Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošne embalaže

Datum odgovora: 20. maj 2008

Prejeli smo vprašanje državnega svetnika g. Marijana Klemenca, ki Ministrstvo za okolje in prostor sprašuje ali v bližnji prihodnosti načrtujemo, da bi vzpostavili sistem vračanja potrošne embalaže - plastike. V nadaljevanju podajamo odgovor na zastavljeno vprašanje.

Odpadna plastična embalaža sodi med embalažne odpadke, ravnanje z odpadno embalažo pa ureja Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. I. RS, št. 84/06, 106/06 in 110/07). V skladu s to Uredbo in Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, mora Slovenija pri ravnanju z odpadno embalažo, ki nastane z dajanjem embalaže v promet, do 31. decembra 2012 zagotoviti naslednje okoljske cilje:

  • predelavo najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo,
  • recikliranje najmanj 55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže, in
  • recikliranje 60 % papirja in kartona, 22.5 % plastike, 15 % lesa, 50 % kovin in 60 % stekla, vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže.

Za pospeševanje in spodbujanje doseganja ciljev varstva okolja ima država, v skladu z zakonom, na voljo naslednje ekonomske in finančne instrumente:

  • okoljske dajatve,
  • zavarovanja, bančne garancije in druge oblike finančnega jamstva,
  • kredite z ugodnejšo obrestno mero za naložbe, ki prispevajo k varstvu okolja, kavcije in druge oblike varščin,
  • trgovanje s pravicami do emisije,
  • skupne naložbe v projekte zmanjševanja obremenjevanja okolja,
  • sredstva iz proračuna.

Za doseganje okoljskih ciljev, povezanih z recikliranjem in predelavo odpadne embalaže, se vlada RS ni odločila za uvedbo kavcij, temveč za uvedbo okoljskedajatve, ki se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe embalaže in embaliranega blaga ter posledično nastajanja odpadne embalaže, in je prihodek proračuna RS. Zavezanci za plačilo okoljske dajatve so vse pravne osebe, ki dajejo embalažo ali embalirano blago prvič v promet v RS. Okoljska dajatev se ne plačuje, če je blago embalirano v vračljivo embalažo.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji temelji na učinkovitem ločenem zbiranju. Pravne osebe morajo odpadno embalažo, ki nastaja pri opravljanju dejavnosti, oddajati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ki kot gospodarska družba, skladno s predpisi, zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo ali pa morajo zagotoviti svoj sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Odpadno embalažo, ki nastane kot komunalni odpadek, torej tudi odpadne plastenke, se prepušča v zbiralnicah ločenih frakcij (t.i. ekološki otoki) ali v zbirnih centrih izvajalcev lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Menimo, da so zbiralnice ločenih frakcij, ki so opremljene za ločeno zbiranje papirja in kartona ter drobne odpadne embalaže iz stekla, kovin, plastike in sestavljenih materialov, dobro urejene v večini naselij v Sloveniji. Praviloma so urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, bolnišnicah, šolah...

Izvajalci javne službe morajo vso odpadno embalažo, ki je zbrana v zbiralnicah in zbirnih centrih, oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo. Vse stroške, povezane z ravnanjem z odpadno embalažo nosijo prej omenjene pravne osebe, ki dajejo embalažo ali embalirano blago prvič v promet v RS.
Ministrstvo za okolje in prostor ne načrtuje spremembe obstoječega sistema zbiranje odpadne embalaže. V pripravi pa so spremembe predpisov, ki bodo omogočale učinkovitejše zbiranje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.

Z odličnim spoštovanjem,

Janez PODOBNIK
MINISTER

Povezane vsebine
document Vprašanje Marijana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošne embalaže