči izključno gospodarske družbe še nekateri drugi predpisi oziroma javni razpisi).

Prevladuje mnenje, da je razlikovanje gospodarskih subjektov pri dodeljevanju državnih pomoči glede na pravno obliko neutemeljeno, saj predpisi Evropske skupnosti urejajo državne pomoči "podjetjem", torej nevtralno glede na pravno obliko. Sistem državnih pomoči po predpisih EU oziroma Republike Slovenije ne more biti vezan na organiziranost na podlagi predpisov o gospodarskih družbah (ZGD). Apriorna izključitev zadrug iz posameznih shem državnih pomoči je tudi v nasprotju s črko in z duhom ustrezne določbe ustanovne pogodbe Evropske skupnosti, ki se uporablja neposredno (87. člen PES).

K 4. členu:

Četrti odstavek predlaganega 13. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Po vpisu zadruge v register se sprejem novih članov in spremembe v članstvu ne vpisujejo v register, temveč v imenik članov."

Obrazložitev:
Zadruga je pravna oseba, katere članstvo se po sami definiciji spreminja in ni omejeno na določeno število. V skladu s 1. členom je zadruga opredeljena kot "organizacija vnaprej nedoločenega števila članov".

Zato je sprotno predlaganje in vpisovanje članskih sprememb v sodni register znatno administrativno in finančno breme za zadruge in registrske organe, zlasti če ima zadruga večje število članov. Novo predlagana določba iz 13. člena zakona o zadrugah spreminja sedanjo ureditev in na novo določa obveznost zadruge, da predloži seznam članov registrskemu organu enkrat letno in to za vse spremembe za prejšnje koledarsko leto.

K 23. členu:

Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona opravljata Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in Tržni inšpektorat Republike Slovenije."

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je pristojna za nadzor nad izvajanjem določbe iz prvega stavka tretjega odstavka 50. člena in 75. člena zakona.

Sedanji tretji odstavek se črta.

Sedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

Obrazložitev:
23. člen dodaja zakonu novo X.A poglavje, ki ureja nadzor nad izvajanjem zakona, ki ga izvajajo Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence, Davčna uprava Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve nadzorovala izvajanje določb iz tretjega odstavka 50. člena in določbe 75. člena Zakona o zadrugah 50. člen Zakona o zadrugah določba: "Zadružna revizija se opravi najmanj vsako drugo leto. Ne glede na to pa se zadružna revizija opravi ob zamenjavi predsednika zadruge, direktorja in upravnega odbora".

Po splošnih predpisih bilančnega prava je Agencija Republike Slovenije za javnopravne storitve in evidence pooblaščena organizacija, kateri gospodarski subjekti predložijo letna poročila skupaj z morebitnim poročilom revizorja. Glede na to je pristojnost te agencije za nadzor nad izvajanjem prvega stavka iz tretjega odstavka 50. člena ZZad, v katerem zakon določa redno revizijo najmanj enkrat na dve leti, smiseln. Zato ni potrebno posebej določati nadzora Agencije za javnopravne evidence in storitve za revizijo ob zamenjavi predsednika, upravnega odbora ali direktorja zadruge, saj omenjena agencija ne spremlja niti ne evidentira sprememb v sestavi organov zadrug. Poleg tega je določitev dolžine mandatne dobe teh organov v popolni avtonomiji vsake zadruge.

K 24. členu:

V prvem odstavku 69. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

"1. če ne opravi revizije najmanj vsako drugo leto (prvi stavek iz tretjega odstavka 50. člena);".

Obrazložitev:
Po sedanji kazenski določbi iz zadnje alinee prvega odstavka 69. člena ZZad se zadruga kaznuje za prekršek, če nima opravljene revizije najmanj vsako drugo leto oziroma v rokih po predpisih o revidiranju. Predvidena kazenska določba v prvi točki iz prvega odstavka spremenjenega 69. člena ZZad širi dejansko stanje prekrška tudi na neizvedbo revizije ob zamenjavi organov zadruge na podlagi drugega stavka v tretjem odstavku 50. člena ZZad. Zadostuje opredelitev prekrška v sedanjem vsebinskem obsegu, ki zagotavlja redno revidiranje najmanj enkrat na dve leti.

K 25. členu:

V drugi točki prvega odstavka 25. člena se besedilo "ne sestavi letnega poročila (prvi odstavek 41. a člena)" nadomesti z besedami "ne predloži letnega poročila zaradi javne objave organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov v predpisanem roku (41 a. člen)".

Obrazložitev:
25. člen predvideva spremembo sedanjega 70. člena, pri čemer bi se kazenskim določbam dodala še nova opredelitev prekrška, če zadruga ne vodi poslovnih knjig ali ne sestavi letnega poročila (prvi odstavek 41 a. člena).

Opustitev vodenja (nevodenje) poslovnih knjig je sankcionirano kot prekršek za gospodarske družbe (4. točka iz prvega odstavka 570. člena ZGD, podobno tudi 4. točka 685. člena predloga predloga ZGD-1). Nesestavitev letnega poročila za gospodarske družbe ni sankcionirana kot prekršek. ZGD sankcionira nesestavitev letnega poročila le posredno in to kot prekršek zaradi nepredložitve letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilo organizaciji, pooblaščeni za objavljanje podatkov (2. in 3. točka iz prvega odstavka 571. člena ZGD v povezavi s 55. členom ZGD oziroma 2. točka iz prvega odstavka 686. člena v povezavi z 58. členom predloga ZGD-1) in nepredložitev podatkov iz letnih poročil (4. točka iz prvega odstavka 571. člena ZGD v povezavi s 55. a členom ZGD oziroma 4. točka iz prvega odstavka 686. člena v povezavi z 59. členom predloga ZGD-1). Glede na to,da se te določbe o vodenju poslovnih knjig in javni objavi letnih poročil smiselno uporabljajo tudi za zadruge, je ob načeloma enaki bilančni zakonodaji gospodarskih subjektov, neprimerno dodatno opredeljevati nove prekrške poleg tistih, ki so že določeni z ZGD.

K 26. členu:

Za drugim odstavkom 26. člena se dodata nova, tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"Uredba vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur. l. RS št. 18/2002) se uskladi z določbami tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi zakona.

V dveh letih po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka zadruge, ki izkazujejo v svoji bilanci premoženje iz četrtega odstavka 74. člena tega zakona, revizijske zadružne zveze in njihove članice, uskladijo svojo organiziranost in poslovanje z določbami 50. b člena."

V tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo "prvega, drugega in četrtega odstavka" nadomesti z besedami: "prvega in drugega odstavka".

Obrazložitev:
Predlagana sprememba 13. člena ZZad predvideva razbremenitev zadrug in registrskih organov glede sprotnega prijavljanja in vpisovanja sprememb v članstvu. Zato je treba s spremenjenimi določbami uskladiti uredbo o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, ki izrecno nalaga zadrugam to obveznost. Glede na določbe 50. b člena, po katerem bi izvajanje revizije v zadrugah, ki imajo nedeljivo premoženje, spremljal register, naj bi od uveljavitve izvedbenega prepisa tekel tudi dveletni rok za prilagoditev organiziranosti in poslovanja zadrug in zadružnih zvez, ki jih zadeva določba 50.b člena. Določba četrtega odstavka 41. a člena, v skladu s katero zadruga predloži letno poročilo organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, v osmih mesecih po izteku poslovnega leta, se lahko začne izvajati takoj po uveljavitvi zakona in ni potrebe po odložitvi njenega učinka do sprejema posebnega računovodskega standarda. Zato je treba sklicevanje na četrti odstavek 41. a člena črtati.

Za sedanjim 26. členom se dodajo novi, 26. a, 26. b in 26. c člen, ki se glasijo:

"26. a člen

Če je zahtevo za vračilo premoženja iz 66. člena oziroma iz 67. člena tega zakona v predpisanem roku vložila katerakoli zadruga, organizacija kooperantov, zadružna zveza, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, Slovenska zadružna kmetijska banka, nekdanji član ali pravni naslednik katerega koli člana, se šteje, da je bil zahtevek pravočasno vložen.

Obrazložitev:
V skladu s 66. členom ZZad lahko vračilo oziroma razdružitev podržavljenega ali brez nadomestila na druge uporabnike prenesenega zadružnega premoženja iz 65. člena uveljavljajo upravičenci, razvrščeni v tri kategorije.
Primerno lahko uveljavlja vračilo tista zadružna organizacija oziroma organizacija kooperantov, ki ji je bilo po 9. 5. 1945 premoženje brez nadomestila podržavljeno ali brez nadomestila preneseno na drugo pravno osebo oziroma je vložila, združila ali prenesla premoženje na drugo pravno osebe, če pravica do vračila do uveljavitve tega zakona še ni prenehala.

Kolikor takšne zadružne organizacije oziroma organizacije kooperantov ni, lahko uveljavlja vračilo zadruge oziroma organizacija kooperantov, ki je njen pravni naslednik.

Če tudi zadružna organizacija oziroma organizacija kooperantov, ki bi bila pravni naslednik, ne obstaja, lahko uveljavlja vračilo zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Ta zadružna zveza dodeli vrnjeno premoženje prednostno drugi zadrugi, ki se ustanovi s podobnimi nalogami na območju zadruge, ki je prenehala.

Po 68. členu ZZad se za vračilo zadružnega premoženja uporabljajo predpisi o denacionalizaciji, kolikor s tem zakonom ni drugače določeno.

26. b člen

Če zadruge in pravne osebe v večinski lasti zadrug, ki so delničarke Slovenske zadružne kmetijske banke, nimajo večinskega deleža v osnovnem kapitalu ali upravljanju te banke, pridobi premoženje iz 67. člena oziroma pridobi zahtevek za vračilo premoženja Zadružna zveza Slovenije, kolikor premoženje oziroma zahtevek ni bil prenesen na posamezne zadruge.

Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za premoženje, ki je bilo vrnjeno Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije.

Obrazložitev:
V skladu z ugotovitvijo Ustavnega sodišča, ki je v odločbi št. U-I-141/93 z dne 11. junija 1997 (Ur. l. RS, št. 40/97) ugotovilo ustavno skladnost določbe 67. člena ZZad, je zakonodajalec z določbo 67. člena ZZad uzakonil "pravno podlago, ki naj omogoči, da se podržavljenemu zadružnemu premoženju vrne njegova prvotna namembnost. Pri tem je zakonodajalec izhajal iz objektivnega dejstva, da so zadružna kreditna podjetja prenehala obstajati brez pravnega naslednika. Pri določitvi Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije in Slovenske zadružne kmetijske banke kot upravičenk do denacionalizacije je torej zakonodajalec upošteval namembnost premoženja, ki ga je to imelo pred podržavljenjem, in pa dejstvo, da sta ti dve instituciji namenjeni pospeševanju zadružništva" (iz 28. točke obrazložitve odločbe).

Z denacionalizacijo, ki jo je zakonodajalec uzakonil s specialno določbo 67. člena ZZad v korist Zveze hranilno kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke je podržavljeno premoženje znova pridobilo prvotno namembnost in bo glede na obseg pomembno prispevalo k razvoju zadružništva (30. točka obrazložitve).

Zakona o bančništvu iz leta 1999 in na njegovi podlagi izdani predpisi so določili zahteve, ki se jim morajo prilagajati banke kot kreditne institucije v smislu direktiv EU. Spremembe Zakona o gospodarskih družbah, ki ga morajo poleg posebnih bančnih predpisov upoštevati banke, ker se lahko organizirajo samo v pravni obliki delniške družbe, pa določajo pogoje za prenosljivost delnic.

Omenjenim zahtevam na področju bančnih in splošnih korporacijskih predpisov se morata prilagajati tudi Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije, ki sta ob sprejemu ZZad bili in sta tudi sedaj v večinski lasti in upravljanju zadružnih organizacij.

26. c člen

Če zadruga ob prenehanju ni članica zadružne zveze oziroma je članica dveh ali več zadružnih zvez, se premoženje, ki ga v skladu s četrtim odstavkom 74. člena ob prenehanju zadruge ni dopustno razdeliti med člane, po prenehanju zadruge prenese na zadružno zvezo, od katere je zadruga prejela nedeljivo premoženje ali njegov del. Če je zadruga prejela takšno premoženje od dveh ali več zadružnih zvez, se prenos opravi sorazmerno vrednosti prejetega premoženja.

Če na podlagi prejšnjega odstavka ni mogoče določiti zadružne zveze, na katero se prenese premoženje, se to premoženje prenese na zadružno zvezo, v kateri je bila zadruga, vštevši njene morebitne pravne prednike, nazadnje včlanjena. Na dve ali več zadružnih zvez se premoženje prenese po enakih delih, kolikor se ne sporazumejo drugače.

Če tudi na podlagi iz prejšnjega odstavka ni mogoče določiti zadružne zveze, se nedeljivo premoženje iz četrtega odstavka 74. člena prenese na zadružno zvezo, ki združuje zadruge z enako ali podobno dejavnostjo.

Zadružna zveza iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora uporabiti premoženje iz tega člena v skladu z drugim in tretjim stavkom iz petega odstavka 74.

Prenos premoženja na zadružno zvezo v skladu s petim odstavkom 74. člena in prvimi tremi odstavki tega člena se ne opravi v primeru, ko zadruga preneha zaradi materialnega (prenosnega) statusnega preoblikovanja in se premoženje iz četrtega odstavka 74. člena po pravilih univerzalnega pravnega nasledstva, ki veljajo za takšno statusno preoblikovanje, prenese na eno ali več drugih zadrug. V tem primeru veljata obveznost, da se premoženje iz četrtega odstavka 74. člena ne sme deliti med zadružnike, in obveznost posebnega izkazovanja tega premoženja iz 75. člena za nove oziroma prevzemne zadruge, na katere preide to premoženje. Pogodba o združitvi ali delitvi oziroma delitveni načrt mora izrecno opredeljevati ti dve obveznosti."

Obrazložitev:
Predlog rešuje vprašanje, kateri zadružni zvezi pripada premoženje, ki ostane po prenehanju zadruge, če zadruga upoštevaje odločbo iz prvega odstavka 49. člena ZZad od prostovoljnem članstvu v zadružnih zvezah ni bila članica nobene zadružne zveze oziroma je bila članica dveh ali več zadružnih zvez.

Za prenos nedeljivega premoženja se po predlogu predvideva tri merila. Po prvem merilu pripada nedeljivo premoženje zadružni zvezi, od katere je zadruga pridobila nedeljivo premoženje ali njegov del. Če je takšnih zadružnih zvez več, se prenos opravi sorazmerno vrednosti prejetega premoženja od dveh ali več zvez. V praksi bo prišlo do tega primera redko.

Če merila ni mogoče uporabiti, je kot prvo nadomestno predlagano merilo, po katerem se nedeljivo premoženje dodeli zadružni zvezi, v kateri je bila zadruga nazadnje (pred prenehanjem, torej ne ob samem prenehanju) včlanjena.

Če tudi tega merila ni mogoče uporabiti, se po naslednjem oziroma drugem nadomestnem merilu nedeljivo premoženje prenese na zadružno zvezo, ki združuje zadruge z enako ali podobno dejavnostjo.

S predlaganimi rešitvami bi bila dosledno zagotovljena zadružna namembnost nedeljivega premoženja, ki ostane po prenehanju zadruge.